#
 	


	
Izdajatelj: Dru{tvo SKAM in Med{kofijski odbor za mladino
Jur~i~ev trg 2, 1000 Ljubljana
Tel.: 01/426-84-77  Faks: 01/426-84-78
E-pošta: infodrustvo-skam.si
Transakcijski raèun: 02140-0012516781
Za tujino: NLB d. d. 01000-0000200097-010-114284/4
Upravnik: Gregor Kunej
Odgovorni urednik: Lenart Rihar
E-pošta: lenart.riharkiss.si
Uredništvo: Leja Drofenik Štibelj, Helena Jaklitsch,
Lea Jenstrle, Matej Matija Kavèiè, Ivo Ker`e,
Marko Kovaèiè, Gregor Lavrinec, Maksimilijan Matja`,
Miran [peli~, Ajda Kristina Trontelj
Svet revije: Ivo Ker`e, Maksimilijan Matja`, Jernej Pisk,
Andrej Marko Pozniè, Andrej Saje, Miran Špeliè, Petra Turk
cena: 4,60 EUR
9  771318  123002
Tehnièni urednik: Robert Rozman
Likovna zasnova: Lucijan Bratuš
Likovna oprema: Matej Metlikoviè
Jezikovni pregled: Marjeta Pisk
Tisk: Pov{e
Na leto izide deset {tevilk. Celoletna naro~nina 23 EUR
(5.511,72 SIT), za tujino 46 EUR (11.023,44 SIT) na uredni{tvu
oz. 50 EUR (11.982 SIT) s ~ekom. Po{tnina je vklju~ena v
naro~nino in pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Naro~nina velja
od teko~e {tevilke do pisnega preklica, odpovedi pa veljajo od
za~etka obra~unskega obdobja.
Naklada: 800 izvodov
ISSN 1318-1238
	

Uvodnik
1 Lenart Rihar: Vrnitev v prihodnost
Vera in razum
3 Alvear Metali in Martin Sisto: Vrnitev v re-
sni~nost, pogovor z dr. Milanom Komarjem
8 Ponovno v Regensburgu
Teologija
16 Lea Jensterle: Apokrifni evangeliji — sodobni izziv
kr{~anski veri?
Leposlovje
23 Karel Mauser: Zemlja sem in ve~nost
Katoliški shod - da ali ne?
33 Justin Stanovnik: Katoli{ki shod — da ali ne?
44 Helena Jaklitsch: Katoli{ki shodi na Slovenskem
55 Bo`idar Fink: Dva izseljenska katoli{ka shoda
59 Janez Juhant: Pomen katoli{kih shodov za
dana{nji ~as
68 Anton Nadrah: Duhovni utrip slovenskega naroda
76 Alojz Rebula: Kje smo bili? Kje smo? Kam gremo?
81 Toma` Sim~i~: [esti katoli{ki shod?
85 Ivo Ker`e: Temeljni program slovenskega
katoli{kega shoda
91 Ale{ Maver: Dolge no~i — potovanje v dan
96 Kajetan Gantar: Beg pred svobodo
102 Jure Vombergar: Ob 60-letnici za~etka prihajanja
slovenskih beguncev v Argentino
110 Marko Krem`ar: “Zaupajte, jaz sem svet
premagal!”
Pogovor
119 Lenart Rihar: Pojmovna zmeda in absolutizacija
polresnic, pogovor z dr. Janezom Zde{arjem, I.
Dru`ba
127 José Ignacio González Faus: So evropske korenine
kr{~anske? II.
Muzikoligija
143 Franc Kri`nar: Glasbena dramaturgija
[kofjelo{kega pasijona, II.
Presoje
155 Bla` Knez: Stanislaw Dziwisz, @ivljenje s Karlom
157 Ga{per Bla`i~: Rosvita Pesek, Osamosvojitev
Slovenije
Likovna oprema
158 Nata{a Polajnar Frelih: Iluminacije
SLIKA NA NASLOVNICI:
Matej Metlikoviè: Angel Stvarjenja in Bo`iène
noèi (izrez), vitraj, 2007.
	





Vrnitev v prihodnost
Tokrat bo tekla beseda o slovenskem katoliškem shodu.
Kaj neki bi to bilo? In ~emu? Ugovori se ponujajo sami od sebe.
Vsakomur v Sloveniji, ki vsaj s skromno ob~utljivostjo zaznava razpolo`enje do kato-
lištva, je jasno, da bi bilo te`ko najti bolj neprikladen ~as. Posebej kak pozunanjeni triumfa-
lizem bi izpadel groteskno. Zakaj bi torej dodatno dra`ili javno mnenje?
Raznih shodov, sre~anj, zborov, pastoralnih in podobnih dni je brez števila. Zdi se, da
brez pravega u~inka. Torej zakaj bi v vrsto postavili še eno noviteto, br`kone še eno polomi-
jo? Naj deluje naprej, kar je dobro, novih stvari pa ne rabimo.
Kdo bi prevzel tako organizacijo – saj gre za ogromno stvar? Imamo tiso~ in eno kato-
liško ustanovo, ki vsaka obdeluje svojo gredico. Ob~asno sicer pride do kakega sodelovanja, am-
pak v kakšno zares `ivo in rasto~e gibanje ni preraslo še ni~.
Kaj se katoli~ani pravzaprav sploh gremo? Tudi ~e odmislimo okolje, v katerem `ivimo.
Kako si v tej situaciji drznemo vzeti v obzir velikopoteznost, kakršna je katoliški shod? Le po-
glejmo vase. Koga si izvolimo za dr`avne voditelje? Koliko odstotkov odmerimo stranki, ki naj-
dosledneje zastopa stoletja veljavne civilizacijske norme? Ali bele`imo kak uspeh? Katoliška
politika `ivotari, dnevni ~asnik, ki bi temeljil na vrednotah in na strokovnosti, je videti total-
na utopija, šolstvo je skoraj nemoteno zaprise`eno protikrš~anski ideologiji.
Kakšna je naša samopodoba? Kakorkoli obra~amo, druga svetovna vojna z revolucijo
nas je porazila. Najprej vojaško in formalno, v nadaljevanju s polstoletno drugorazrednostjo
in s terorjem. Odli~no delo sta opravili diferenciacija in kolaboracija s totalitarizmom.
Tranzicija dokazuje, kako smo zgneteni: še vedno lahko z nami delajo kakršnekoli karika-
ture in kakršnekoli »umetniške« instalacije. Zgodovinarji s politiki in z novinarji mirno še
naprej pišejo o katoli~anih kot o pronacistih in profašistih. Mi se pa raje, kot da bi posta-
vili stvari na svoje mesto, še sami ogradimo od nekega škofa, ki je simbol te katoliške izpri-
jenosti; simbol, ustvarjen nalaš~ za našo moralno diskvalifikacijo. Zakaj bi torej sploh de-
lali tak shod? Kje so kaki pametni razlogi zanj? Naposled se, ne glede na povedano, tudi krist-
jani ve~insko strinjamo s tole mislijo: res so bile v prejšnjem stoletju vojne, ki so prinesle mnogo
hudega, ampak stvari so se umirile in tudi diktature smo se rešili brez ve~jih izgub. Zdaj ima-
mo demokracijo in precejšnje blagostanje. Pogrevati stvari za nazaj in jim pripisovati mi-
ti~ne razse`nosti ni v korist nikomur.
Kdo za svojo (implicite) politi~no in eti~no formacijo pokupi naklado Slovenskih novic
in Direkta? Kdo za (implicite) duhovno branje pokupi Lady, Jano, Novo itd.? ^lovek mini-
malnega uvida ne bi upal staviti, da je med temi kupci krš~enih manj kot polovica.
Kdorkoli pozna zakonitosti sodobnega `ivljenja, ve, da zmanjkuje ~asa za dru`ino, za
po~itek in rekreacijo. Le kdo si bo lahko privoš~il ukvarjanje z visokolete~imi mislimi, ki z vsak-
danjim `ivljenjem nimajo nobene povezave?
 #

Sploh pa je anahronisti~no delati stvari, ki so morda imele u~inek v preteklosti, danes
pa bi bilo treba najti oblike, primerne za moderni ~as. Ampak denimo, da pride do kato-
liškega shoda. Kje imamo sposobne ljudi, ki nam bodo povedali kaj novega in nam pokazali
pot iz zagat? Kako bi se stvari lotili, ~e še niso raziskane premnoge osnovne teme, na katerih
bi lahko relevantno slonele študije shoda? Kje imamo materialna sredstva? Koliko pa je kato-
li~anov, ki ne ve, da je denar sveta vladar, in temu primerno `ivi? Z denarjem se torej vse neha,
bomo rekli v en glas. In ker ga ni, naj se neha tudi katoliški shod. Še preden se za~ne.
Tako. Kon~ajmo s tem spraševanjem in naštevanjem ugovorov, ki so na trenutke tudi pre-
cej nelogi~ni in nekonsistentni. Pa to ni bistveno. Bistveno je, da ti ugovori pravzaprav niso
ugovori. Z zelo majhnim manevrom bomo za~utili, da je zgoraj v resnici zapisan niz alarmant-
nih razlogov ZA nov katoliški shod. V vsakem pomisleku je posredno ali neposredno naka-
zan eden ali ve~ problemov, ki so v~asih mnogoplastni, in bodo slej ko prej zahtevali rešitev. Ne-
kateri od nakazanih »pomislekov« so dejanski problem, drugi nanj ka`ejo, ker ga zanikujejo,
tretji pa ne zdr`ijo niti logi~ne presoje in so kot taki izraz naše dokaj mizerne katoliške (inte-
lektualne!) stvarnosti. Vsi po vrsti pa shod upravi~ujejo.
Še ena pomembna stvar: nekateri “pomisleki” ka`ejo na zelo verjeten nesporazum. Namre~
o tem, kaj naj bi v naših ~asih katoliški shod bil. Zgodovinsko ime “shod” in tudi kak vidik zgo-
dovinske inkarnacije utegneta biti zavajajo~a. Zato je treba jasno povedati, da v osnovi absolut-
no ne gre za kaj demonstrativnega oziroma pozunanjenega. Pa~ pa za temeljito premišljevanje
in dolgotrajen študij na za~etku malega, s~asoma pa vse ve~jega kroga ljudi, ki bodo preu~evali
slovensko danost po ~asovnem in teritorialnem klju~u, po nosilcih in po procesih. Morda se bo
šele v petnajstih, dvajstetih ali še ve~ letih takega dela pokazala potreba po dogodku, namenjenemu
javnosti. Ta shod bi moral poroditi tolikšno “maso” misli, tolikšno notranjo mo~, da bo lahko po-
nudil relevantno rešitev za kaoti~nost sodobnega sveta oz. “visoko organizirano bebavost”, kot se
izrazi dr. Hubert Po`arnik. Za potrebe Slovenije, Evrope in sveta.
 “Pomislek” o materialnih podlagah kli~e (shod) k razmisleku o tem, ali res ho~emo svet,
ki mu vlada izklju~no denar. Odve~ je pripominjati, da je to (zelo doma~e) pogojevanje z de-
narjem samo na sebi izdelek te miselnosti. Tu se ponuja izzivalna misel, da bo katoliški shod
uspešen, ~e bo zrasel iz notranjih vzgibov, ne pa na finan~nih predpostavkah.
Sklep: ~e je katerikoli od petih oz. sedmih katoliških shodov imel kakršenkoli razlog, da
se je zgodil, potem o nujnosti prihodnjega ne more biti nobenega dvoma. Ker tako ekstremne-
ga ~asa, kot ga je v prejšnjem stoletju do`ivel naš ~lovek, slovenska zgodovina prav gotovo ne
pomni, pa tudi prihodnost sveta še nikoli ni bila tako negotova, kot je danes.
Vsebinski sklop o katoliških shodih odpira ~lanek prof. Justina Stanovnika, sklepa pa
ga dr. Marko Krem`ar. Notranji koncentri~ni krog rišejo: na eni strani dva zgodovinska ~lan-
ka, na drugi strani pa besedili, ki kot anticipacija obdelujeta dve manj znani temi: slovensko
povojno taboriš~no `ivljenje v Ju`ni Avstriji in šestdesetletnico prvih prihodov slovenskih po-
liti~nih beguncev v Argentino. V sredici pa boste našli niz šestih razmišljanj, ki vsako pod
svojim vidikom zadeva slovenske katoliške shode.
Lenart Rihar
	






	






	


Sreèanje z eno najpomembnejših osebnosti
sodobne filozofije. Ponovno odkritje velikega
èloveka, pozabljenega zaradi integrizma vseh
“antiintegristov”. Idealizem in njegova izguba
spoštovanja do realnosti: nihilistièni razplet, ki
iznièi èloveški jaz. Realizem pri svetem Toma`u.
Najin sogovornik predpostavlja, da je re-
snièno spoznanje komunikacija med srcem,
ki govori, in srcem, ki posluša. Milan Ko-
mar, 76 let, je emigriral iz Ljubljane v Argen-
tino leta 1947. @ivo se spominja “src”, ki so
ga nagovorila. Nepoznana imena za mnoge
— Evgenij Spektorsky, Stefan Swiezawski, in
nekoliko bolj poznana — Carlo Mazzantini,
Giuseppe Gemmelaro, pa vse do Del Noceja
(“z njim sva prišla do presenetljivih soglasij”),
èigar smrt je prekinila dopisovanje, ki mu Ko-
mar pripisuje velik pomen. Toda ta zadeva,
kot on sam pravi, je ars longa, o kateri bi bilo
potrebno govoriti ob drugi priliki.
Be`i pred intervjuji kot pred kugo. In po-
leg tega nikoli nima èasa. Našo prošnjo, èeprav
bi bilo primerneje reèi obleganje, ki je trajalo
mesece, zavraèa s celim pragozdom “ne-jev”,
motiviranih z mnogovrstnimi razlogi. Napo-
sled, nepredvideno, sprejme zaradi zelo preciz-
nega razloga: “Sprejmem zaradi monsinjorja
Luigija Giussanija** in zaradi nezaslu`enega spo-
štovanja, ki ga izkazuje mojemu delu”. Osem
ur vprašanj in odgovorov, razdeljenih po dveh
kavarnah v Buenos Airesu, med zvenenjem sko-
delic kave, neznosne vroèine argentinskega po-
letja in polemiène gostobesednosti, skrbno iz-
piljene ob zakljuèitvi intervjuja, tega tomista
“realista”, ki je prisostvoval degradaciji darila,
ki ga mišljenje dolguje resnici.
Definirate se kot “kršèanski realist”. Zakaj
èutite potrebo po zdru`itvi teh dveh pojmov?
Zato, ker je vsa kršèanska filozofija reali-
stièna. Realizem ni samo stališèe privr`enosti
stvarem: stvari niso za nas nam razpolo`ljivi
predmeti (noi non siamo ´cosisti´), ampak so
predvsem bo`je stvaritve, posredno ali nepo-
sredno; iste èloveške stvaritve ne nastanejo ex
nihilo: mi jih ne ustvarjamo, ampak soustvar-
jamo, zato ker so bile stvari `e zamišljene. V
nemšèini se prevede s še bolj uèinkovitim izra-
zom (Erharda Weigla): “Der Mensch denkt
nach”, kjer “nach” brez dvoma pomeni potem,
pomeni pa tudi secundum. Mi dejansko zamiš-
ljamo stvari za Bogom in sledeè zamisli, ki jo
je imel Bog. Táko pribli`anje k realnosti je ne-
kaj, èesar idealisti ne morejo prenesti.
Imate idealizem za glavnega nasprotnika
kršèanstva?
Je njegov radikalni sovra`nik, kajti idea-
listièno mišljenje je absolutno pomanjkanje
spoštovanja do danega, pojmuje vse, skoraj
kot èe bi bilo samo od sebe nastalo ex nihilo;
toda to izhajanje iz nièa povzroèi, da se idea-
listi znajdejo na koncu v nièu in z nièem.
Kje vidite vpliv idealizma danes?
Vso sodobno filozofijo, predvsem po
drugi svetovni vojni, obvladuje stališèe, ki
bi ga najraje imenoval “kriptoidealizem”.
@e štiristo let, pa vse do danes traja isti boj:
`e leta 1513 je lateranski koncil proglašal, da
je Bog ustvaril èloveka singulariter, ne tipiè-
no (generièno dušo). Pogosto se vzgojni pro-
grami, vkljuèno katoliški, zavzemajo, da bi
 #
ustvarili nov tip mladine. Kakšnega neki!
Potrebno je oblikovati posamezno osebo,
spodbujati rast tega, kar je Bog `e polo`il
v nas, kot pravi sveti Bernard, “sibi similis,
Deo similis”; lahko pa obrnemo formulo:
“Deo similis, sibi similis”. Standardiziran
èlovek te`ko postane podoben Bogu, med-
tem ko èlovek, ki se podredi Bo`jemu za-
konu, dela na tem, da bi zgradil svoj last-
ni avtentièni “jaz”. Nasprotno s tem pa vsi
idealizmi lahko samo te`ijo h generièni biti
in ne uspejo dojeti odnosa “jaz — ti”.
Imamo vtis, da vaš odgovor razodeva doloèen
pesimizem glede sodobne katoliške filozofije ...
Sodobna katoliška filozofija nima moèi
in, v praksi, niti sposobnosti, da bi prisili-
la druga stališèa, naj izka`ejo svojo lastno pri-
stranskost. Po eni strani obstaja najslabša fi-
lozofija nekaterih laikov in tudi klerikov, ki
hoèejo stlaèiti velike vizije svetega Avguština
in svetega Toma`a skozi ozko luknjo Gada-
merja, Heideggerja, misleè, da delajo nekaj
“modernega”; po drugi strani pa imamo
“kriptoidealizem” ... Potrebno bi bilo osvo-
boditi filozofijo od tega hlapèevskega miš-
ljenja, ki je v modi.
V èem vidite popušèanje “kriptoidealizmu”
na katoliškem podroèju?
V kulturalizmu mnogih katoliških misle-
cev; in prav v kulturalizmu je idealizem. V
resnici ne prodrejo v realnost, popustili so
Kantovim zahtevam.
Nedavno ste rekli, da idealizem konèa v ni-
èu. Zakaj ta nihilistièni konec?
“Deus eduxit res ex nihilo,” pravi sveti To-
ma`, Bog je ustvaril svet iz nièa. Èe ne bi ob-
stajala neka moè, neko dobro, neka popolna
bit, ki od vekomaj in za vekomaj obstaja, bi bila
edina alternativa ta, da bi se stvari same sebe
ustvarile. Bit bi bila prehod na poti, ki vodi iz
nièa v niè. Moderen idealizem je nujna posle-
dica tega stališèa, ki se nahaja v lastni koreni-
ni samega idealizma. Toda mi ne moremo niè
	


Sonèni ples Duha (za Alice Ader) / Hommage à Olivier Messiaen, 2003.
Risba s tušem na papir.
	




ustvariti iz nièa, mi smo samo Bo`ji sodelav-
ci pri ustvarjanju sveta. Chesterton je bil eden
redkih, ki je podèrtal velik pomen, ki ga ima
stvarjenje v mišljenju svetega Toma`a.
Celo v sami Cerkvi tema kreacije ni bila
obravnavana pogosto; izgubili smo sam ob-
èutek, da smo ustvarjena bitja. Ko je kardinal
Razinger postal münchenski nadškof, je pos-
vetil prve postne pridige prav tej tematiki,
razlagajoè, kako je pojem kreacije temeljna
postavka za razumevanje reda stvari.
V neki nedavni razpravi ste opredelili raz-
liko med dvema vrstama idealizmov: prvi, “bolj
nedol`en”, ki se razkroji v panteizmu, in drugi,
bolj “potuhnjen”, ki ste ga primerjali z mark-
sistiènim materializmom.
Ne, ni natanèno tako. V marksizmu ni go-
vora o materiji. Govori se o materialih. O pri-
marni materiji, ki naj bi bila pregnetena,
preoblikovana, uporabljena. Ta marksizem ne
spoštuje notranjega bistvenega reda predmeta.
Rekel bi, da je presenetljiva neka znaèilnost
pri branju marksistiènih knjig, namreè da v
njih — èeprav gre za materialistiène avtorje -
ni nobenega poglavja, ki bi govoril o mate-
riji; najti je samo govor o aktivizmu, katerega
edini namen je spreminjati in ki ob vsaki stvari
lahko postavlja edino mo`no vprašanje: kaj
storiti z njo? Predstavljajmo si osebo, ki ji po-
darijo kip iz dragocenega lesa, in pravi: “Kako
èudovit kip; iz njega bi se dalo narediti dva
tisoè zobotrebcev!” To je nazoren primer, kako
danes materija ni razumljena, ne poznana in
kako se dogaja, da je cela bit osiromašena za
svoj izvorni znaèaj.
Toda, ali ni marksizma `e konec?
Marksizem se je konèal kot sistem, niso
pa izginile prvine, ki ga sestavljajo. Recimo:
tako imenovana dialektièna misel. ‘Dialek-
tièni’ pomeni antidialog in zato predpostavlja
odsotnost subjekta. Dialektika zanika obstoj
posamiènih bitnosti, reducira jih na trenutke
nekega procesa. V tem smislu se je marksi-
zem razpustil z razplodom. Zavojeval je svet
na neèisti naèin, preko pozitivizma.
Ko govorite o realnosti, o kreaciji, je tako,
kot da bi bili neprestano razodetje ...
In sta. Realnost, stvari, ne smejo biti poj-
movane kot gola dejstva; v njih se nahaja ne-
reduktibilna globina. Prav tako kot je za
umetniškim delom umetnik, nekdo, ki ga je
obèutil, ljubil in realiziral, so bile tudi stvari
zamišljene. Zamišljene, hotene in ljubljene.
Ta vaša zadnja aluzija uvaja veliko vpra-
šanje o vzgoji sodobnega èloveka, kako videti
realnost, kakršna v resnici je.
Vzgoja je kljuènega pomena, kajti resniè-
no spoznanje je vedno komunikacija med
srcem, ki govori, in srcem, ki posluša. Zmo-
ta, ki se nahaja v korenini intelektualizma,
je pojmovanje, da je èlovek razdvojen med
razumom in èutnostjo, med smislom in
vrednoto. Resnièni intelektualni duh ima
prodoren pogled, obenem natanèen in poln
ljubezni, kot je zapisala Edith Stein. Volja
je prvinsko èuteèa, je menil prav Rosmini:
ravno ona je tista, ki omogoèa modrecu u`i-
vati okus, ki ga imajo stvari, in se nikoli ne
navelièati. To je razumljivo, kajti volja je
tista, ki prva zaznava vrednoto in ki je po
svoji lastni naravi izkljuèno èuteèa: srce go-
vori srcu na nedvoumen naèin. Da se vrne-
mo k vzgoji: treba se je uèiti od Boga bolj
kot od ljudi. Velike spoznavne kreposti za
èloveka so pozornost in uèljivost, ne pa krea-
cija ex nihilo in interpretacija; skratka: èe
ni zrenja in pozornosti do stvari, je vsako
razpravljanje zaman. Metoda sama po sebi,
loèena od realnega, ne obstaja, ampak jo
vedno doloèa objekt.
Ko govorite o vzgojnih programih, tudi ka-
toliških, ki razoèarajo, na kaj se nanašate? Kje
to vidite?
	


 #
Prav v tem, da ni vzgoje za pozornost. Pre-
vladuje praksa. Vkljuèno v teologiji; medtem
ko bi se moralo resnièno spoznanje posve-
èati resnici, ki je v stvareh, ki je resnièna pri-
sotnost Drugega. To pojmovanje spoznanja
je bilo tisto, za kar se je vsaj v zaèetku zav-
zemal Husserl: resnièna vrnitev k stvarem.
Tudi mislec, ki je pripadal drugaèni kulturi,
kot je Ortega y Gasset, izra`a zahtevo po vr-
nitvi k realnosti. Tako lahko en izsek biti od-
pre pot k polni biti, kakor jo seveda lahko
tudi zapre. Potrebno je biti na jasnem gle-
de tega, èe hoèemo, da se vzgoja lahko poj-
muje kot prava vzgoja.
Pozitivizem, v nekaterih primerih poziti-
vizem najslabše vrste, obvladuje javne, dr`avne
univerze. Je za katolièana vredno, da se bori
za te prostore, ali naj raje poskuša ukreniti
kaj drugega.
Vedno je prav, da se najprej uèimo in
opravljamo izpite, èeprav se z vsebino nau-
èenega ne strinjamo. Tako lahko èlovek spoz-
na ta pozitivizem, vèasih prav vulgaren. Poleg
tega je treba povedati, da niso vsi misleci po-
zitivisti, še veè, veèinoma so kulturalisti. Fi-
lozofijo uèijo, kot èe bi bila zgodovina lite-
rature, kopièijo se informacije, ne govori pa
se o “stvareh”. Poleg tega pa še to: filozofski
pathos lahko komunicira samo tisti, ki ga ima
sam. V Torinu sem hodil k uènim uram, ki
jih je imel neki salezijanec. Giuseppe Gemel-
laro, Sicilijanec, v tistem èasu mlad dekan fi-
lozofske fakultete salezijanske univerze. Ta
èlovek mi je napolnjeval baterije vsak teden,
ker je vsakokrat, ko je odprl usta, resnièno “fi-
lozofiral”. Enak filozofski naboj sta imela Gen-
tile in Sciacca. Njuna filozofija je bila moèna
filozofija. Tudi Mazzantini je filozofiral; èe-
prav je filozofiral bolj umirjeno. Predaval je
skoraj monotono, toda njegova misel ni bila
monotona. V doloèenem trenutku ekspozi-
cije je bil zmo`en povzdigniti glas in vzklik-
niti: “Toda v tem, gospodje, smo vsi Grki!”
in potem za nekaj trenutkov utihniti. In vsi
smo takoj spoznali, da smo napaèno razmiš-
ljali. Ali pa je govoril: “Da smo lahko dobro-
hotno kritièni, moramo biti najprej kritièno
dobrohotni.” Tako se nam je pribli`eval ...
Vemo, da se `e leta posveèate “reperiodizaciji
moderne”. Na splošno je bila moderna dojema-
na kot nasprotovanje katolicizmu ...
To je dolga zgodba, nekakšno delo vse-
ga mojega `ivljenja. Vsekakor pa moram
spomniti na neko sovpadanje - zame zelo po-
membno -, namreè na odkritje poljskega mi-
sleca Stefana Swiezawskega, ki je med dru-
gim napisal zgodovino filozofije 15. stolet-
ja v sedmih knjigah, `al, v poljšèini. Prav po
nakljuèju sem prišel z njim v stik. Prišel je
predavat na kongres kršèanske filozofije v
Córdobi, katerega se nisem mogel udele`i-
ti, ker sem sam prav v tistih dneh predaval
na drugem kongresu. Nekateri od mojih
uèencev so se med njegovim predavanjem v
Córdobi spogledovali in se kdaj nasmehnili.
To ga je vznejevoljilo, dokler mu niso raz-
lo`ili, zakaj. “Iste stvari,” so mu povedali,
“nas je pretekli mesec uèil profesor Komar.”
Hotel je vedeti, kdo sem. Iste scena se je po-
novila med seminarjem v mestu San Isidro,
kamor so ga bili povabili, da govori o mislecu
Pico della Mirandola, o katerem sem prav tam
nekoè tudi sam predaval. Ponovila se je ista
scena kot v Córdobi. @elel se je sreèati z me-
noj, a zaradi razliènih razlogov do sreèanja,
`al, ni prišlo. Poslal mi je sporoèilo s pova-
bilom, naj mu pišem v Varšavo. Storil sem to;
poslal mi je knjige in zaèela sva si navdušeno
dopisovati. Ko bo njegovo delo objavljeno v
bolj dostopnem jeziku, bo v filozofskem svetu
prišlo do velikih preobratov ...
Mi vsi smo `rtve liberalne historiografije,
ki se je navdihovala deloma pri Leibnizu in
deloma pri Heglu ter njegovih uèencih, in mi
smo jo ponavljali s kakšno katoliško referenco,
po`egnano z blagoslovljeno vodo in z nekaj
	


	




podobicami Don Boska. To je bila katoliška
zgodovina moderne filozofije. Ampak v sebi
je nosila strašno tezo liberalnega izvora ...
Ali ni katoliška stran `e dovolj temeljito opo-
rekala “liberalnemu” jedru?
Ni, oziroma samo delno. Tradicionali-
zem, reakcija na francosko revolucijo, se je
uprl tej viziji modernosti, porajajoè neko she-
mo antimoderne misli. Ta shema je prevla-
dovala v katoliškem tradicionalizmu v pre-
teklem stoletju do Maritaina. Maritain je o
tem razmišljal v svoji zadnji knjigi Antimo-
derno, kateri se je potem odrekel, a je njegovo
stališèe v frankofonskem svetu globoko uko-
reninjeno. Med nepristno modernostjo in
reakcionarnim antimodernizmom obstaja
skupna osnova, iz katere se porajata progre-
sizem in integrizem. Oba sta odvisna od na-
paènega pogleda na moderno misel, sta siam-
ska dvojèka, ki ju ni mogoèe loèiti. Tako zelo
je to res, da se mnogi avtorji, ki izhajajo iz
integristiènih stališè, potem spremenijo v pro-
gresiste, tako kot tudi sam Maritain, ali pa
tista skrivnostna italijanska figura, kot je
Gioberti, in mnogo drugih, ki so, izhajajoè
iz antimodernega, postali moderni. Za tem
ne stoji toliko teoretsko-filozofska zmota kot
zgodovinsko-kulturno-politièna zmota. To
je teza Augusta Del Noceja.
Lahko precizirate to trditev, ki ste jo pri-
pisali Del Noceju, namreè, da je za tem poj-
movanjem o modernem-antimodernem zgodo-
vinsko-kulturno-politièna zmota?
Za Del Noceja je osrednja tema zgodo-
vinska interpretacija fašizma. Zanj fašizem
ni integristièen ampak revolucionaren, je
nekakšna zahodna oblika marksizma, idea-
lizma, ki zagovarja prvenstvo prakse. V tem
smislu je italijanska polemika polemika uni-
verzalne pomembnosti. Gentile je prvi av-
tor, ki resno vzame Feuerbachovo tezo. Zad-
nja teza, enaindvajseta, trdi, da je filozofija
interpretirala svet, odslej pa ga bo ustvarjala.
Filozofija, ki ustvarja in spreminja svet, iz-
kljuèi kontemplacijo biti.
V èem vam je bila v oporo Del Nocejeva mi-
selnost?
Skoraj v vsem. Glede mnogih vprašanj
sva presenetljivo soglašala, seveda pa v raz-
liènih govoricah. Še preden sem ga spoznal,
me je nadvse zanimala italijanska politika
in to povsem neodvisno od Del Noceja. Moj
mentor, dr. Janko Kralj, odvetnik v Gorici,
je bil (v prvih letih fašizma) konfiniran na
otoku Lipari, kjer se je nahajala skoraj vsa
“smetana” italijanske opozicije: nekateri ve-
liki masoni, nekateri veliki socialisti, komu-
nisti, predstavniki ljudskih strank ... Del
Noce pojmuje fašizem kot revolucionarno
in moderno gibanje v nasprotju z antifašisti,
ki ga imajo za bistveno reakcionarno giba-
nje. Del Noce zaène s fašizmom in gre po-
stopoma nazaj ... preko Gentileja, ki je hotel
nadaljevati italijanski Risorgimento, toda os-
vobajajoè kršèansko filozofijo od platonizma
in marksizem od materializma ... preko Gio-
bertija, Rosminija, preko francoske avgu-
štinske filozofije, Malebrancha, velikega
oporeènika razsvetljenstva, katerega dela so
popolnoma neznana, potem preko francoske
linije oratorijanske misli, ki se navdihuje pri
svetemu Felipu Neriju. To je cela dolga pot,
ki sem jo z njim prepotoval in ki bi mi jo
bilo ljubo z njim nadaljevati.
 !""
* Pogovor Alvearja Metalija in Martina Sistoja
z mislecem Milanom Komarjem v Buenos Airesu
leta 1996. Pogovor je bil objavljen v italijanski
reviji Tracce (Sledovi), istega leta pa tudi
v španšèini (Huellas, Madrid, 1996), v revijah
gibanja Comunione e liberazione (op. prev.)
** Luigi Giussani (1922 — 2005), italijanski teolog in
filozof, avtor številnih knjig. Ustanovitelj gibanja
Comunione e liberazione.
	


# #
	


Pred nekaj veè kot enim letom je bilo ob-
javljeno predavanje, ki ga je imel pape` Be-
nedikt XVI. na univerzi v Regensburgu. V pre-
davanju, ki je zaradi omembe islama izzvalo
proteste z mnogih strani, je podal proniclji-
vo analizo stanja sodobne dru`be. Ostra po-
lemika, protesti in javna razprava, ki jih je pa-
pe` spro`il s tem predavanjem, so `e zdavnaj
potihnili, vseeno pa vsebina predavanja ostaja
enako veljavna tudi za sedanji èas.
P. James V. Schall je ameriški jezuit, ki
na Georgetown University v Zdru`enih dr-
`avah Amerike predava politièno filozofijo.
O pape`evem predavanju iz Regensburga, za
katerega pravi, da je “ena izmed temeljnih
razprav našega èasa”, je napisal knjigo z na-
slovom The Regensburg Lecture. V interv-
juju za katoliško agencijo Zenit p. Schall spre-
govori o kontekstu predavanja, islamskem
odgovoru, predvsem pa o tem, kako pape`
v predavanju analizira stanje sodobne dru`be.
V: Dobro leto je minilo, odkar je bilo ob-
javljeno predavanje Benedikta XVI. iz Regens-
burga, temu pa so sledili mednarodni prote-
sti iz nekaterih muslimanskih krogov. Vas je
k pisanju te knjige vzpodbudil odgovor islama
ali kaj drugega?
P. Schall: Pravzaprav sem nagovor prebral
še pred islamskim odgovorom, kar mi je dalo
nekaj èasa za razmislek. Mislim, da reakci-
ja ni bila “spontana”.
Ko sem prviè prebral predavanje, kakšen
dan po tistem, ko je bilo dostopno javnosti,
sem šel v predavalnico in iskreno rekel, da
je to najpomembnejše besedilo sodobnega èa-
sa. V njem je zaobse`eno vse. In to ni bilo
pretirano.
Islamski kontekst predavanja je samo
uvod v to, kar se je izkazalo, da je okvirni de-
lovni naèrt Benedikta XVI. Naèrt je namreè
temelj, na katerem se pribli`ujemo vsem re-
ligijam, kulturam in filozofijam v imenu nji-
hove resnice in v imenu vse resnice, vkljuèno
z resnico o razodetju.
Pogledi Benedikta XVI. vsekakor niso oz-
ki. Ve, da je poleg islamskega sveta, ki so ga
kristjani bodisi zapustili bodisi so bili iz njega
izgnani, kršèanstvo v majhnem dele`u navzo-
èe še na velikih podroèjih Kitajske, hinduiz-
ma, budizma in modernih filozofij.
Pape` išèe naèin, da bi videl, kaj imajo ti
svetovi skupnega in da bi tako vzpostavil os-
novo, s katere bo nagovorjen vsak in to s tako
temeljnimi pojmi, da tega ne bo mogel pre-
slišati.
Seveda je islamski odziv povzroèil, da je
predavanje hitro postalo znano po vsem sve-
tu, in šele po zrelem premisleku so se skraj-
ne`i zavedli, kaj delajo. Mnogi so `eleli kaz-
novati Benedikta XVI., saj naj bi bil “neob-
ziren” in “neobèutljiv”. Vendar ni bil ne eno
ne drugo.
Odprl je temo, ki je brez dvoma priteg-
nila svetovno pozornost zaradi islamske bo-
jevitosti. V zgošèeni obliki je tema zajeta v
naslednjem vprašanju: “Je razumno ali je po
Bo`ji volji širiti vero z nasiljem?” To je vpra-
šanje, ki si ga je zastavljal praktièno vsakdo
na tem svetu, ki je kadar koli razmišljal o po-
sledicah “samomorilskih bombnih napadov”
ali o prejšnjih svetih vojnah — d`ihadih — v





  !"#	

	



$
islamski zgodovini, ki so bile v veliki meri,
pa èeprav ne izkljuèno, vojne proti kršèan-
skim de`elam. Problem je v premišljeni iz-
biri nasilnih sredstev za širjenje vere, hkra-
ti s teološkim opravièilom za tako dejanje.
Pape` je poudaril, da `e v samem Kora-
nu najdemo dva razlièna odgovora na to
vprašanje: eden pravi “ne”, drugi “da”. Tre-
nutni nemir v svetu povzroèajo tisti v isla-
mu, ki na to vprašanje odgovarjajo z “da”.
Pape` je v svojem odzivu na razburjenje
prikazal izreden pogum. Ni se izmikal. Rekel
je samo, da mu je `al, èe je bil kdo u`aljen
zaradi same izpostavitve vprašanja. Vendar
pa ne bi bilo upravièeno, da bi bil kdor koli
“u`aljen” zaradi resnega vprašanja, ki je bilo
zastavljeno z namenom, da bi našli resnico
o problemu, in to v akademskem okolju.
Vendar pa je bilo tisto, kar me je pri tem
predavanju najprej zanimalo, bolj osnovna
skrb Benedikta XVI. To je Evropa in sodo-
ben znanstveni um.
Misel, da je bil islam njegova glavna tarèa,
spregleda bolj pomembno vprašanje, ki ga
je izpostavilo predavanje. Namreè, ali isti te-
meljni vzrok, ki opravièuje delo samomo-
rilskih bombnih napadalcev med nami, teo-
retièno, z istimi filozofskimi naèeli, zagovarja
tudi splošno razširjeno nasilno pobijanje ne-
dol`nih `rtev?
Militantni islam odkrito priznava idejo,
da `eli zavzeti svet za Alaha. V islamu je `e
od zaèetka navzoèe stalno prizadevanje, da
bi podvrgli cel svet Alahu. Mi mislimo, da
je to fanatièno in nazadnjaško. Vendar je za
mnoge muslimanske glave to popolnoma lo-
gièno in zato temelj delovanja. Kar skrbi pa-
pe`a, je temelj te ideje.
V: V vaši knjigi primerjate obisk Benedikta
XVI. s prvim obiskom Janeza Pavla II. na Polj-
skem. Kakšne so podobnosti?
P. Schall: Prvi obisk Janeza Pavla II. na
Poljskem je razodel moè resnice proti zatiral-
skemu sistemu. Vendar pa je bil še veè kot to.
Skupaj z vztrajnostjo ameriškega predsed-
nika Ronalda Reagana, ki je Sovjete nepre-
stano opozarjal, da ne bodo mogli vzdr`evati
	


“Ena sama je moja golobica” / Visoka pesem (Vp 6,9), 2003.
                  Risba s tušem na papir.
 #
vojaškega ravnote`ja v obmoèju, in z notra-
njim zatonom morale in volje v sovjetskih
dr`avljanih, je bila pogumna in odloèna pri-
sotnost poljskega pape`a nekaj, kar so Poljaki
in svet enostavno `eleli videti in do`iveti. To
je bilo znamenje, da je v svetu še nekaj dru-
gega kot pa samo politièna moè. Le redki za-
hodni misleci so napovedali sesutje sovjet-
skega sistema.
Do obiska Benedikta XVI. v Regensburgu
pa se je celotni svet osredotoèil na samomo-
rilske bombne napadalce in na poskuse umi-
ritve islamskega terorizma, tako z vojno kot
tudi s tajnim ali politiènim delovanjem.
Prvi politièni odziv na 11. september je bil
poskus, da bi našli teroriste, ki so pred na-
šimi oèmi s presenetljivo junaškim dejanjem
povzroèili eksplozijo dveh najveèjih in najbolj
slavnih zgradb v enem izmed najbolj znanih
mest na svetu.
Kasnejši bombni napadi v Madridu, Lon-
donu, na Baliju, v Parizu in drugje so povzro-
èili, da vojna ni bila veè spopad med dvema
vojskama, ampak nenadni vpadi od nikoder
na skoraj katero koli tarèo, tako kot slavni na-
padi piratov s severnoafriške obale.
Razvila se je nova oblika vojne, ki je ni
mogoèe razlo`iti s tradicionalnimi zahodnimi
sociološkimi in moralnimi pojmi. Polo`aj,
kot ga razume pape`, zahteva veliko bolj po-
globljeno analizo dogajanja.
Kar je pomembno, je to, da osrednjega
vzroka ne vidi v neèem samo islamskem, pa
èeprav tudi v tem. Islamska filozofija in za-
hodna filozofija, da ne omenjam vzhodne fi-
lozofije, sta imeli pogosto skupne intelektualne
korenine in predpostavke. Zato ni prav, da bi
to predavanje razumeli samo kot zaskrbljenost
nad islamom. Cilja mnogo bli`e domu.
Prav tako kot je bil prvi obisk Janeza Pavla
II. na Poljskem svetla luè v temo obupa tistih,
ki so se ukvarjali z marksizmom, tako je tudi
obisk Benedikta XVI. v Regensburgu odlièen
pregled celotne intelektualne zgodovine in nam
sporoèa, kaj je v resnici vprašanje. Dobri po-
litiki, ki poskušajo nekaj ukreniti v zvezi s te-
rorizmom, ne bodo uspeli, dokler ne bodo ugo-
tovili, kaj je to, proti èemur se borijo.
Dejstvo je, da to ni terorizem, ki je neke
vrste nedoloèena abstrakcija. V tem smislu
so politiki odvisni od uma. Kot nas Sokrat
opominja v Gorgiasu, prav tako predavanje
iz Regensburga nagovarja resniène politike
z vprašanjem, kaj pomeni, da delujejo tako,
kot delujejo, in kakšni so razlogi za to.
V: Za predavanje ste rekli, da je to “ena iz-
med temeljnih razprav našega èasa”. Zakaj tako?
P. Schall: Predavanje iz Regensburga ima
to vrednost, da v trenutku razsvetli celotno
polje znanja, saj ve, kaj kam spada, katere so
glavne teme in za kaj gre pri razumevanju
našega èasa.
Rekel sem celo, da to predavanje ponov-
no opozarja na srednjeveško idejo o harmo-
niji dveh meèev. To pomeni, da v civilni raz-
pravi manjka razumevanja vprašanja, razume-
vanja tega, kar se dejansko dogaja. Èe vpra-
šanje zo`imo na nasilje skrajne`ev, ne bomo
nikoli razumeli, zakaj politiène in vojaške re-
šitve, pa èeprav so v tem primeru potrebne,
ne bodo nikoli prišle v srèiko problema.
Srèika je v razumevanju, kaj se dogaja s
teoretiènega in teološkega vidika. In politièni
red je zmeden zato, ker je zmeden red du-
še, kot je rekel Platon. Ni nakljuèje, da Be-
nedikt v predavanju dvakrat navaja Sokra-
ta in da bistvo tega, kar `eli povedati razu-
mu, prihaja iz klasiène grške filozofije.
V: Sveti oèe je v predavanje vkljuèil tudi raz-
pravo o voluntarizmu, teološki ideji, ki poskuša
odstraniti vse omejitve Boga, celo razum. Kak-
šno vlogo ima ta dejavnik v islamu, pa tudi v
nemuslimanski misli?
P. Schall: To vprašanje je bilo seveda nav-
zoèe `e v grški in srednjeveški filozofiji. Ostaja
tudi veèni problem za èloveški um in ta ga hoèe
	


	




razrešiti. Voluntarizem ne izhaja iz islama, razen
morda v tem smislu, da ga nikjer drugje niso
izpeljali s tako logièno skladnostjo in podpi-
rali s tako moèjo. “Voluntarizem” na tem mestu
ne pomeni poskusa, da bi po svoji volji nare-
dili nekaj v pomoè drugim, o èemer pape` go-
vori v okro`nici Bog je Ljubezen, ampak pomeni
filozofsko in teološko idejo, da je volja nad ra-
zumnostjo in ni predmet razuma.
Pape` je precej natanèen, saj pravi, da isti
problem obstaja tudi na Zahodu pri Dun-
su Skotu, velikem srednjeveškem filozofu in
teologu. Od njega se nadaljuje do Williama
Ockhama, Niccola Machiavellija in Thomasa
Hobbesa, nato pa do sodobne politiène fi-
lozofije. S slušatelji sem ravnokar bral zelo
pronicljivo knjigo Heinricha Rommena The
Natural Law, ki zelo natanèno izpelje, zakaj
je pravni voluntarizem temelj sodobnega po-
zitivizma in historicizma, s katerima sta se
ukvarjala tudi Leo Strauss in Eric Voegelin.
S tega stališèa je predavanje iz Regensbur-
ga usmerjeno v srce Evrope in Amerike, k ti-
stim “opravièilom”, s katerimi v bistvu nji-
hovi zakoni in obièaji opravièujejo pobija-
nje nedol`nih. Sokratsko naèelo, da “ni nikoli
prav, da delamo narobe”, pa je še vedno trden
temelj filozofiji, ki ne temelji na èisti volji.
Èista volja lahko opravièi karkoli, saj je iz
èloveka in vesolja izginila vsaka narava ali red.
Voluntarizem ne dovoljuje utemeljevanja ab-
solutnih naèel èlovekovega dostojanstva. Èe se
vprašamo, èe lahko ugibam, zakaj je pape` izbral
za zaèetek predavanja pogovor med grško-bizan-
tinskim vladarjem in perzijskim dvorjanom iz
leta 1300, je to zato, da je lahko nazorno izrazil
najnujnejše vprašanje našega èasa, ki ni toliko,
ali “je razumno širiti vero z nasiljem”, ampak
ali je razumno uporabljati nasilje proti kateremu
koli nedol`nemu èloveškemu bitju.
To je toèka, na kateri je problem islama
v bistvu enak kot problem Zahoda. Oba si-
stema se morata zateèi k voluntaristièni teoriji
dr`ave in biti, da bi razlo`ila, zakaj nista ne-
moralna pri uporabi nasilja proti nedol`nim
ljudem, ki jih šèiti bo`ji in sam naravni zakon.
	


“Poljublja naj me s poljubi svojih ust” / Visoka pesem (Vp 1,2), 2007.
Risba s tušem na papir.
 #
Zgrešili bi bistvo, èe bi mislili, da volun-
tarizem ni teoretièni sistem, ki `eli slaviti
Boga na kar najbolj vzvišen naèin. Volunta-
rizem pomeni, da za pojavi ni narave ali reda.
Vse bi bilo lahko tudi drugaèe. Vse, kar se
dogaja, se dogaja zato, ker je Bog ali Alah de-
javno izbral to, vendar pa bi se lahko odloèil
tudi popolnoma nasprotno.
Nekateri filozofi, in to ne samo musli-
manski, mislijo, da Bog ne more biti na no-
ben naèin omejen, tudi z naèelom neproti-
slovnosti ne. Tisto, kar je prav, lahko naredi,
da je narobe, in vzpostavi lahko celo sovraštvo
do Bo`je volje. Zdi se èudno, da je ta ideja
najprej navedena. Vendar ko enkrat osvojimo
to prvo naèelo, da je volja nad razumnost-
jo, in da ji vlada, je vse ostalo razumljivo.
Ta teorija odgovarja na vprašanje, zakaj
tako imenovani muslimanski teroristi trdijo
in verjamejo, da dejansko sledijo Alahovi vo-
lji. Morda delujejo celo s èisto, pa èeprav
zmotno vestjo. Alah hoèe, da ga cel svet èasti
na naèin, kot je zapisan v Koranu.
Svet se ne bo mogel umiriti, dokler tra-
ja to spreobraèanje v islam, pa èeprav je do
konca še stoletja. To podrejanje Alahu razu-
mejo kot plemenito dejanje pobo`nosti. Po
voluntaristiènih naèelih ni niè protislovnega,
èe Alah uka`e širjenje svojega kraljestva z na-
siljem, saj ni nobenega objektivnega reda, ki
bi prepreèeval, da bi bilo naslednji dan uka-
zano nekaj nasprotnega, kot je ukazano zdaj.
Še enkrat moram reèi, da so za vojno teo-
loški in filozofski problemi, za katere je treba
razkriti in ugotoviti, kakšni so. In predavanje
iz Regensburga je prav te vrste razkrivanje.
V: Razlo`ite, zakaj pape` omenja ponovno
uveljavitev doloèene vrste razuma. Govori o “re-
helenizaciji” ali o povratku grške filozofije, ki
naj bi bila rešitev za trenutno krizo civilizacije.
P. Schall: Pravzaprav je osrednji del preda-
vanja bolj namenjen “de-helenizaciji” zahodne
kulture in temu, kaj ta “de-helenizacija” pomeni.
Pape` je nakazal tri stališèa:
1) Stališèe reformacije, da je v katolištvu pre-
veè filozofije, zato naj bi se morali vrni-
ti k èistemu Jezusu brez filozofije.
2) Drugo stališèe je rezultat zanikanja Kri-
stusove bo`anskosti, kot ga je izpeljal
Adolf von Harnack, ki pravi, da je bil Kri-
stus samo èlovek, ki naj ga preuèuje zna-
nost na univerzah.
3) Tretje stališèe je dejansko multikultura-
lizem, ki trdi, da ni mo`no doseèi enosti
na temelju nekih naèel ali razuma. Vsak
od teh je imel znotraj svojega sistema prav.
Kot je pokazal pape`, celo tradicija Stare
zaveze pravi, da je sámo razodetje naravnano
na grško filozofijo. Tako v 1. Mojzesovi knjigi
kot tudi v prologu Evangelija po Janezu je nav-
zoè pojem “Logos”, beseda, ki jo je Bog izbral,
da bi nam z njo spregovoril.
Definicija Boga — “Jaz sem” — je zagotovo
nekaj takega, kar je razumljivo filozofiji, ki
temelji na razumu. Pape` je zelo pozoren, ko
navaja, da se je Pavel obrnil na Makedoni-
jo in ne na kakšno drugo kulturo po Bo`ji
previdnosti. To dejstvo namreè sporoèa, kaj
pomeni razumeti razodetje, posebej pa kaj
pomeni razumeti uèloveèenje in Trojico, ki
sta dva osnovna nauka, ki ju zavraèajo vse os-
tale religije in filozofije.
Prispevek Evrope, da se je razodetje izob-
likovalo, je izjemen, še posebej prispevek sv.
Avguština in sv. Toma`a Akvinskega ter
njunih naslednikov. Èe `elimo sprejeti razo-
detje besede, notranjega `ivljenja Bo`anstva,
se moramo na to pripraviti s filozofijo, ki
nam omogoèa, da razumemo, kar nam je bilo
razodeto. Vendar pa tega ne omogoèajo vse
filozofije, zato imamo samo nekatere izmed
njih za resniène.
Pape` je izpostavil, da za Kanta razum in
razodetje nista veè neposredno povezana in
ne nagovarjata veè drug drugega. Vera in ra-
zum sta dve loèeni stvari, ki nimata niti naj-
manjše mo`nosti za medsebojno razumeva-
	


	




nje. Iz Kanta pa izvira veèina kasnejše filozofije,
ki se je zapletala s tem, kako spraviti stvari na-
zaj skupaj, kot je pokazal Gilson v svojem zna-
nem delu Enost filozofske izkušnje.
Kot je pokazal Aristotel, majhna napaka
na zaèetku vodi v veliko napako na koncu.
To kantovsko in pred tem kartezijansko ozad-
je je tudi izvor dveh razliènih konceptov “ra-
zuma”, kar je pape` izpostavil kot kljuèno
vprašanje sodobne razumnosti in razumnosti
nasploh. Logika reformacijskega stališèa glede
filozofije in njegova povezava s teologijo vodi
v poskus, da bi imeli popolnoma èloveške-
ga Jezusa, brez kakršne koli stvarne osnove
v razumu, s katero bi razlo`ili, zakaj je ve-
rodostojno verovati vanj.
Pape` ̀ eli napraviti dve stvari. Najprej hoèe
obraniti znanost znotraj njenih lastnih pristoj-
nosti in drugiè ̀ eli odpraviti njeno “samo-ome-
jitev”. Znanost naj namreè ne bi videla resnièno-
sti ne-matematiènih stvari, saj bitje ni omejeno
le na stvari, ki jih je mogoèe izmeriti.
Ta širša odprtost za èloveške resnice, ki
jih lahko spoznamo z intuitivnim razumom,
ljubeznijo, prijateljstvom, trpljenjem ali upa-
njem, je vzrok, zakaj vzhodne in druge re-
ligije mislijo, da je Zahod zaradi svoje znans-
tvene ozkosti izgubil svojo dušo, iz njihovih
prijemov pa se zdi, da jo oni imajo.
Znanstveni razum, ki nima enakega ob-
sega z razumom v celoti, ne more nagovar-
jati tistega, kar resnièno šteje pri èloveškem
bivanju. Ta razliènost med dvema vrstama
razuma še bolj natanèno razkriva to, kar `eli
povedati pape`. Pape` resnièno išèe temelje,
med njimi tudi razum, s katerimi bi lahko
prihajal nasproti vsem religijam in kulturam,
vkljuèno s samo Evropo, ki pridno izgublja
ne samo svojo dušo, ampak tudi svoja telesa,
kot nam ka`e upadanje števila prebivalcev.
V: Kako vidite predavanje iz Regensburga
v povezavi z okro`nico Janeza Pavla II. Vera
in razum?
P. Schall: Benedikt XVI. vidi temeljni po-
men Vere in razuma na svetovni lestvici, ne
samo odnosu z islamom, ki je bil v èasu Ja-
neza Pavla II. nekaj novega.
Janez Pavel II. je bil upravièeno zaposlen
s fašizmom, marksizmom in moralnim sta-
njem Zahoda. Janez Pavel je sodeloval z mu-
slimani na mnogih konferencah ZN — v Kai-
ru, Pekingu —, posebej o dru`ini, pa èeprav
obstajajo razlike med muslimanskimi in krš-
èanskimi pogledi na vprašanje dru`ine.
Vera in razum je nekako posledica dru-
gih dveh stopenj de-helenizacije v zahodni
misli. Drugi korak je bil von Harnack, ki je
povzel posledice zanikanja Jezusovega bo`ans-
tva. Bil je samo èlovek, prijazen mo`. Bil je
voditelj, prerok ali glas, ne pa Bog- èlovek
ali uèloveèeni “Logos”. Torej ne potrebujemo
teologije, da bi ga razumeli, ampak samo
dru`bene in zgodovinske znanosti.
Kot nakazuje v svoji knjigi Jezus iz Na-
zareta, je Benedikt XVI. pogosto zaskrbljen
zaradi ideje znanstvenikov, da bi obravnavali
temelje vere zgolj z metodami znanosti. Vse,
kar znanost lahko obravnava, je to, kar je zna-
no z znanstvenimi metodami, in ko si ti
znanstveniki lastijo prvenstvo, izpušèajo ve-
liko bolj temeljne stvari.
Vera in razum je dolga in ostra analiza so-
dobne filozofije skozi vprašanje, kakšne vrste
filozofija nam bo omogoèala razumevanje
tega, kar je resnièno razodeto.
Ideja “kršèanske filozofije” izvira iz po-
trebe po razumski razlagi tega, kar sporoèa
razodetje. Kot je rekel pape`, uporaba grš-
ke besede in ne besede iz Svetega pisma na
cerkvenem zboru v Niceji nakazuje, da je fi-
lozofska izkušnja lahko temeljna za razume-
vanje razodetja.
Vera in filozofija si nista v nasprotju, am-
pak sta povezani v razumevanju celote resniè-
nosti. Obe sta potrebni. Zato samo Sveto pi-
smo ni dovolj niti za razumevanje stališèa
Svetega pisma samega. Kot je na koncu Kri-
	


 #
vovercev zapisal Chesterton, bo razodetje, ne
pa razum, tisto, ki bo na koncu reklo, da je
trava zelena in da razum samo v veri lahko
potrdi obièajna dejstva v resniènosti, ki jih
sodobni filozofi ne morejo veè razumeti.
V: V vaši knjigi in v predavanju Svetega oèeta
ni poskusa, da bi “uro zavrteli nazaj” in zanikali
dose`ke modernizma. Na kakšen naèin vidite
celostno povezovanje med starim in novim?
P. Schall: Najprej, pojem “modernizem”
na splošno pomeni izjavo o neodvisnosti so-
dobne misli od grške ali sholastiène prete-
klosti. Vseeno pa se modernost bolj in bolj
loèuje tudi od urejene resniènosti.
Kot izpostavlja pape`, je tretja de-heleni-
zacija v tem, kar imenujemo “multikultura-
lizem”, preprièanje, da ni prave resnice v no-
beni kulturi, tako da med civilizacijami ali
religijami ni temeljnih povezav, le neke vrste
strinjanje o nemo`nosti za resnico.
Kljub ideji, da medkulturna strpnost ne
prenaša nasilja, v tem sistemu obstaja zgo-
dovinsko izroèilo, ki trdi, da je nasilje v bistvu
opravièeno z voluntaristiènimi predpostav-
kami. Z drugimi besedami, v popolnoma veè-
kulturni teoriji ni razloga, zakaj voluntarizem
ne bi bil legitimni polo`aj, saj temu ne nas-
protuje niè, razen moèi.
Pape` veèkrat ponovi, da noèe “iti nazaj”,
ampak `eli razloèiti, kaj je v sodobni misli
in kulturi dobro in kaj ne.
Rommen je rekel, da je naravni zakon tra-
jen, to je, da se vedno vraèa, ko dose`emo po-
lo`aj znotraj kulture, za katerega je normal-
nim ljudem pri zdravi pameti jasno, da je po-
polnima napaèen. Objektivni standardi ves èas
opozarjajo na nered in krivico. Predavanje iz
Regensburga je intelektualni izziv. Zato je to
akademsko predavanje in ne okro`nica, saj ho-
èe, da se sooèimo z resnico in zmoto v kate-
ri koli kulturi na temelju “logosa”, razuma.
	


“Moj ljubi je moj in jaz sem njegova”  / Visoka
pesem (2,16), 2007. Risba s tušem na papir.
	




	


Opazili boste, da pape` omenja idejo oèa-
ranosti nad matematiko, ki jo najdemo pri
Platonu. Neposredno nagovarja znanstveni
um in pravi, da so njegova odkritja uteme-
ljena na dejstvu, da matematika in vsi nje-
ni zakljuèki delujejo v resniènosti. Med naèeli
resniènosti in naèeli matematike mora biti
skladnost.
Zakaj je med njimi skladnost, èe ni resniène
filozofije, ki bi razlo`ila zakaj? In èe skladnost
je, zakaj ni zadnjega uma, ki bi urejal vse stvari,
ki jih najde, z matematiko in z njihovimi last-
nimi sistemi? Veliko današnje literature temelji
na ideji nove vrste ateizma, ki ji primanjkuje
razumske ostrine, kakršno imajo ateizmi bolj
klasiènih oblik. Samozavest sodobnega ateiz-
ma se namreè ne sooèa s to presenetljivo sklad-
nostjo med umom in resniènostjo, ki se ji ne
more izogniti niti znanost.
Problem znanosti ni v tem, kaj je, ampak
v tem, kaj bomo z njo naredili. Stari Grki so
bojda poznali vse vrste izumov, vendar so se
odloèili, da ne bodo uporabljali vseh, saj so
razumeli, kakšne nevarnosti za èloveško `iv-
ljenje lahko prinesejo.
Predavanje iz Regensburga daje znanosti
in tehnologiji svoje mesto, ko izpostavlja, da
nista vse, vendar pa je tisto, kar delata, po-
membno za doloèen vidik stvarnosti. Raz-
lo`ita lahko samo to, kar spada pod njuno
pristojnost.
Filozofija, etika, teologija in pesništvo pa
dosegajo stvarnost, ki ni neposredni predmet
znanosti, dosegajo stvari, ki so po svojem bis-
tvu duhovne in nematerialne. Èlovekov ra-
zum presega svoje lastno bitje, da se lahko
ukvarja z vsem, kar je.
Zgrešeno bi bilo, èe bi mislili, da znanost
lahko razlo`i vse, vendar to ne pomeni, da se
tistega, èesar ne more razlo`iti, razlo`iti sploh
ne da. To pomeni, da imajo drugi naèini ra-
zumevanja in védenja svojo lastno veljavo.
Pape`eva beseda znanosti ni “ne bodite
znanstveni” v pravem pomenu. Je bolj opo-
zorilo, naj se ne omejuje zgolj na pojem ra-
zuma, ki je zelo ozek. Ta pojem je dober v
okviru svojega dometa. Vendar pa `e po de-
finiciji izkljuèuje veèino pomembnih stva-
ri, ki zadevajo èloveka.
Predavanje iz Regensburga nas pelje v sr-
èiko ne samo trenutnega dogajanja, ampak
tudi v srèiko same resniènosti. Filozofija in
razodetje nista sovra`nika eden drugemu, am-
pak sta usmerjena drug na drugega. Povz-
dignjenje èloveka, ki je posledica razodetja,
ne pomeni, da ni to, za kar je bil ustvarjen,
namreè razumna `ival, in da zato ni nekdo,
ki dela vse, kar dela, z “Logosom”, razumom.
Èlovek je Bo`ja slava v tem pomenu, da Bog
lahko nanj naslovi svojo besedo in da jo èlo-
vek lahko spozna in razume, saj je ustvarjen z
moèjo, ki mu omogoèa spoznavanje resnice o
stvareh. Moralno in politièno ̀ ivljenje èloveka
je namenjeno temu, da nam omogoèa, da spoz-
namo to, kar je naslovljeno na nas z razumom
in celo, èe pride do tega, z razodetjem.
Kar se zdi v zvezi s predavanjem iz Regens-
burga jasno, je to, da je najboljše mesto za
razumevanje našega èasa sam Rim. Tu nam
v svojih maternih jezikih, v poljšèini, nemš-
èini in tudi v latinšèini, sodobni pape`i go-
vorijo o tem, kaj pomeni biti èlovek, bitje,
ki ga Bog nagovarja tako z razumom kot tudi
z razodetjem.
%&
'(
!
* Intervju s p. Jamesom Schallom je v dneh od 9.
do 11. oktobra 2007 v treh delih objavila katoliška
agencija Zenit in je v angleškem jeziku dostopen
na http://www.zenit.org/article-20710?l=english
(1. del), http://www.zenit.org/article-
20718?l=english (2. del), http://www.zenit.org/
article-20727?l=english (3. del) (24. november
2007) ¡op. prev.¿.
 #
$


%&
 
 
%
Vprašanje o izvoru in oblikovanju kršèan-
ske vere je izredno aktualno vprašanje sodob-
nega èasa. Za moderni svet, ki ruši vse tra-
dicionalno in se `eli osvoboditi starih spon,
predstavlja kršèanstvo, religija, ki temelji na
dva tisoè let starem izroèilu, kamen spotike.
Kršèanstvo je religija knjige, ali drugaèe re-
èeno religija besede — razodete Bo`je bese-
de. To pomeni, da `ivi iz vere v Bo`jo be-
sedo, ki je zapisana v svetih spisih, od katerih
so najpomembnejši gotovo štirje evangeliji,
ki predstavljajo štiri temelje vere. Danes se
`eli omajati ravno to — temelj izroèila. Sliši
se stotine argumentov proti. Mnogi bi radi
prikazali evangelije kot izmišljotine, ki jih je
skreirala prva Cerkev, in skušajo tako popol-
noma demantirati kršèansko vero. Nekate-
ri zagovarjajo, da je bilo Jezusovo resnièno
sporoèilo popolnoma drugaèno in ga je Cer-
kev namerno potvorila, drugi spet bolj pri-
zanesljivo trdijo, da ga je Cerkev zgolj na-
paèno razumela. Veliko ugovorov prihaja
tudi iz “nevsebinske” strani. Ti izhajajo iz vi-
dika normativnosti in se osredotoèajo na
omejenost kanona — merila na štiri evangelije.
S pogledom uprtim v ostale tradicije o Je-
zusu, ki niso bile sprejete kot svete, bi radi
popolnoma zrelativizirali pomen novozavez-
nih veselih sporoèil in jim tako vzeli vsakršno
avtentièno vrednost. @eleli bi jih prikazati
kot dokumente zgolj ene izmed mnogih ena-
kovrednih struj zgodnjega kršèanstva, ki je
zmagala v bitki za premoè. Oèitkov je veliko
in se med seboj razlikujejo, toda njihov skup-
ni imenovalec je nezaupanje v štiri kanoniène
evangelije. Ali je to nezaupanje upravièeno?
Za najzanesljivejše prièe tradicije o Jezu-
su veljajo evangeliji Mateja, Marka, Luka in
Janeza. Èeprav obstaja še mnogo drugih be-
sedil, ki se ponašajo z imenom evangelij, no-
beno od njih ne dosega ravni kanoniènih in
premnogi od le-teh so odsev napaènih inter-
pretacij. Tako je na vprašanje o verodostoj-
nih evangeljskih poroèilih o Jezusu odgovorila
prva Cerkev s tem, da je postavila kanon Nove
zaveze kot edino veljavno normo. Danes pa
tradicija ne velja veè za to, za kar je vèasih, in
temelji zaupanja so se moèno zamajali. Zau-
panje v odloèitev najzgodnejših oèetov vere,
ki so oblikovali Novo zavezo, se je podrlo. Za-
nimivejša kot Matej in Marko postajata apo-
krifna Toma` in Peter. Posebej še z nedavnimi
odkritji številnih pozabljenih skritih spisov se
je vprašanje o prvotnejših besedah o Jezusu
zopet postavilo na vidnejše mesto in razkri-
te pozabljene ter zavrnjene tradicije o Jezusu
so dobile svoj prostor v raziskovanju. Strokov-
njaki si ponovno postavljajo vprašanje o tem,
kaj je bilo zapisano prej, kaj kasneje, kaj odseva
najzgodnejše tradicije in prve poizkuse razlage
ter kaj je kasnejše — interpretacija interpretacije.
' 
(&

  
)
Od velikih odkritij v Nag Hammadiju
leta 1945 naprej so apokrifni spisi kar nekaj-
krat z velikim blišèem pricurljali v javni pro-
stor in pritegnili zanimanje laiène javnosti
ter velikokrat senzacionalistièno dvignili prah
v takšni ali drugaèni obliki. O njih so se pisali
&'
' 
(&

%
*
	




razni èlanki in knjige, nastajale so dokumen-
tarne oddaje, vèasih celo filmi. Najveèkrat
so bili predstavljeni kot skrita, zatrta, in celo
kot br`kone najbolj pristna veja kršèanstva;
v zvezi z njimi so se pojavljale razne senza-
cionalistiène teorije, ki so netile ogenj - vèasih
je celo grozilo, da bo nastal cel po`ar. To se
je zgodilo na primer ob izidu romana Da
Vincijeva šifra,2 ki je s svojo kvaziznanstve-
no preobleko dodobra zmedel ogromno šte-
vilo ljudi, tako verujoèih kot neverujoèih, za
svojo osnovno argumentacijo pa je navajal
predvsem apokrifne spise.
Seveda ni potrebno dosti razmišljati, v èem
je velika privlaènost apokrifov za laièno jav-
nost. Odgovor je kot na dlani. Nenadejana
odkritja so `e sama na sebi zanimiva, ko pa
pride do tako delikatnega podroèja, kot so
antièni, nepriznani spisi, da ne govorimo o
tem, da gre za tekste, ki imajo opraviti s krš-
èansko vero in ki so bili zavrnjeni od Cerk-
ve, je privlaènost popolna. Prisotni so vsi ele-
menti za razburkanje domišljije, za fantastiène
ideje in nenazadnje za danes izjemno moderne
teorije zarote. Toma`ev evangelij tako postane
peti evangelij, ki podaja Jezusovo edino re-
snièno uèenje, nekateri gnostièni evangeliji
zanesljivo prièajo, da je bil Jezus poroèen z
Marijo Magdaleno, Judov evangelij pa do-
kazuje, da Juda ni bil negativni junak, kot smo
mislili dva tisoè let, ampak pravzaprav heroj
... Dovolj, da se zmede še tako zaveden krist-
jan. Toda — kup nesmislov. Èetudi so mar-
sikatere udarne ideje o apokrifih, ki so po-
stale spopularizirane, retorièno dobro zago-
varjane in izdelane, pa so vse po vrsti napaène
v samem izhodišèu in zato “netemeljite” in
posledièno tudi nestrokovne. Njihova bistve-
na napaka je, da so ekstremno selektivne. Ne
le, da skoraj v celoti zanemarijo kulturno-zgo-
dovinski okvir, v katerega sodijo apokrifni spi-
si, in tako prezrejo èas, prostor in ideje, ki so
besedila oblikovale; teorije velikokrat ne upo-
števajo niti samih spisov kot celote, ampak
trgajo besede in stavke iz konteksta in z njimi
pletejo dokazno gradivo. S takim pristopom
lahko seveda kdor koli doka`e kar koli. Èe
pa to še retorièno izpili, lahko vse skupaj od-
lièno proda. In le kaj bi se bolje prodajalo kot
ideja o pozabljenem in zavr`enem kršèanstvu,
ki je konèno prišlo na dan?
Apokrifni spisi do danes, `al, med laiki
zaenkrat še niso dosegli mesta, ki si ga za-
slu`ijo. Tako do`ivljajo podobno usodo kot
Mrtvomorski zvitki (Kumranski spisi), ki so
v javnosti postali znani zgolj kot dokaz za to,
da je kršèanstvo pravzaprav sodobno esenstvo
(in ne kot pomemben prikaz bogastva judov-
skih izroèil). Oboji so v javnem prostoru na-
mesto objektivne predstavitve najveèkrat ̀ rtev
manipulacije zaradi interesa posameznikov
ali skupin, ki `elijo diskreditirati tako oso-
vra`eno Cerkev.
 
  
(*
Nedvomno odkritja apokrifnih spisov, ki
so dolgo èasa le`ali pod pušèavskim peskom
ali izgubljeni v kakšni knji`nici, vzbujajo ve-
liko zanimanje in netijo evforijo med laiè-
no javnostjo. Kaj pa na to poreèe stroka?
Najdbe besedil, ki so bila do sedaj znana zgolj
iz druge roke, to je iz omemb v delih najz-
godnejših teologov — cerkvenih oèetov -, so
gotovo izredno dragocene in nikakor ne po-
stranskega pomena. Toda njihovo vrednost
je treba postaviti v pravi okvir.
Ko se pristopa k tako pomembnemu vpra-
šanju, kot so apokrifni teksti in njihov odnos
do kanoniènih bratov, je odloèilnega pomena
najprej napraviti zdravorazumski premislek.
Tudi za šolane ljudi obstaja nevarnost, da bi
podlegli evforiji novih odkritij in jim `e na
samem zaèetku ravno zaradi dejstva njihove
“skritosti” pripisali preveliko in posebno vred-
nost. Potrebno se je vprašati o izvoru kršèans-
tva, izhajati iz njegovega èistega zaèetka - ju-
dovstva, o prvih prièah, oblikovanju, preda-
janju izroèila in razvoju kanona itd. Prav tako
$
# #
je potrebno postaviti neke najoèitnejše gene-
ralne temelje o naravi kanoniènih in nekano-
niènih spisov, ki so samoumevni. Po splošnem
premisleku, tako v okviru zgodovine kot tudi
v okviru narave in sporoèila spisov, pa se lahko
strokovnjak spusti v konkretno primerjavo sa-
mih tekstov. Èe zaène primerjavo brez ozirov
na zgodovinska in oèitna dejstva, lahko zgreši
zelo veliko. Nevarnost le`i predvsem v tem,
da bi zaèel s predpostavko, da so tako vsi spisi
o Jezusu na popolnoma isti ravni, in bi tako
postavil do sedaj veljavno normo štirih veljav-
nih evangelijev pod vprašaj. To preprosto ni
res. @e samo dejstvo obstoja kanona to negira,
kaj šele èe v obzir vzamemo mnogokrat pri-
sotni èasovni prepad nastanka. Zaèeti z ne-
zaupanjem v to, kar je vedno veljalo za edi-
no resnièno, torej v evangelije, ki so bili sprejeti
s strani Cerkve, pomeni zaèeti na napaènem
izhodišèu. Vendar se dogaja ravno to. Apo-
krifi postajajo vedno bolj zanimivi in mno-
gi bi jih najraje postavili na prvo mesto ̀ e zgolj
zaradi dejstva, da niso priznani. Zaradi zna-
èilnosti sodobnega sveta, kjer je èlovek izgubil
zaupanje v tradicionalne vrednote in izroèi-
lo predhodnikov nasploh, je privlaènost ne-
èesa, kar je bilo zavr`eno, razumljiva. Vendar
pa moramo ostati na realnih tleh. Dejstvo je,
da tudi apokrifi vsebujejo kake elemente izred-
no zgodnje tradicije in da so njihovi kanonièni
bratje prav tako zgolj interpretacija in ne ne-
predelano sporoèilo ali zgodovinski fakti.
Toda to dejstvo v samem bistvu ne pove prav
nièesar. Vprašati se je potrebno o konkretni
zgodovinski situaciji prvih stoletij, ki nam je
na voljo iz razliènih virov, in poizkušati po-
staviti tako priznane kot nepriznane evangelije
v ta kontekst in se vprašati, zakaj so se nekateri
izmed spisov ohranjali in predajali naprej, os-
tali pa so postali “skriti”. Ponovno je treba po-
vrniti izgubljeno zaupanje v tradicijo ter zgod-
nje kristjane, ki so izbrali ravno doloèene štiri
$
“Ne budite in ne motite ljubezni ...” / Visoka pesem (Vp 2, 7), 2007.
Poslikava na plošèo iz veèbarvnega taljenega stekla.
	



$
evangelije in ne ostalih, ter tudi temeljno zau-
panje v sporoèilo evangelijev samih, ki je bilo
izgubljeno predvsem, ko je na biblièno sce-
no nastopila kritika oblik.
+ 


 

Kaj pravzaprav pomeni zaupanje v Novo
zavezo? Kaj nam to pomeni danes, ko nam
je s pomoèjo raznih ved preteklost bli`e in
dobesedno sprejemanje pisane besede nikakor
ne pride veè v poštev?
Najprej je potrebno poudariti, da to ne
pomeni zavraèanja kritiènega preuèevanja.
Strokovno analiziranje in reflektiranje je po-
vsem legitimno in ne izra`a zavraèanja a prio-
ri. Gotovo je res, da moramo tekom èasa, ki
prinaša spremembe, naše sprejeto verovanje
vedno znova preèišèevati. Slepa vera ni na
mestu, kar velja tudi za naš pogled na evan-
gelije. Ne smemo se dr`ati zacementiranih
ozkih pogledov in zavraèati (metodologij)
modernih spoznanj zgolj zato, ker bi bili z
njimi postavljeni pod izziv. Z razvojem ek-
segetskih znanosti se je naš pogled na Sve-
to pismo v mnogoèem spremenil. Poglobilo
se je razumevanje nastajanja in razvoja judov-
skih in kršèanskih svetih spisov. Preuèeva-
nje z razliènih vidikov nam je doprineslo
ogromno novih spoznanj, vendar po drugi
strani tudi novih dvomov. Èeprav nas mnogi
tako zgodovinski kot literarni izsledki postav-
ljajo pred izziv, se jih ne smemo ustrašiti in
jih zato zavraèati. Na koncu koncev je to, kar
lahko preuèujemo, zgolj èloveški element, ki
je omejen in poln napak, Bo`ji pa nam vedno
ostaja nedosegljiv. To je pomembno dejstvo,
ki so ga pozabili mnogi strokovnjaki, ki so
tekom svojega raziskovanja zavrgli kršèanstvo.
S preuèevanjem nam oddaljena zgodovi-
na postaja bli`ja in okviri razmišljanja antiè-
nega èloveka se nam razjasnjujejo. Popolnoma
jasno je, da niti ena knjiga Svetega pisma ne
prinaša popolne, objektivne, zgodovinsko toè-
ne resnice, ampak so vse knjige — tudi tiste,
ki imajo za primarni cilj poroèati o zgodovin-
skih dogodkih — sad vsaj delne teološke ref-
leksije. To velja tudi za evangelije, ki niso Je-
zusove zgodovinske biografije, ampak knjige,
ki iz štirih razliènih teoloških zornih kotov opi-
sujejo resnièno Jezusovo zgodbo. Konkretno
zgodovinsko jedro je tako prikazano na teo-
loški naèin. Ko torej govorimo o zaupanju,
mislimo s tem preprièanje, da evangeliji slonijo
na dejanskih dogodkih ter da je njihova teo-
loška refleksija le-teh pristna refleksija najz-
godnejših skupnosti, ki se je oblikovala na pod-
lagi Jezusovega uèenja in delovanja, in ne sa-
movoljna kreacija. Priznavamo torej doloèeno
zgodovinsko toènost ter skladnost teološke us-
meritve z Jezusovimi besedami in dejanji. Res
je sicer, da vsi dogodki in besede v evangeli-
jih niso historièni fakti, toda srce evangelijev
je ravno konkretna zgodovinska resnica. Po
drugi strani je res tudi, da se je teološki raz-
mislek o dogodkih v zvezi z Jezusom razvijal
in oblikoval, preden je dosegel tako jasnost,
kot je prikazana v evangelijih, toda njegov izvir
je Jezus sam in njegovi uèenci. Razmislek se
ni oblikoval samovoljno, ampak med njego-
vimi uèenci, s pogledom uprtim zgolj in samo
v Jezusov dogodek.
Neko temeljno zaupanje v štiri evangelije
torej ostaja na mestu, pa èeprav se je pomen
zaupanja spremenil in ne pomeni veè nepre-
mišljenega sprejemanja, ki ne zna loèevati raz-
liènih ravni sporoèanja in ki meša zgodovin-
sko resnico s teološko.
,
 
  
(-
! 


V primerjavi s kanoniènimi evangeliji je
raziskovanje “skritih tradicij” postavljeno na
manj trdne temelje in je zato veliko bolj ne-
gotovo in zaznamovano z veè te`avami. Naj-
veèja izmed njih je gotovo pomanjkanje za-
dostnega gradiva. Na voljo imamo veliko
manj rokopisov, ki bi jih lahko primerjali
$
 #
med sabo. Za razliko od kanoniènih evan-
gelijev, ki so nam na razpolago v mnoštvu
manuskriptov iz razliènih okolij in dob, je
apokrifne dokumentacije pravzaprav zgolj za
vzorec. Primerjava med razliènimi verzijami
je zato mogoèa v zelo redkih primerih. Na-
dalje je jasno, da predstavljajo veèino ohra-
njenih tekstov kasnejši prevodi in prepisi, ki
so nastali na podlagi veliko zgodnejših zapi-
sov. Veliko ohranjenih besedil je nepopol-
nih in unièenih, mnogokrat imamo ohranje-
ne le fragmente, ki predstavljajo zgolj maj-
hen delèek celotnega besedila. Poleg malo
ohranjenih besedil so nam tako v pomoè le
še reference, ki jih najdemo pri cerkvenih oèe-
tih. Vendar pa so tudi te navedbe mnogo-
krat nejasne, saj velikokrat sploh ne vemo,
katero besedilo ima doloèen cerkveni oèe v
mislih. Njihovo imenovanje tekstov ni poe-
noteno, kar nekaj navedenih besedil v patri-
stiènih delih pa tudi (še) ni bilo odkritih.
Pomembno dejstvo, ki se ga mora zavedati
vsak interpret, je, da so zaradi pomanjkanja
virov jasni zakljuèki mnogokrat zgolj utopièna
misel. Ker najveèkrat razliène verzije istega spi-
sa ne obstajajo, ne moremo slediti razvoju in
spremembam, ki so se gotovo dogajale. Zato
pri nekaterih tudi te`je opredeljujemo pove-
zavo z Novo zavezo. “Velike” teorije in po-
drobne opredelitve glede razliènih apokrifnih
del, ki se pojavijo sem in tja v šolanih krogih,
slonijo na mnogih domnevah in nepotrjenih
predpostavkah. Kar je popolnoma oèitno, je
zgolj to, kar nam povedo sedaj obstojeèi kon-
kretni zvitki in kodeksi, ki jih imamo na voljo.
Sicer nam lahko povedo marsikaj, toda varo-
vati se moramo skušnjave, da v njih preberemo
preveè. Zaèeti je potrebno torej z mislijo, da
poglabljanje v apokrife in njihov polo`aj v
zgodnjekršèanski tradiciji omejuje dejstvo, da
se je veliko dokumentov izgubilo tekom zgo-
dovine. In `e to dejstvo nam v bistvu lahko
pove veliko. Èe se doloèena tradicija ni ohra-
njala in reproducirala, je tekom èasa seveda
zamrla, kar pa pomeni, da iz takega ali dru-
gaènega razloga ni imela prihodnosti. Apo-
krifi so bili v prvih stoletjih jasno zavrnjeni,
kar jih je odvrnilo na rob, toda tudi margi-
nalne skupine so v zgodovini velikokrat pre-
`ivele in popularni spisi so še vedno našli skriti
kotièek, kjer so tiho in na skrivnem obstajali
naprej. Z apokrifnimi evangeliji ni bilo tako.
To ka`e na dejstvo, da so zašli v neko slepo
ulico, kjer se jim je pot iz takega ali drugaè-
nega razloga zaprla.
./0*
Sama oznaka “evangelij” za apokrifna be-
sedila je pravzaprav problematièna, saj je zvrst
evangelij predmet mnogih razprav in pole-
mik. Te`ava nastane `e samo pri kanoniènih
spisih, medtem ko primerjava z raznolikim
korpusom apokrifnih besedil vse skupaj še
bolj zaplete. Do nedavnega so se razlage o
zvrsti vrtele zgolj okoli štirih kanoniènih be-
sedil, medtem ko so bili apokrifi a priori sma-
trani kot sekundarni in spekulativni. Evan-
gelij je bil vèasih oznaèen kot zvrst sui generis,
vendar se je to gledanje opustilo; spremenil
se je tudi odnos do relacije z apokrifi, ki niso
veè takoj na zaèetku tretirani kot inferiorni.
Danes imamo na voljo veè pogledov in raz-
lag, ki `elijo definirati zvrst evangelija in se
opredeliti do odnosa med priznanimi in ne-
priznanimi spisi. Zmeda je precejšnja in tudi
razumljiva, saj je vprašanje o literarni zvrsti
moderen poizkus kategoriziranja. Vendar pa
to v bistvu ni niè slabega, saj so klasifikacije
pomembne za naše la`je razumevanje vpra-
šanj. Pomembno je zgolj to, da imamo pred
oèmi veè razliènih zornih kotov, da tako do-
bimo èim širšo sliko. Neizpodbitna dejstva,
ki jih lahko izpostavimo, pa so sledeèa:
Kanonièni evangeliji so glede na apokrife
samosvoja “vrsta”, saj so si v osnovi zelo po-
dobni. Stvari pa kljub temu niso tako eno-
stavne, saj jih po drugi strani loèujejo tudi
pomembne razlike, zato so literarno precej
$
	




te`ko doloèljivi spisi. V grobem imajo na-
rativno sestavo in jih do doloèene mere lahko
primerjamo z antiènimi biografijami. Vendar
pa so na nek naèin tudi nekaj posebnega, saj
vsebujejo tradicijo o Jezusu in so namenje-
ni kršèanskim naslovljencem. Vsi vsebujejo
pripovedi o Jezusovem delovanju, smrti in
vstajenju. Reflektirajo zgodnje oznanilo in
predpostavljajo vero in doloèeno predhodno
znanje bralcev oziroma poslušalcev.3
Na zaèetku je imela beseda evangelij po-
men veselega sporoèila o uresnièitvi odreše-
nja, ki ga je Bog oznanil ljudem. V tem oz-
nanilu ima centralno vlogo Jezus, ki je Kri-
stus, v katerem je uresnièeno odrešenje. Ter-
min je razvil predvsem apostol Pavel, ki ga
v svojih pismih uporablja konstantno, èeprav
ne popolnoma konsistentno.4 Kot oznaka za
pisane besede pa se je beseda evangelij zaèela
uporabljati kasneje. Toène prelomnice ne
moremo doloèiti, vsekakor pa je bila v upo-
rabi `e sredi drugega stoletja, kar je vidno iz
pisanja Justina okoli leta 150 in predvsem iz
Ignacijevih del kakih trideset let kasneje. (Ig-
nacij kot evangelije priznava zgolj Marka,
Mateja, Luka in Janeza.)
Apokrifni evangeliji so po svoji strukturi
precej drugaèni, saj niso zaokro`ene celote,
ki bi v pripovedi zaobjemale Jezusovo uèe-
nje in delovanje ter smrt in vstajenje. So ve-
liko bolj enostranski, saj se osredotoèajo npr.
zgolj na Jezusove izreke (npr. Toma`ev evan-
gelij), pripovedi o otroštvu (npr. Jakobov
protoevangelij), ali pa so gnostièni traktati,
ki vsebujejo razprave, govore in dialoge, ki
razvijajo gnostièni mit ali teološko refleksijo
doloèene skupnosti (npr. Evangelij resnice,
Judov evangelij, Filipov evangelij ...). Èe v
definicijo zvrsti evangelija vkljuèimo dejstvo,
da vsebuje pripovedni okvir o Jezusovem de-
$
“Ne budite in ne motite ljubezni, dokler se veseli”
/ Visoka pesem (Vp 2, 7), 2007. Risba s tušem na papir.
 #
lovanju, kar je skupni imenovalec sinoptikov
in Janeza, apokrifni evangeliji veèinoma iz-
padejo iz kategorije, še mnogo veè pa jih iz-
pade, èe vkljuèimo še zahtevo, da je evangelij
zaokro`ena celota, ki kulminira v poroèilu
o pasijonu in vstajenju. Seveda pa obstaja-
jo tudi širše opredelitve. Helmut Koester v
skladu s svojo teorijo o zgodnjem nastanku
mnogih apokrifnih del in s pogledom upr-
tim bolj v vire tradicije (iz katerih so jemali
evangelisti) kot konène izdelke, evangelij kot
zvrst opredeli precej široko: “... all those wri-
tings which are constituted by the transmis-
sion, use, and interpretation of materials and
traditions from and about Jesus of Naza-
reth”.5 Ne glede na to, za kakšno opredeli-
tev se na koncu odloèimo, s tem ne spreme-
nimo faktov, ampak si le pomagamo pri ana-
lizi. Vsaka opredelitev je odsev našega pogle-
da na evangelije in na naše razumevanje me-
sta nepriznanih besedil z istim naslovom.
Ker so mnogi apokrifi kro`ili pod naslo-
vom evangelij, to pomeni, da se jim je `ele-
la zagotoviti doloèena avtoritativnost in napra-
viti aluzija na štiri spise, ki so postali znani pod
tem imenom. Zato je kljub vsemu la`je, da
pri naslavljanju obdr`imo ta naziv, ki jim je
bil pridan, èetudi je jasno, da obstaja velika
razlika med njimi in uradno sprejetimi evan-
geliji. Tako jih tudi la`je odmejimo od ostalih
apokrifnih spisov, ki so primerljivi z novoza-
veznimi spisi. Poleg apokrifnih tradicij o Je-
zusu je bilo namreè napisanih tudi veliko apo-
krifnih pisem, del apostolov, apokalips itd.6
Zgodnjekršèanska pisana beseda je oèitno
imela ogromen vpliv in je vzpodbudila nasta-
nek neštevilnih interpretacij in imitacij. Toda
meje so se postavile `e precej zgodaj. Èeprav
na zaèetku še niso bile fiksne in so bile tudi
do doloèene mere raztegljive, pa najbr` nikoli
ni obstajalo obdobje nekritiènega sprejema-
nja vsega po vrsti. Pregled skozi apokrifne
evangelije in vprašanja o nastanku kanona
bomo predstavili v naslednjih številkah.
$
Viri in literatura
Buttrick, G. A., Kepler, T. S., Knox J., May, H.
G., Terrien, S., Bucke, E. S. The Interpreter’s
Dictionary of the Bible. Nasville: Abingdon
Press, 1962.
Elliot, J. K. The Apocryphal New testament (A
Collection of Apocryphal Christian Literature in
an English Translation). Oxford: Clarendon
Press, 2005.
Freedman, D. N., Herion, G. A., Graf, D. F.,
Pleins, J. D., Beck, A. B. The Anchor Bible
Dictionary. New York: Doubleday, 1992.
Green, J. B., McKnight, S., Marshall, I. H.
Dictionary of Jesus and the Gospels. Leicester:
Intervarsity Press, 1992.
Jenkins, Philip. Hidden Gospels: How the Search for
Jesus Lost Its Way. New York: Oxford
University Press, 2001.
Kittel, Gerhard. Theological dictionary of the New
Testament (volume 2), Grand Rapids: WM. B.
Eerdmans Publishing Company, 1964.
Koester, Helmut. Ancient Christian Gospels (Their
History and Development), London: SCM Press,
Philadelphia: Trinity Press International, 1990.
1. Trezen premislek o fenomenu navdušenja
javnosti nad najdbami pozabljenih apokrifnih
spisov ter o teh tekstih samih na splošno v berljivi
in precej poljudni obliki dobro poda Philip
Jenkins. Prim. Philip Jenkins, Hidden Gospels:
How the Search for Jesus Lost Its Way, New York,
Oxford University Press, 2001.
2. Teorija v svoji grobi obliki ni nova, saj je postala
znana `e z mednarodno uspešnico Sveta kri in
sveti gral, katere avtorji so Michael Baigent,
Richard Leigh, Henry Lincoln in je prviè izšla
leta 1982.
3. Prim. J. B. Green, S. McKnight, I. H. Marshall,
Dictionary of Jesus and the Gospels, Leicester,
Intervarsity Press, 1992, “gospel (genre)”; D. N.
Freedman, G. A Herion, D. F. Graf, J. D. Pleins,
A. B. Beck, The Anchor Bible Dictionary (Volume
II), New York, Doubleday, 1992, “gospel genre”;
G. A Buttrick, T. S Kepler, J. Knox, H. G. May,
S. Terrien, E. S. Bucke, The Interpreter’s
Dictionary of the Bible (Volume II), Nasville,
Abingdon Press, 1962, “gospel (message)”.
4. Prim. Gerhard Kittel, Theological dictionary of the
New Testament (volume 2), Grand Rapids, WM.
B. Eerdmans Publishing Company, 1964,
“euangélion”, predvsem 729–735.
5. Helmut Koester, Ancient Christian Gospels (Their
History and Development), London, SCM Press,
Philadelphia, Trinity Press International, 1990, 46.
6. Prim. J. K. Elliot, The Apocryphal New testament
(A Collection of Apocryphal Christian Literature in
an English Translation), Oxford, Clarendon
Press, 2005.
	




1 
2
 
BU^ANJE
reakcijskih motorjev
mi ubija prijetno branje dobrega sveta.
Grme~i akordi
mi trgajo drobne strune ~ustev.
NEKAM dale~ moram,
da bom mogel slišati
cvrkutanje rde~kastih kril kobilic,
~ri~kanje murnov
in šelest `ita v vetru.
,
34
IZ MOJIH PRSTOV
rasto obrazi
in cveto~a drevesa,
preproste ro`e
in oblaki.
KAKOR otrok sem,
ki se igra z ilovico,
sre~en sem,
da se smem igrati.
)*
+
 #
	

TREPETANJE BARV,
ki še no~ejo umreti,
napolnjuje ve~er
z oto`nim poslavljanjem.
NEKDO gre ~ez polje
in preden pride do gozda,
sname klobuk
kakor ~lovek,
ki stopa v cerkev.
5
34
^ISTO SAM SEM Z VETROM
in nizkimi borovci,
v zlati travi zvezdá
se igra lunin krajec.
ZADNJE lu~i v dolini so ugasnile,
v dlaneh pestujem roso.
Daroval jo bom tišini in zarji,
ko me budnega zasuje z vriski.
1 
	





TAKO LEPO JE NA VE^ER,
v vsakem ~loveku lu~ gori,
iz slehernega srca ve~nost diši.
KAKOR kresnice so majhni otroci,
@enam so roke prosojni kristali,
hodijo, hodijo v nemem sprevodu
z lu~ko v sebi k ve~ni obali.
2
 
ODJUGA JE NABREKNILA ZEMLJO,
ob rjavih vodah ma~ice bleš~ijo,
roké mi nôre v `amet trav `elijo,
ustavil rad bi sonce nad vasjo.
ZVE^ER bom poln duhá mu`evnih vej,
v laseh prah leskovih abránkov,
na rokah milost zelenih poganjkov,
in v srcu lesk razpetih son~nih prej.
1 
 #

DR@IM GA NARO^JU
kot Ne`a jagnje na sliki.
POZABILI so ga na strniš~u,
ki rumeno kri~i v vro~ino dneva.
NJEGOVA polnost mi pripoveduje
zgodbo o gor~i~nem zrnju
in sonce nad menoj je kot hostija,
pe~ena iz zrn, ki so jih `e odpeljali.
SRCE je polno, spoznanje te~e ~ez robove,
nikomur ga nimam dati.
DR@IM ga v naro~ju
in sam sem sredi njive.
+

DNEVI SO ZDAJ
široka platna tiho`itij.
ZLATA lu~
oktobrskega sonca
kaplja v široke ~aše slaka.
PO drevesih ovit
kakor po stebrih starega templja
trobi k zadnji daritvi.
1 
	




+
V BELI TIŠINI
bel obraz,
v molku bedita
ve~nost in ~as.
V beli tišini
nobene gazi,
~as je ugasnil,
le ve~nost bedi.
1 
“Spala sem, a moje srce je bedelo” / Visoka pesem
(Vp5,2), 2007. Risba s tušem na papir.
# #

BOS IN V REVŠ^INO ODET
se vra~am v preteklost,
k stvarem, ki sem jim storil krivico
v otroški slepoti.
VSE je tako, kakor sem pustil,
okamenelo v krivici.
V strašni tišini
visi o~itanje.
Vitki vratovi ro` so nalomljeni,
(nisem razumel njih bridkega joka),
listki veternic so raztreseni,
(nisem slišal ne`nosti njih prošnjá)
in tolmun je še vedno zagrajen s kamni,
(nisem ~util obupnega bega drobnih rib).
Zdaj vidim trdoto svojega srca,
slišim jok ro` in trepet razsutih listov,
slišim bitje src, ki be`e in jih ograjajo kamni.
BOS in v raševino odet
ravnam vitke vratove ro`,
sestavljam listi~e nazaj v cvet
in razmetavam kamenje, ki duši tolmun.
Vra~am se
in veter briše stopinje
mojih bosih nog v prahu.
1 
	



$
	34
MOJE DIHANJE JE @E DIHANJE ZEMLJE.
NEKO^ bom kakor gore;
kamenit
bom strmel proti nebu.
,34
VOTEL SEM,
veter poje skozme
kakor skozi piš~al.
VSAK mora
prazen odtod,
vsak mora odpasti kot zrel plod.
1 
 #


NE SKLENITE MI ROK, KO BOM UMRL,
naj mi ostanejo svobodne.
Ne zaprite mi o~i,
naj vidim, kar nisem videl
v siromašnem `ivljenju.
NE ugasnite mi smeha z rde~ilom
in polo`ite me v prst brez krste.
Rad bi objel zemljo s prostimi rokami
in z odprtimi o~mi bi rad objel ~ude` rasti
trave in ro` nad sabo.
MORDA tedaj spoznam,
kako lepota raste iz semena,
ki ga ob rosnem cvetu nih~e ne omenja.
1 
	




6

OD VEKOMAJ SI VEDEL, O BOG,
da me boš ustvaril,
in v ~asu si dahnil duha
v motek mojega telesa.
V duhu nosim ve~nost,
v telesu drobljivost ~asa,
zdaj sem orel na vrhu visoke gore,
zdaj hermit v skalni duplini.
OD vekomaj, o Bog, si vedel,
da ne bom velik,
daj mi majhnemu
svojo roko. Amen.
5
34
VE^ERNE SENCE SO UMRLE
tako tiho kakor `e dolgo bolni otroci.
ZDAJ je ~utiti strašno osamljenost
ro`, ki jokajo.
No~ je polna ihtenja, ki ga ne more
preglušiti niti orglanje vetra,
ne granitne piš~ali skalá.
NE morem jokati. Le`im v ostri travi
in z grenkim cvetom murk zasipam
obup, ki ho~e kri~ati.
1 
 #
5
NO^ JE
in drevesa so še topla.
ROKE so mi zagrebene v pesek,
ni~esar ve~ no~ejo.
VEM:
za vsakega pride hip,
ko more, na hrbtu le`e~,
le še gledati zvezde.
1 
Marija z Detetom, 2007.
Poslikava na plošèo iz taljenega stekla.
	




Tako v zasebnem kot dru`benem `ivljenju
obstajajo stvari, ki ne dopušèajo nobenega
dvoma, da jih je treba brez odlašanja postaviti
na program. Nekatere od njih so tako brez-
pogojne in tako urgentne — tako na nas pri-
tiskajo —, da nam ne dajejo nobene izbire, èe-
prav nismo èisto preprièani, da je èas zanje
ugoden in da imamo dovolj razpolo`ljivih
sil za njihovo uresnièitev. Ultimativna nuj-
nost, pred katero smo se znašli, nam v takih
primerih pogosto daje tudi notranjo moè, ki
uspešno nadomesti nezadostnost zunanjih
okolišèin, poleg tega pa še moralno upravi-
èenost za sicer negotovo vpletenost.
Vèasih pa zamisli — posebej to velja za ve-
likopotezne dru`bene zamisli — ne nastopajo
s takšno neodlo`ljivostjo. Ne da ne bi bile
zahtevne, ne da ne bi bilo od tega, ali bodo
uresnièene ali ne, odvisna naša prihodnost,
njena velikost ali pa celo njen obstoj. Zamisli,
ki se tako javljajo v razponu sicer potrebnih
reèi, spremljajo okolišèine, ki jih lahko ra-
zumemo kot nasvet ali celo opozorilo, da nji-
hova uresnièitev v obzorju konkretnega èasa
ne bi mogla biti celovita in ne bi prinesla pri-
èakovanih sadov — da bi, nasprotno, v kakem
delu duhovne in dru`bene celote povzroèila
škodo, ki bi jo pozneje morali zelo ob`alo-
vati. Obstajajo torej zamisli, ki nam, ne da
bi pri tem izgubile kaj od svoje nujnosti, do-
pušèajo prostor, v katerem lahko do njih
vzpostavimo razmerje tako glede èasa kakor
glede naèina njihove uresnièitve. To je ena
stran. Druga stran istega kovanca pa nas opo-
zarja na to, da z zadr`anostjo lahko tudi pre-
tiravamo, èe ne prihaja iz modrostnih izku-
šenj, ki jih imamo o svetu, ampak iz udobja,
èloveške inercije in pomanjkanja poguma.
Tako smo nazadnje tudi tu, kot skoraj po-
vsod, odvisni od merjenja in tehtanja.
Èe zamisel o slovenskem katoliškem sho-
du postavimo v okvir zgornjega razmišljanja,
nam bosta kmalu jasni dve zaèetni stvari: da
na njej, prviè, ni niè takega, kar bi terjalo,
da jo ne glede na vse uresnièimo prav sedaj,
nujno in neodlo`ljivo, da pa, drugiè, vsee-
no `e sedaj obstaja duhovno in kulturno sta-
nje, ki bi ga bilo mogoèe ustrezno oceniti
samo v tako velikem prostoru, kot bi ga us-
tvaril slovenski katoliški shod. Vprašanja, ki
prihajajo iz sedanjega stanja, pa niso samo
tako velika, da jih ni mogoèe spregledati, am-
pak tudi tako raznovrstna, delikatna in za-
pletena, da bi jih lahko zajelo in razumelo
samo veè razliènih misli — mnogo kompetent-
nih razliènih misli. Šele tako bi bilo mogoèe
zagotoviti, da bi slovenska katoliška skupnost,
ko bi bila vprašanja enkrat registrirana, za-
èutila, da so bila prav najdena in prav postav-
ljena. S tem hoèemo povedati, da je delo, ki
ga tu nakazujemo, tako kompleksno, da pre-
sega ne samo moèi posameznika, ampak tudi
moèi izolirane skupine, in da bi misel, ki smo
jo tu razgradili, lahko raèunala na uspeh samo
tedaj, èe bi zadela na obèutljivost tolikih ljudi,
da bi iz nje nastalo gibanje.
Kaj je torej tisto, kar pri sedanjem stanju
duha v Sloveniji upravièuje misel na kato-
liški shod? Prav gotovo ni zanemarljivo, èe-
prav še daleè tudi ne najva`nejše, da takšne
prireditve ni bilo `e veè kot sto let, èe upo-
števamo vseh pet, ki so jih priredili Slovenci
ob razliènih èasih na prelomu dveh zadnjih
stoletij (1892, 1900, 1906, 1913, 1923). Eno sto-
letje je dolga doba in dovolj velik razlog, tudi
èe ne bi bilo nobenega drugega, da se kaka
'*

%7&*
%7&*
 #
skupnost ustavi in pogleda, kako je z njo. A,
kot reèeno, to ni najva`nejše.
Stoletje, ki je minilo, nikakor ni bilo pre-
prosto eno od mnogih stoletij, ki smo jih pre-
`iveli na svojem zgodovinskem prostoru. To
je bilo stoletje, ki nas je vodilo skozi skrajnosti,
ki jih ne samo še nismo nikoli izkusili, am-
pak se še nikoli nikomur tudi v najbolj neob-
vladanih sunkih domišljije ni pokazalo, da jih
kdaj bomo. In, kar je posebej va`no, skozi tak
neznanski èas smo morali iti tudi zato, ali mor-
da predvsem zato, ker smo katolièani.
Kot katolièani se temu èasu nismo mo-
gli izogniti. Izognili bi se mu lahko le tako,
da bi se vdali pred prihajajoèim nasiljem in
zatajili svojo katolištvo. Zaradi našega vztra-
janja na pozicijah kulture, dose`ene v civi-
lizaciji — v kar je bilo vkljuèena tudi naša pri-
padnost katoliški Cerkvi — sta se konèno zgr-
nili nad nas dve nesreèi takih razmerij, da so
zadele le malo narodov v zgodovini: geno-
cid in eksodus. Obenem pa je zemlja, na ka-
teri `e stoletja orjemo njive in èistimo trav-
nike in gozdove, na kateri smo, tudi `e sto-
letja, na izbranih mestih postavljali cerkve
in ji tako dajali podobo s kulturo misli, ki
smo jo nosili v sebi, ta zemlja je prviè v ti-
soè dvesto letih njene kršèanske dobe dobila
znamenja, najprej sto in sto in potem tisoè
in tisoè, ki so jo naredila za muèeniško. Do-
bila je tako nov status, ki jo je dvignil nad
zgodovino. Kdo še danes ve za to? Zdi se, da
tudi katolièani ne. Do sedaj je bilo tako, da
so Slovenci, èe so hoteli moliti na grobovih
muèencev, morali hoditi v tuje de`ele. Odslej
lahko to poènemo doma. To tudi delamo,
toda ali vemo — v pravem pomenu besede —
kaj s tem delamo; kaj to za nas pomeni?
Slovenci smo bili stoletja izpostavljeni tu-
jemu pritisku s severa in zahoda. Z nastopom
liberalne Evrope je kršèanski univerzalizem
vedno bolj izgubljal vpliv in je nacionalistièni
pritisk naših sosedov dobival vedno bolj nez-
nosne razse`nosti, dokler sredi preteklega sto-
letja ni prešel v oboro`eno agresijo. Nevarnost
liberalizma so slovenski katolièani èutili ̀ e prej.
V zakljuènem govoru na prvem slovenskem
katoliškem shodu 1892 je dr. Ivan Šušteršiè re-
kel tudi naslednje: “Ne nemški narod kot tak
in ne italijanski narod kot tak ni sovra`nik naše
narodnosti — sovra`en nam je samo nemški in
italijanski liberalizem”. Zakaj? Zato, ker ta uèi,
“da sme vsak narod storiti to, kar mu ukazuje
njegova sebiènost in da pristoja vsakemu na-
rodu pravica, da si sme, èe misli, da je to za
njegove sebiène namene koristno, druge na-
rode podvreèi ali jih popolnoma ugonobiti”.
In ko so liberalne elite v Italiji in Nemèiji do-
pustile vzpon totalitarnih ideologij, je prišlo
do tega, o èemer je govoril Šušteršiè — a morda
nikoli dobesedno mislil —, do dejanj, ki so ime-
la za konèni cilj “popolno ugonobitev” našega
naroda. A to je prihajalo od zunaj, kakor ujma,
s tem mi nismo imeli niè. To ni bila naša stvar.
Naša stvar je bila samo, kako to ujmo pre`iveti.
Naša stvar pa so bili nosilci tiste sebièno-
sti, ki so doma na ta napad `e dolgo èaka-
li, ker so vedeli, da bo samo zunanji napad
ustvaril razmere, ki jim bodo omogoèile rea-
lizacijo njihovega prevratnega projekta. In
so, nezaslišano, narod, ki je bil `e napaden,
pod pretvezo, da ga branijo, napadli še sami.
Napadli so, logièno, katolièane. In zgodilo
se je tudi v Sloveniji, kakor se je zgodilo v
Italiji in Nemèiji, da so tudi slovenski libe-
ralci podprli totalitarni projekt in mu omo-
goèili pohod na oblast. Še danes ne razume-
mo, kako so to mogli; èeprav smo vedeli, kak-
šnega duha so, tega nismo prièakovali.
Èe hoèemo biti zares svobodni, èe ho-
èemo konèno vedeti, kako grejo te stvari —
èe hoèemo to tako natanko vedeti, da tisti,
ki jim bodo naše misli namenjene, ne bodo
mogli, da nas ne bi poslušali —, tedaj mo-
ramo v to vprašanje investirati svojo najbolj-
šo misel. Èe bomo tako zelo dobro in na-
tanko vedeli, kako te stvari potekajo — tako
dobro, da bomo lahko rekli, da jih razume-
%7&*
	




mo —, takrat bomo za svoje védenje našli pra-
ve in resniène besede.
Natanko moramo vedeti, kako je s temi
reèmi, ne samo v tem, v èemer zadevajo dru-
ge, ampak tudi v tem, v èemer zadevajo nas.
Tudi sebe moramo zagledati v perspektivi,
kot temu pravimo. V nobeni od bistvenih po-
stavk te igre se ne smemo vdajati utvari, pa
naj bo še tako udobna in vabljiva. Dogna-
ti moramo, do sprošèujoèe vednosti mora-
mo dognati, kakšnega èloveka smo katolièani
v tistem zgošèenem èasu postavili. @e danes
vemo, da zgodbe v velikih potezah ne bi mo-
gli spremeniti, pa naj bi obstajali še tako vir-
tuozno. O naši usodi je odloèal “tuji meè”,
mislili smo, da je prijateljski, pa ni bil. Zato
imajo Poljaki prav, ko postavljajo vprašanje
o Jalti, in imamo mi prav, oziroma bi ime-
li prav, èe bi postavljali vprašanja, kaj so na-
klepali v Kairu in Londonu.
A nekatere stvari so le bile odvisne od nas.
Katolièani sicer tudi v zgodovini niso odve-
zani od zahtev kršèanskega etosa, a priseb-
nost, ki je potrebna za obstajanje v zgodo-
vini, velja tudi zanje. Pred skoraj poldrugim
desetletjem sem posnel pogovor s Francetom
Tomšièem iz Male vasi v Dobrepolju, ki je
dvajsetleten šel skozi Turjak in potem še èez
Ljubelj v Vetrinj. Rekel je: “Mi nismo bili
vojska. Mi smo bili kmeèka vstaja.” Slovenska
katoliška politièna elita je bila postavljena
pred to dejstvo in ni mogla drugaèe, kot da
je na to dejstvo — na to vstajo — pristala. Toda,
ali je to bilo dovolj? Kako je z odgovornostjo
v katoliškem svetu? Odgovornost nima meja,
odgovornosti ni nikoli konec, odgovornost
se nikoli ne neha. To je veljalo takrat in to
velja tudi danes: elita in odgovornost sta ne-
loèljivo povezani, elita in odgovornost sta v
neloèljivi moralni korelaciji.
Nekateri od mnogih premišljevalcev, o ka-
terih smo govorili, bi v pripravi na katoliš-
ki shod morali prehoditi tudi pokrajino teh
vprašanj. Ne bi nas iznenadilo, èe bi na koncu
prišli do dvojega: do tega, da bi nas pozva-
li, da hodimo na grobove muèencev, ker bi
se tam lahko našli, kot bi se izrazil starec He-
raklit; in da vsak od nas in vsi kot skupnost
razmislimo, kaj se pravi prebivati v zgodo-
vini v dvojni zvestobi, v zvestobi do kršèan-
skega navdiha in v zvestobi do zahtev, ki jih
postavlja polis.
Nekatere prakse, ki so jih v preteklosti iz-
delali katolièani z namenom, da zavarujejo
narodovo kršèansko dušo in utrdijo njego-
vo katoliško identiteto, bi moral katoliški
shod znova premisliti. Iz privilegiranega po-
lo`aja poznejše zgodovine ne bi smelo biti
nemogoèe doseèi kompetentno védenje, ali
je specifièna pajdeja, ki so ji bile izpostav-
ljene fantovske in dekliške organizacije po
`upnijah in dijaška in akademska društva, kot
so bili Mladci in Stra`arji, ali je ta pedago-
gika in to oblikovanje ustrezalo tisti prihod-
nosti, ki je pozneje dejansko prišla. Morda
bi se v kolektivnem premisleku, ki bi ga ka-
toliški shod omogoèil, izkazalo, da je bila to
predvsem vzgoja za obstajanje in manj vzgoja
za razumetje svoje vloge in razumetje sveta,
v katerega naj bi s svojo vlogo vstopali. V raz-
ponu med biti in misliti se je te`išèe vedno
gibalo v obmoèju biti. To je imelo velike
prednosti, a tudi pomanjkljivosti. Biti, ki je
sicer vedno etièna in kulturna prioriteta,
mora biti, èe hoèe postaviti integralnega èlo-
veka, v ravnote`ju z misliti. Mladi ljudje, ki
so se oblikovali v teh organizacijah, so bili
vzpodbujani, da branijo kršèansko in kato-
liško preprièanje, in so to tudi delali. Toda,
ker so bili enostransko vodeni, je njihovim
argumentom pogosto veliko manjkalo, da bi
vzbujali spoštovanje. Druga stvar, ki bi jo ta
razmislek utegnil prinesti na površje — in ni
brez zveze s tem, o èemer smo pravkar go-
vorili —, pa je neambicioznost katoliških vzgo-
jiteljev, da bi mladim privzgojili vodstvene
sposobnosti, tako da bi jih navajali na last-
no presojanje stvarnosti in samostojno od-
%7&*
 #
loèanje. Prevelik pomen so dajali sprejemanju
naukov in navodil in premajhen samostoj-
nemu razumevanju vedno novih stanj spre-
minjajoèega se sveta. Ni èudno, da je tako
vzgajana in oblikovana mladina, ko je pri-
šel èas, na katerega se je pripravljala, daja-
la muèence, ni pa bilo v njej ambicije, da bi
s svetom ravnala tako, kakor svet zahteva, da
se z njim ravna. Ali je še danes tako?
Ne dvomimo, da se bo prihodnji katoliški
shod — èe bo — posebej posvetil tudi temu vpra-
šanju. Zaradi razvoja, ki se je `e zaèel in je vi-
deti, da ne bo spremenil smeri, bo pri kato-
lièanih vedno bolj prisotna potreba po razu-
metju in misli. Èe se bo kultura z evropsko sig-
naturo hotela obdr`ati, bo vedno bolj oèitna
potreba po razloèevanju: kaj je resnièno in kaj
ni resnièno, kaj je pravièno in kaj ni praviè-
no, kaj je skladno s èlovekom in kaj ni skladno
s èlovekom, kaj sledi iz preteklega izkustva in
kaj iz njega ne sledi, kaj je normalno in kaj
ni normalno, kaj lahko nosi svet in kaj ga ne
more nositi. In tako dalje. @e danes se na fo-
rumu o eni in isti stvari oznanja deset resnic,
jutri se jih bo sto in potem nekoè tisoè. @e `i-
vimo v èasu dozorelega relativizma. Znans-
tvene in humanistiène institucije vsako leto
opremljajo na tisoèe in tisoèe ljudi s papirji,
ki jim dajejo pravico, da stopajo pred mikro-
fone in tam izrekajo — resnico. Vedno veè bo
ljudi, ki bodo mogli prosperirati samo tako,
da bo veè resnic. Èim veè jih bo, tem la`e bodo
temu, kar zagovarjajo sami, izborili status re-
snice. Relativizem bo šele prav vzcvetel. Tu
ne moremo, da ne bi spomnili na Sokratovo
to`bo s konca Gorgiasa: Do take stopnje ne-
kulture smo prišli, da tudi o najva`nejših reèeh
ne mislimo veè isto (se pravi, se ne trudimo,
da bi dosegli eno misel).
Èe bodo katolièani poslušni svoji izvorni
kulturi in nastopili proti narašèanju relativi-
stiènega razvrata, bodo obenem zaèutili, da
se morajo vrniti k tistim vzvodom civilizacije,
ki so miselno obvladljivi in išèejo utemeljitev
v razumetju. Obrat od biti k misliti ali, bo-
lje, obrat k tistemu biti, ki bo imel svojo spo-
%7&*
Marija z Detetom, 2007. Risba s tušem, akril, karton.
	




polnitev v misliti, bo morda tista usmeritev,
ki bo doloèal modus prihodnjega katoliške-
ga nastopa v svetu. Èe bo v oèeh premišlje-
valcev katoliških reèi omenjeni premik dobil
tak pomen, da mu bo mogoèe pripisati znaèaj
epohalnosti, potem se ne bi èudili, èe bi dobil
svojo toèko v programu katoliškega shoda.
Predvsem tudi zato, ker je v njem zajeta tudi
tako pomembna reè, kot je kritika.
Beseda kritika se vedno bolj uveljavlja v
svojih vulgarni verziji, v pomenu zgolj zavra-
èanja. V resnici pa je kritika loèevanje med
tem, kar je v skladu, in tem, kar ni v skla-
du z nekim inherentnim ali deklariranim ci-
ljem. Kritika ni zaèetno ali celostno odkla-
njanje kake zamisli, kake storitve ali kake-
ga dejanja, ampak je presojanje med tem, kar
je za kulturo sprejemljivo ali nesprejemlji-
vo. Kritika ni sodba, ki prihaja iz prepone,
ampak sodba, ki temelji na tehtanju in mer-
jenju. Pesnik Czeslaw Milosz je nekje rekel,
da je to, kar postavlja civilizacijo, védenje,
kaj je prvorazredno, kaj je drugorazredno in
kaj je tretjerazredno. Kritika to védenje omo-
goèa. Kritika je vrednostno ocenjevanje. Kako
pomembne so te stvari za èloveško obstajanje
èloveka, bomo razumeli, èe pomislimo na ka-
kovostno nerazpoznavnost stvari, ki se na trgu
potegujejo za odliènost. Tudi za stvari, ki o
sebi trdijo, da so umetnost, je vedno manj
jasno, katere imajo do tega pravico in katere
ne. Širi se vrednostna promiskuiteta — v veliki
meri tudi zato, ker je postalo neurbano in ne-
fino vztrajati na objektivnih merilih, ki vèasih
terjajo, da se stvari tudi zavraèajo. Èe zelo
vztrajate na tem, da je dvakrat dve štiri, in
ne popustite; èe zelo vztrajate na tem, da je
skozi toèko zunaj premice mogoèe potegniti
eno samo vzporednico in ne popustite, ste
v nevarnosti, da boste zelo neprijetni. Poz-
neje se boste morali zelo opravièevati, da ste
bili tako nestrpni.
Tako èuden svet se je zaèel oblikovati pred
nami: ob neèem, kar je dokazljivo res, lah-
ko mirno in enakovredno stoji nekaj, kar do-
kazljivo ni res. Resnica in neresnica lahko sto-
jita druga ob drugi, pri èemer neresnica po-
gosto — ali pa tudi v veèini primerov — ni iz-
delek naravne èlovekove zmotljivosti, ampak
strateška postavka organizirane la`i. Br` ko
stopimo iz podroèja najbolj grobe empirike
v svet duhovne in politiène interpretacije, se
znajdemo v vedno bolj nepregledni d`ungli,
v kateri se medijsko preparirani èlovek vedno
te`je znajde in v kateri ima tudi vedno manj
volje, da bi se znašel. Tudi to je stanje, s ka-
terim bi se moral sooèiti slovenski katoliš-
ki shod in, samosprašujoè se, razmisliti, ali
imajo katolièani dovolj poguma in dovolj lju-
bezni — prav za to gre, za skrb za èloveka, ki
ji po tradiciji pravimo ljubezen —, da bo kul-
turno energijo, ki izhaja iz njegove duhov-
ne pouèenosti, investiral v ta in tak svet.
Nadaljnja okolišèina, ki podpira zamisel
slovenskega katoliškega shoda, pa je stanje ci-
vilizacije, tako v širokih evropskih kakor tudi
v o`jih slovenskih razse`nostih. Kar to stanje
posebej oznaèuje, je dokonènost ali dovrše-
nost nekega razvoja, ali, bolje, nekega velikega
in tveganega poizkusa, splošno evropskega in
specifièno slovenskega. Obèutek, da je nek po-
memben èas prišel do konca, je razviden tudi
iz jezika sociologov, politologov in zgodovi-
narjev, ki govorijo o postmoderni, posthistoire
in tako dalje. @ivimo torej v èasu po tem.
Toda v tej dokonèanosti obstaja neko èud-
no notranje nasprotje. Èeprav tako v evrop-
skem kakor tudi v slovenskem merilu obstaja
ne samo konec, ampak tudi izraèun po tem
koncu, nosilci in promotorji razvoja, ki se
je sedaj iztekel, niso pripravljeni podpisati
konène bilance. V laboratorijih obeh zgodo-
vin, tako evropske kakor slovenske, je bilo
`e vse prešteto, izmerjeno in stehtano, tako
da se ve, kaj je iz èesa nastalo ali kaj je èe-
mu sledilo; ve se tudi, v kaj so se inicialne
ideje obojega èasa iztekle, a vendar pozni de-
dièi evropskega jakobinskega upora in pozni
%7&*
# #
dedièi slovenskega boljševiškega upora niso
pripravljeni registrirati konènega izida. Tristo
let se je Cerkev, zasramovana in prezirana,
upirala moderni, toda ko se je moderna iztekla
v totalitarizem — v lastno protislovje –, tega
nihèe ni hotel videti; pol stoletja so slovenski
katolièani prenašali muko totalitarne eklipse,
toda njeni nosilci, potem ko jo je zgodovi-
na morala ukiniti, niso pripravljeni priznati
avtorstva. Tak je torej sedanji polo`aj: moral
bi se zaèeti nov èas, a se ne more, ker v no-
silcih starega ni tiste duhovne lucidnosti in
moralne odzivnosti, da bi videli, da je pri-
šel èas za spreobrnitev. Iz tega sledi, da bi slo-
venski katoliški shod moral premisliti tudi
to, kako trasirati nov èas na naèin, ki mu ne
bodo manjkale izkušnje nekdanjega.
V zadnji številke revije Transit (Neue Kri-
tik, Frankfurt/Main, poletje 2007) je profesor
za filozofijo na bostonski univerzi Krzystof
Michalski objavil esej “Nihilizem. Prostor za
Boga”. Diagnoza, ki jo pisec postavlja seda-
njemu svetu, je nihilizem. Sledeè Nietzscheju,
ugotavlja, da “sveta ni mogoèe veè organi-
zirati v odnosu na zadnji cilj”, ker smo v svetu
“ireducibilnega mnoštva in veènega nastaja-
nja”. Iz tega ni izhoda, ker ni dokaza proti
temu, da so vrednote nujno “moje teze in
moje stvaritve”. Izhoda torej ni, oziroma je
“korak v temo”. A misli na izhod ne more-
mo odpraviti, ker je v nas neodpravljiv vzgon
k odgovornosti. Ne morem se sprijazniti s
Heideggrovim zakljuèkom, da je, potem ko
je bila diskreditirana metafizika s svojo “voljo
do volje ali voljo do hotenja”, ostala kot te-
melj vsega bivajoèega “sprošèena igra na igriš-
èu, ki se imenuje svet” (Theologie — Philo-
sophie, 82/2007). “Poèela odgovornosti”, ki
je v nas, torej ni mogoèe ukiniti. Izhod iz ni-
hilizma dobi tako urgenten znaèaj. Ali je res
mo`en samo “korak v temo”?
Apostol Pavel ima v Prvem pismu Korin-
èanom (1,22–23) tudi naslednjo misel: “Kajti
Judje zahtevajo znamenj in Grki išèejo mo-
drosti, mi pa oznanjamo Kristusa kri`ane-
ga”. Kristjani sprejemamo oznanjanje “Kri-
stusa kri`anega” v veri, ki ima to na sebi, da
je manj trdna — manj predstavljiva in manj
razvidna —, kot so empirièna in matematièna
dejstva, hkrati pa neskonèno bolj trdna, saj
so mnogi za to sprejetje v veri pripravljeni
dati `ivljenje. Tudi ni to sprejetje “korak v
temo”, saj je v njem svetloba zagledanja, da
je “Kristus kri`ani” povezan s temeljnim do-
gajanjem dejanskega sveta. In zakaj naj bi bil
ta korak izhod iz nihilizma? Zato, ker zagle-
danje nekega dejstva, ki je hkrati “vredno-
ta”, legitimira potem tudi grško iskanje mo-
drosti in judovsko prièakovanje znamenj.
V luèi nakazanega je mogoèe videti v krš-
èanstvu rešitev sveta, ki se je znašel v nihilizmu
in se iz njega po sebi, kot trdi Nietzsche, ne
more rešiti. Èe bi pripravljavci katoliškega sho-
da korak, tako opisan, miselno utemeljili in
upravièili, bi bile la`e sprejemljive tudi druge
“domneve”, kot je na primer tista, s katero je
Leszek Kolakowski konèal svojo knjigo o “me-
tafizièni grozi”: “Èe bi bilo biti nesmiselno
in vesolje brez pomena, potem nikoli ne bi do-
segli ne samo drugaène predstave, ampak tudi
zmo`nosti, da bi si mislili prav to: da je biti
nesmiselno in vesolje brez pomena”1.
To besedilo, za katero bi dopušèal, z ome-
jitvami, ki sem jih nakazal na zaèetku, da se
razume kot pledoaje za slovenski katoliški
shod, bi rad konèal z eno varovalko in dvema
pogojema.
Varovalka je naslednja: kristjan je, kot je
bilo `e neštetokrat reèeno, prebivalec dveh
svetov, Cerkve in polisa: Cerkve, ki je mi-
sterij, in polisa, ki je empirièna dru`ba lju-
di. En in isti èlovek `ivi dvojno `ivljenje: v
Cerkvi sledi enemu nomosu, v polisu dru-
gemu. Toda — in to je bistvena pomembnost
— kot en in nedeljiv èlovek, kot “individua
substantia”, kot bi se izrazil Boethius. Ko go-
vorimo o katoliškem shodu, mislimo, morda
v nasprotju s sinodo, predvsem na norme,
%7&*
	



$
ki morajo voditi kristjana v polisu, razum-
ljenega v vseh njegovih aspektih. A vedno v
neodtujljivi posesti pouèenosti, ki jo prinaša
iz misterija. Kje natanèno teèe meja, bi lahko
povedal samo formiran teolog. Jaz bi tvegal
samo misel, da se mora kristjan v polisu po-
drejati avtentiènim zahtevam politike in zgo-
dovine. Seveda kot kristjan. Pri tem me pod-
pira misel, da je bilo kršèanstvo od zaèetka
civilizacijska religija.
Od obeh pogojev pa je prvi ta, da bi o ka-
toliškem shodu mogli resneje razmišljati šele
tedaj, èe bi njegovo upravièenost in smotr-
nost videla slovenska škofovska konferenca.
Od ocene slovenskih škofov bo odvisno, ali
bodo misel nanj samo dopušèali ali pa tudi
priporoèili, odbudili in podprli. Samo oni
so v posesti védenja in avtoritete, da to na-
redijo — samo oni imajo v rokah poverilni-
ce, ki so potrebne za tako odloèitev.
Drugi pogoj pa zadeva ljudi, ki bodo pri-
pravljeni misliti slovenski katoliški shod. Èe
ne bo dovolj teologov in laikov, ki bi, iz za-
vezanosti Cerkvi in narodu, vzeli nase to delo
v vsej njegovi radikalni zahtevnosti, bo to po-
menilo, da se moramo èemu takemu za nekaj
èasa odpovedati. Besedila, ki bi bila na taki
prireditvi prebrana, in misli, ki bi bile tam
izreèene, ne bi smele imeti na sebi niè takega,
da bi si pozneje rekli: business as usual. Morale
bi vstopiti v vse prostore dru`benega in du-
hovnega `ivljenja, prebuditi vse speèe pošasti,
da bi jih spoznali in se jih veè ne bali, mo-
rale bi poiskati vse odkrite ljudi, ki jih še skr-
bi, da bi z njimi, kot se je izrazil poljski du-
hovnik in filozof Józef Tischner, skupaj mi-
slili za rešitev sveta. Na ljudi, ki bodo spo-
sobni napisati taka besedila in izrekati take
misli, bo raèunal slovenski katoliški shod, pa
naj bo sedaj ali kdaj pozneje.
%7&*
 Bo`ièna noè I, 2003. Risba s tušem na papir.
 #
V nadaljevanju dajem bralcem v premi-
slek besedilo, ki ga je na koncu katoliškega
shoda 1923 prebral dr. Aleš Ušeniènik. Ne kot
vzorec za posnemanje, ampak kot prièo ne-
kega, sedaj `e davnega èasa in njegovega ra-
zumetja.
,


%
Ako naj z eno besedo oznaèim duševno stanje
narodov po svetovni vojski, bi dejal, da se izra`a
v njem velika, bolestna prevara. Ko je svetovna
vojska v divjem klanju sama sebe konèala, so
narodi prièakovali, da nastopi sedaj doba miru,
pravice, svobode in zadovoljstva. A v resnici gle-
dajo, kako se dr`ave oboro`ujejo za nove vojske,
kako moènejši tlaèijo slabše, kako narašèa dra-
ginja, kako stiska vedno hujša beda delovne us-
tanove. Odkod ta èudni pojav?
Vzrokov je gotovo veè, a glavni vzrok na so-
cialno-gospodarskem polju je moderni interna-
cionalni kapitalizem. Izpovedati moramo `a-
lostno resnico, da je bila `e svetovna vojska voj-
ska kapitalizma. Seveda je bila za male narode
tudi boj za pravico in svobodo, toda gonilna
svetovna sila te grozne borbe je bil kapitalizem
velikih dr`av, ki so jim mali narodi le opravljali
slu`bo “èrnih vojsk”. In ta kapitalizem tudi po
svetovni vojski nadaljuje svoje delo.
Doslej smo bili vajeni motriti kapitalizem
le bolj s stališèa industrijskih delavcev. Res so
ti delavci `e od nekdaj obèutili pritisk kapi-
talizma. Toda sedaj ga èutijo bolj in bolj vsi
delovni stanovi, èutijo ga ne le telesni, temveè
tudi duševni delavci, èutijo ga ne le posamez-
niki, temveè celi narodi. Kapitalizem se jav-
lja bolj in bolj kot univerzalna in internacio-
nalna sila. Èe hoèemo opazovati razmah ka-
%7&*
Bo`ièna noè II, 2003. Risba s tušem na papir.
	




pitalizma n.pr. pri nas doma, ni treba, da bi
šli gledat v posamezna podjetja, glejmo le, kako
narašèa število bank, in èe hoèemo opazovati
našo odvisnost od svetovnega kapitalizma, le
opazujmo nihanje naše valute na borzah!
Za kapitalizem so najbolj znaèilne tri re-
èi: mamonizem, t.j gon za profitom, ki je gi-
balo vsega modernega gospodarstva, in prav-
ni ali pravzaprav brezpravni sredstvi, ki se po
njih v gospodarstvu dejstvuje, svobodna kon-
kurenca in svobodna delovna pogodba. Kaj
je bila svobodna delovna pogodba za delavce,
to `e zadosti vemo, kaj svobodna konkurenca
za podjetnike, tudi. Manj smo doslej razmišljali
o tem, kaj pomeni svobodna konkurenca za na-
rode. Geslo svobodne konkurence je gospodarski
boj. Kdor ceneje producira, ta se la`e vzdr`i.
Ko pa ni mogoèe veè zni`avati delavskih plaè,
ne podaljševati delovnega èasa, ne morda namesto
pravega blaga izdelovati surogatov, ostane v tek-
mi le še eno, in sicer tehnièno sredstvo: poveèavati
podjetja, uvajati nove, veèje in popolnejše stroje.
Zakaj èim veèje podjetje, tem manjši razmeroma
stroški. Za veèja in veèja podjetja je pa treba veè
in veè denarja. Tako zagospodujejo v gospodars-
tvu banke. Z druge strani pa, èim veè se produ-
cira, tem veèji mora biti trg. Industrija mora
torej prodirati na ven: iskati mora tujih trgov.
Tu pa zadene industrija ene dr`ave na indu-
strijo drugih dr`av. Tako se zaène internacio-
nalni konkurenèni boj med industrijami na sve-
tovnih trgih. Vedno va`nejšo besedo imajo banke.
Sedaj ̀ e tudi borze, ki skušajo tudi umetno slabi-
ti veljavo neljubih konkurentov. Nazadnje ape-
lirajo industrije na dr`avno silo. Dr`ave se zaè-
no oboro`evati, z armado na suhem in vojnim
brodovjem na morjih spremljajo pohod svoje
industrije, skušajo ji odpreti kolonij, skušajo
si osvojiti v manj kulturnih dr`avah nekako
monopolno stališèe, skušajo industrijsko manj
razvite dr`ave s posojili nekako zasu`njiti, da
bi odpirale le njim ali predvsem le njim svo-
je trge in pa da bi oddajale njim veèji del mo-
rebitnega profita. Ta konkurenca med dr`a-
vami se konèno le prerada izprevr`e v oèiten,
nasilen boj, v vojsko. Svetovna vojska je bila
tak konkurenèni gospodarski boj med Angli-
jo in Nemèijo, in tak boj, dasi v manjših raz-
merah, se bije tudi med drugimi dr`avami, ki
vsak dan lahko izbruhne v krvavo vojsko. Ka-
pitalizem `ene torej z neko notranjo nujo v im-
perializem, a imperializem do vojsk. Seveda
skuša kapitalizem ta svoj gon pred narodi za-
kriti. Ne govori o imperializmu, temveè o kul-
turnem poslanstvu, o narodnih aspiracijah in
drugih takih lepih reèeh. Moderni nacionali-
zem je dostikrat le zakriti kapitalistièni im-
perializem. Le naravno je, da se proti tej strašni
sili probuja moènejši in moènejši odpor.
Dviga se druga tudi internacionalna sila,
komunizem. Komunizem hoèe s socialno re-
volucijo prevrniti ves dosedanji dru`abni in gos-
podarski red in z diktaturo proletariata uve-
ljaviti komunistièno gospodarstvo, kjer naj bi
bili vsi delavci, a delavci v slu`bi celokupno-
sti, zato pa tudi vsi dele`ni nacionalnih pro-
duktov. Socialna demokracija, ki ima isti cilj,
ki ga pa hoèe le polagoma in stopnjema dose-
èi in kapitalistièno gospodarstvo s socialnimi
reformami poèasi prevesti v socializem, izgublja
moè in pomen. Delovni svet je nepotrpe`ljiv,
zato ga osvaja radikalizem.
Silni komunistièni poizkus v veliki Rusi-
ji se je sicer ponesreèil, toda ne smemo misli-
ti, da je to zadnji poizkus. Ljeninovi argumenti,
zakaj se je ponesreèil, so za delavske mno`ice
tako preprièevalni, da bodo le nestrpno èakale
novih poizkusov. Zakaj se je prvi poizkus po-
nesreèil? Zato, pravi Ljenin, ker more premagati
internacionalni kapitalizem tudi le interna-
cionalna socialna revolucija, a za to tla še niso
bila dosti pripravljena. Radi tega pošiljajo ruski
boljševiki emisarje v vse dr`ave, da bi pripravili
mase za takšno revolucijo. Poleg tega pa tako
strašni vojski, ki je vse unièila, tudi gospodarstvo
ni bilo pripravljeno na tak prevrat: manjka-
lo je vsega, orodja, strojev, sirovin, in mnogo
tega je mogel dati le kapitalistièni zapad. Potem
%7&*
 #
je radi slabih letin in neurejenega prometa na-
stala v velikih pokrajinah strašna lakota in zo-
pet se je morala obrniti Rusija na zapadne ka-
pitalistiène dr`ave. Tako je prišel boljševizem
v odvisnost od kapitalizma.
Toda komunistièna misel je še vedno `iva
in komunistièna volja je še vedno trdna.
Tako se dviga sila proti sili, proti nasilju
kapitalizma nasilje komunizma.
Tu so narodi, pet let po svetovni vojski. In
kje smo mi v tej strašni svetovni borbi?
Naša pamet, razsvetljena s svitom kršèanskih
naèel, nam brani, da ne moremo ne s kapita-
lizmom ne s komunizmom.
Mi ne moremo prerekati resnice, ki jo oz-
nanja komunizem, da bo kapitalizem ubil zla-
sti male narode, èe ne bodo narodi ubili ka-
pitalizma.
Kajpada se ubiti kapitalizem ne pravi ubiti
industrijo, tudi ne veliko industrijo. Saj indu-
strija sama po sebi še ni v slabem pomenu ka-
pitalizem. Velika industrija se je zaèela s stroji.
Orodje in stroji pa lajšajo èloveško delo in trp-
ljenje. Stari modrijani so sanjali o zlati dobi,
ko bodo statve same snovale. Zakaj smo mi `a-
lostni, ki nam statve res same snujejo? O, ne
zato, ker je delo la`je in se veè izdela, ampak
zato, ker imamo ob tej veliki produkciji manj
ko prej. Tu mora tièati torej še neki drugi vzrok,
ki od obilja pridelkov in izdelkov jemlje delov-
nim stanovom in daje le nekaterim.
Ubiti kapitalizem se pravi še manj pobiti ka-
pitaliste. Res je mnogo brezvestnih kapitalistov,
res so zlasti izpoèetka mnogi kapitalisti brezsrèno
izkorišèali delavce, moške, ̀ enske in otroke. Toda
sedaj kapitalizem ni veè toliko ravnanje tega ali
onega podjetnika, kakor gospodarski sistem sam.
Posameznik ne more veè svobodno doloèati cen
in plaè. Posameznik naj bo še tako plemenit, ne
more dosti preko mej splošnih gospodarskih za-
konov. Ja lahko najboljši mo`, toda pokoriti se
mora tem zakonom, sicer bo propadel sam in bo
z njim propadlo delavstvo. Seveda to niso za-
koni bo`ji, ampak brezsrèni zakoni amoralnega
%7&*
kapitalizma. Ako n.pr. mora podjetnik plaèe-
vati bankam po 15% obresti, je jasno, da se mo-
rajo te obresti izra`ati v cenah. Mi bomo imeli
te cene za oderuške, in vendar ni ta podjetnik
oderuh, saj mora sam plaèevati oderuške obresti.
A tudi ta in ta banka ni morda oderuška, saj
obrestne mere ne doloèa sama, temveè doloèa jo
vsaj v nekih mejah divja gospodarska konkuren-
ca. Kdo je torej oderuh? Gospodarski sistem je
oderuški in mi vsi s podjetniki vred smo su`nji
tega sistema.
Ubiti kapitalizem se pravi ubiti mamoni-
zem, ki se je utelesil v modernem gospodarstvu.
Ker ta mamonizem ni nujno pohlep tega ali
onega, dasi se je prvotno skotil iz pohlepa ljudi,
ampak se izra`a v nekih gospodarskih oblikah,
zato tudi ne bo mogoèe premagati kapitaliz-
ma, èe se ne izpremene te oblike. Narodi bodo
morali torej preosnovati sodobni gospodarski
red ali pravzaprav nered.
Toda èe to priznavamo, na drugi strani ne
moremo s komunizmom in socialno demokra-
cijo. Ne pravimo, da bi ne bilo v teh poizku-
sih niè dobrega. Ne le, da tièi v obeh upravi-
èen odpor proti kapitalizmu in globoko hrepe-
nenje po boljšem dru`abnem redu, je tudi mar-
sikatere njiju konkretna socialna poteza prak-
tièna in dobra. Toda v celoti ju moramo za-
vreèi. S centralizmom in mehanizmom, pred-
vsem pa z materializmom ni mogoèe narodov
osreèiti. Komunistièni centralizem je tiranstvo,
a materializem barbarstvo.
Zdrava socialna reforma mora ohraniti ve-
selje za delo, a podrediti sebiène korist koristim
skupnosti. Ne torej centralizem in mehanizem,
ampak samoupravna in zadru`na organizacija,
a pod socialno kontrolo, pod regulativno oblastjo
celokupnosti. Toda tudi reforma gospodarskih
oblik bo malo pomagala, èe se ne bodo narodi
obenem resno lotili tudi nravne reforme! Z ma-
terializmom, brez religije, brez veènih nravnih
zakonov, brez zavesti nravne odgovornosti ne bo
nikdar mogoèe uveljaviti v èloveški dru`bi `i-
ve socialne praviènosti. A takšna, tudi interna-
	




%7&*
cionalna religija z veènimi naèeli in silnim bo-
gastvom nravnih moèi je kršèanstvo. Kršèanstvo,
ki je narodom edina rešitev za veènost, je tudi
najsilnejša pomoè za èastnost!
Èastiti zborovalci! Katoliški shod ni zbor
znanstvenikov — sociologov, ki naj bi preuèe-
val vse podrobnosti potrebnih socialno-gospo-
darskih reform, ampak zbor kršèanskega ljuds-
tva, ki se hoèe v sodobnem socialnem razvoju
razgledati zopet po velikih smernicah in po teh
uravnati svoje delovanje. Te velike smernice so:
Prva: praviènost in ljubezen. Res sta te dve
besedi zelo splošni, toda bodimo preprièani, da
je v njih dejstvovanju bo`ja moè. Èim bolj
bomo sami v vsem svojem ravnanju uveljavi-
li ljubezen in praviènost, tem veèja bo naša moè
v boju zoper vsako izkorišèanje.
Druga, ki je s prvo v zvezi: potreba nravne
reforme. Tudi mo`je, ki so do zadnjega èasa poj-
movali vse gospodarstvo le preveè materialistièno,
bolj in bolj spoznavajo, da èloveštvu ni rešitve,
èe ne bodo zopet, kakor pravi eden izmed njih
(Werner Sombart), Bog in vest in nravne norme
temelj, na katerem bo èloveštvo gradilo svoje gos-
podarstvo. Zlasti se mora uveljaviti bolj in bolj
splošno nravno naèelo bo`je postave: Šest dni boš
delal, sedmi dan boš poèival.
Tretja: Gotovo je pa tudi, da se mora splošno
naèelo socialne praviènosti dejansko izraziti v
nekih pravnih, socialnih in gospodarskih ob-
likah, èe naj se razmere stalno urede in izbolj-
šajo. Socializacija, kolikor ne pomeni niè dru-
gega kakor socialno podreditev sebiènih gospo-
darskih koristi posameznikov koristim celokup-
nosti, je neobhodna zahteva dru`abne obrambe
proti egoizmu kapitalizma. Konkretnih oblik
je veè mogoèih. Naloga sociologov, socialnih eko-
nomov, socialnih praktikov in politikov je, da
zamislijo oblike, ki bi v dejanskih razmerah
najpreje in najbolje privedle do za`elenega cilja.
Èe so te oblike sicer v soglasju z nravnimi za-
koni, z zakoni praviènosti in ljubezni, jih krš-
èanstvo prepušèa svobodni izberi. Mnogo tega,
kar se tako zamisli, je bolj naèrt na poizkus,
nego li gotova in nedvomljiva oblika. Niè ne
de. Tudi v socialnem in gospodarskem `ivljenju
se mnogokrat le s poizkusi pride naprej. In èe
se ta ali oni poizkus ponesreèi, je tudi taka iz-
kušnja pot do boljše oblike. Zato kršèanstvo ne
zameta raznih takih poizkusov, tudi ne, èe so
jih zamislili socialni demokratje ali boljševi-
ki (kakor so n.pr. obratni delavski sveti, gos-
podarski odbori itd.).
Po teh velikih smernicah so zasnovane re-
solucije, ki jih je postavil socialni odsek za vodilo
našega socialnega ravnanja in delovanja.
Èastiti zborovalci! Slovenci smo majhen na-
rod. Tudi vsa naša jugoslovanska dr`ava je
majhna dr`ava. Ni misliti, da bi mi sami pre-
magali kapitalizem ter ustanovili èloveštvu po-
goje za lepšo bodoènost. Toda pripravljamo leh-
ko vendarle tudi mi po svoje to sreènejšo dobo.
Marsikako socialno zlo doma `e sami lehko od-
pravimo, marsikaj dobrega z marljivim izo-
bra`evalneim, vzgojevalnim, socialnim in gos-
podarskim delom sami lehko napravimo. Brez
organizatoriènega dela po posameznih pokra-
jinah in dr`avah bo vse govorjenje o zmagi nad
kapitalizmom prazno!
Zgledi imajo moè tudi na zunaj. Mi do`iv-
ljamo novo dobo kršèanskega bratstva med na-
rodi. Tako lehko vplivamo idejno tudi na druge
narode, kakor drugi narodi vplivajo na nas. Po-
èasi, poèasi bodo vendarle zaèele zmagovati tudi
v velikem svetu kršèanske socialne ideje. Seve-
da ne vemo, morda pridejo prej na narode in
dr`ave še te`ke preizkušnje, morda krvave so-
cialne revolucije. Toda ne bojmo se: Stat crux,
dum volvitur orbis. Èe bodo narodi imeli oèi
uprte v kri`, bo iz svetovnega prevrata vendarle
vstal nov, sreènejši rod, novo, sreènejše èloveštvo.
To pa vedimo: èe sine ta lepša doba, da bo si-
nila le iz kršèanstva. Zato bodi tudi pri socialnem
delu naša prva in zadnja misel — K r i s t u s !
1. L. Kolakowski, Metaphysical Horror,
B. Blackwell, 1988, 120.
 #
Vloga in pomen Cerkve za slovenski na-
rod je eden kljuènih elementov za razume-
vanje Slovencev kot naroda. Slovenci dolga
stoletja nismo imeli svoje dr`ave in zato tudi
ne svojih politiènih, socialnih in kulturnih
ustanov, je pa vse to zaradi svojega verske-
ga delovanja delno nadomešèala Cerkev. Du-
hovniki, kot eden izmed najbolj izobra`enih
delov slovenskega naroda, so postali v 19. sto-
letju, ob vsesplošnem (evropskem) razvoju
narodnostne ideje in zavedanja, eni izmed no-
silcev politiènih, socialnih in kulturnih idej.
Konec 19. stoletja se je z rastoèim nemškem
in italijanskim (deloma tudi mad`arskim) na-
cionalizmom, razvojem gospodarstva, pove-
zanim z okrepljenim liberalizmom tudi na
Slovenskem pokazala potreba po krepitvi in
umestitvi slovenskega nacionalnega razvoja
v evropske socialnopolitiène in ekonomske
tokove. To je kmalu zaèelo predstavljati ja-
bolko spora med nastajajoèimi liberalnimi,
socialdemokratskimi krogi na eni strani in
katoliškim krogom na drugi strani. Predvsem
slednji se je s katoliškimi shodi, ki so jih or-
ganizirali leta 1892, 1900, 1906, 1913 in zad-
njega `e po prvi svetovni vojni leta 1923, raz-
meroma dobro prilagajal novim zahtevam ter
v tistem èasu odigral vodilno vlogo med slo-
venskim narodom, dokler mu tega ni nasilno
odvzela komunistièna revolucija.
Slovenski katolièani so `e na prvem ka-
toliškem shodu opredelili pomen in potre-
bo dru`bene anga`iranosti katolièanov, ki pa
je imela prvenstveno versko razse`nost v duhu
smernic pape`a Leona XIII. (1878–1903). Prvi
katoliški shod je bil nato podlaga vsem dru-
gim, še posebej pa drugemu in tretjemu, kjer
so izdelali tudi èedalje bolj natanèen program
socialnopolitiènega in kulturnoprosvetnega
delovanja med Slovenci. Prvi katoliški shod
je potekal v Ljubljani od 29. do 31. avgusta
1892. Tudi vsi naslednji katoliški shodi so se
odvijali v Ljubljani, in sicer drugi katoliški
shod od 10. do 12. septembra 1900, tretji ka-
toliški shod je potekal od 26. do 28. avgu-
sta 1906, èetrti katoliški (slovensko-hrvaški)
shod je potekal od 24. do 27. avgusta 1913 ter
peti in hkrati zadnji katoliški shod od 25. do
28. avgusta 1923.
Vsi katoliški shodi na Slovenskem so bili
organizirani po vzoru podobnih prireditev
drugod po Evropi. Neposredna pobuda za
sklic prvega katoliškega shoda je bil tako dru-
gi avstrijski katoliški shod, ki je potekal na
Dunaju leta 1889. V drugi polovico 19. sto-
letja je namreè v Avstro-Ogrski katolištvo
vedno bolj slabelo, zato so se katolièani ce-
lotne monarhije na shodih leta 1877, posebno
pa leta 1889 zavzeli za prenovo verskega `iv-
ljenja v duhu dokumentov pape`a Leona
XIII. o svobodi, filozofiji, socialnih in gos-
podarskih vprašanjih, politiki itd. Pape` Leon
XIII. se je namreè zavedal svoje naloge oz-
nanjevanja kršèanskega nauka `e skoraj raz-
kristjanjenemu svetu. V svojih okro`nicah je
hotel dokazati, da daje kršèanstvo tudi v mo-
dernem èasu pravilen in realistièen odgovor
na nova dru`bena vprašanja. V svoji okro`nici
Immortale Dei (1884), ki govori o kršèanski
ureditvi dr`ave, med drugim zapiše tudi, da
je kristjan poklican, da se za svoje ideale bori
ter da se ta boj zaèenja v njem samem, in sicer
tako, da slabost nadomesti s krepostjo, na-
daljuje pa se v svetu z uveljavljanjem duha
resnice in pravice. Tu ne gre za boj, ki bi te-
meljil na nasilju, pa vendarle zahteva od ti-
%7&*
+'!,
%7,
	




stega, ki se zanj odloèi, pripravljenost na `r-
tve. Njegova okro`nica postavi tudi naèelo,
ki pravi, da je na splošno prav in primerno,
da katolièani sodelujejo pri javnem delu.1
Moèno je tudi odmevala delavska okro`ni-
ca pape`a Leona XIII. Rerum novarum iz leta
1891, v kateri je spregovoril o te`kem polo-
`aju delavcev ter postavil temelje kršèanske-
mu reševanju socialnega vprašanja. Pape`
Leon XIII. je med drugim tudi zapisal: “Edino
zdravilo, ki bo pozdravilo rane, katere muèijo
današnji svet, je, da se ta v javnem in osebnem
`ivljenju vrne k Jezusu Kristusu in h kršèan-
skim zakonom `ivljenja”2.
Podobno nalogo so si zastavili tudi sloven-
ski katoliški shodi, ki so bili sestavljeni iz ma-
nifestnih zborovanj, ki so se jih udele`evali
tudi najvišji slovenski cerkveni dostojanstve-
niki, kot gostje pa tudi predstavniki iz avstrij-
skih de`el, predstavniki slovenskih izseljen-
cev, hrvaški katolièani in drugi. Shodi pa niso
pomenili le zborovanja, temveè so vkljuèe-
vali tudi razlièna strokovna posvetovanja v od-
sekih (odsek za šolstvo, kršèansko vedo in kul-
turo, socialne zadeve, odsek za katoliško `iv-
ljenje, tisk in za katoliško narodno organiza-
cijo), na katerih so obravnavali najbolj pereèa
gospodarska, politièna, kulturna, izobra`e-
valna in znanstvena vprašanja. V okviru teh
posvetovanj je nastalo kar nekaj izredno do-
brih analiz slovenske dru`be v takratnem èasu
in so slu`ile kot podlaga sklepom, ki so jih
sprejemali na zborovanjih in so pomenili
smernice za nadaljnjo anga`iranost in vklju-
èevanje katolièanov v javni prostor. Èe sprem-
ljamo sestavo takratnega slovenskega naro-
da, je najbr` razumljivo, zakaj so bila v os-
predju predvsem kmeèka in delavska vpraša-
%7&*
Bo`ièna meditacija, 2005. Risba s tušem na papir.
 #
nja. Prav kmete in delavce je najbolj priza-
dela gospodarska kriza v drugi polovici 19. sto-
letja. Šele mno`ièno katoliško zadru`ništvo,
ki ga je na noge postavil Ivan Šuštar, razvil
pa Janez Evangelist Krek, je proti 1900 uspelo
zaustaviti propadanje pode`elja.
Idejni okvir predlaganim sklepom na teh
shodih so predstavljali politièni in socialni
nadzori katoliške Cerkve, praktièni okvir pa
so nudile izkušnje katoliškega socialnega gi-
banja v Nemèiji in socialnega katolicizma v
Avstriji, ki so ga slovenski katoliški vodite-
lji prilagodili slovenskim razmeram. Kot sem
`e omenila, so se na shodih moèno anga`i-
rali tako takratni cerkveni voditelji kot tudi
pomembni slovenski politiki. Tako sta dala
shodom moèan osebni peèat škof dr. Jakob
Missia ter dr. Anton Bonaventura Jegliè, du-
hovnik dr. Anton Mahniè iz Gorice, ljubljan-
ska duhovnika dr. Andrej Kalan ter dr. Ig-
nacij `itnik, s svojimi somišljeniki se je uve-
ljavil dr. Janez Evangelist Krek. Med laiki je
bil zagotovo osrednji lik dr. Ivan Šušteršiè,
kasnejši prvak katoliške narodne stranke.
Kljub veliki anga`iranosti duhovnikov pri pri-
pravah in na samih shodih, pa cilj katoliš-
kih shodov ni bil prevlada duhovnikov v jav-
nem `ivljenju, kot se rado veèkrat zmotno
prikazuje, temveè doloèitev smernic, po ka-
terih naj bi ravnali vsi slovenski katolièani
v javnem `ivljenju, konkretne sklepe pa naj
bi izpeljali izobra`eni in samozavestni kato-
liški laiki. Glavna naloga Cerkve in cerkvene
hierarhije pa naj bi bila le moralna podpo-
%7&*
Bo`ièna meditacija, 2005. Akril na platno.
	




ra, škof, kot najvišji na tej lestvici, pa avto-
riteta v kritiènih trenutkih.
Najpomembnejša shoda sta bila prvi in
drugi shod, ki sta pomenila za katoliški ta-
bor pravi polet. Prav prvi katoliški shod je
izoblikoval katoliški politièni program, ki ni
bil le privlaèen, temveè je bil sestavljen raz-
meroma realno in je Slovenski ljudski stranki
desetletja prinašal velike uspehe na volitvah
in ustrezno temu tudi pomembno politièno
vlogo, ki pa mu jo je komunistièna revolu-
cija vzela. Shoda sta pomenila tudi enega vr-
hov Krekovega delovanja. Krek je nato na
tretjem katoliškem shodu ugotavljal ugod-
no vzdušje, ki je zavladalo med slovenskimi
katolièani po uveljavljanju socialnopolitiè-
nih, gospodarskih in kulturnih reform3. Prav
na osnovi programa katoliškega gibanja, ka-
terega odraz so bili tudi katoliški shodi, je
Slovenska ljudska stranka na Kranjskem (od
1905) ter v ostalih de`elah zagovarjala in uve-
ljavljala naèela volilne reforme, ki naj bi pri-
nesla veèje ugodnosti slovenski avtonomiji,
ki pa se je kasneje, pri dejanski izvedbi, iz-
kazala za ne najboljšo rešitev, saj so na Ko-
roškem Slovenci (tudi zaradi nemškega pri-
tiska) dobili le en mandat. To je bil tudi raz-
log, da se koroški Slovenci tretjega katoliš-
kega shoda niso udele`ili. Naslednji, èetrti
katoliški shod, je potekal v znamenju zbli-
`evanja med Slovenci in Hrvati, pa tudi raz-
dora med Šušteršièem ter Krekom. Edini ka-
toliški shod, ki je potekal v èasu Kraljevine
SHS, pa je v ospredje postavil prizadevanja
za prilagoditev novim politiènim in idejnim
razmeram, medtem ko je bilo gospodarsko
vprašanje, ki je bilo eno izmed stebrov pr-
vega shoda, `e precej v ozadju.

%7
389:));984
“Vse to`i o hudih èasih. Huda revšèina tare
kmeta, obrtnika in delavca. Od javnih zborov
ubogi Lazar komaj drobtinice dobi. Nasprotno
pa rastejo davki, mno`é se bremena, da kmet
veè shajati — dihati ne more.” 4 S temi besedami
je zbrano mno`ico na prvem katoliškem sho-
du nagovoril predsednik shoda ljubljanski
prelat dr. Andrej Èebašek, medtem ko je taj-
ništvo in organizacijo zbora vodil bogoslovni
profesor dr. Ivan Jane`iè. Pokroviteljstvo sho-
da je prevzel tedanji ljubljanski škof dr. Jakob
Missia, pripravljalni odbor zanj pa se je prviè
sestal `e na zaèetku leta 1892. Poleg dr. Èe-
baška in dr. Jane`ièa so imeli odloèilno vlo-
go v organizaciji shoda in pri uresnièevanju
njegovih sklepov duhovniki vseh slovenskih
pokrajin, še posebej pa ljubljanski. Tako sta
iz Gorice prišla dr. Anton Mahniè in dr. An-
ton Gregorèiè, iz Ljubljane dr. Andrej Ka-
lan, dr. Ignacij `itnik, dr. Janez Evangelist
Krek, p. Hugolin Sattner, s Koroške pa Gre-
gor Einsiedler.
Kot je bilo `e omenjeno, so na shodu po-
sebno pozornost namenili šolstvu, kršèan-
skim vedam in umetnosti, katoliškemu `iv-
ljenju, tisku, socialni problematiki ter kato-
liškim narodnim organizacijam. Celoten
shod je tudi prevevala te`nja, da bi sloven-
ski katolièani obraèunali z liberalizmom in
slogaštvom, ki sta dovoljevala, da so slovenski
liberalci izkorišèali Cerkev in vero za širje-
nje svojega politiènega vpliva, obenem pa so
smešili in poni`evali vero in cerkvene dosto-
janstvenike. Dr. Anton Mahniè je kot eden
glavnih vsebinskih nosilcev shoda zahteval,
da je treba katoliško narodno organizacijo
zastaviti na jasnih katoliških naèelih, ter je
zavraèal vsak kompromis z liberalnimi vo-
ditelji, h kateremu so bili nagnjeni tudi ne-
kateri duhovniki (še posebej dr. Anton Gre-
gorèiè z Goriške). Katoliški politièni vodi-
telji so podprli Mahnièeve zahteve, katerih
glavni cilj je bilo “poglobljeno in dosledno krš-
èansko `ivljenje v osebnem in javnem `ivlje-
nju, ne pa loèevanje Slovencev, kot se danes rado
poudarja”. Mahniè, Missija ter ostali idejni
voditelji so imeli pri svojem delovanju pred
%7&*
# #
oèmi predvsem nevarnost idej liberalizma na
gospodarsko-socialnem, politiènem in idejno-
filozofskem podroèju, ki so izhajale iz pou-
darjanja èlovekove absolutne svobode. Libe-
ralizem je sicer res izostril èut za svobodo, po-
dobno kot komunizem za enakost, vendar sta
oba zahtevala preveliko `rtev.5 Tako so opo-
zarjali, da je liberalizem zaradi kapitalistiène
proizvodnje, ki jo je ustvaril, le navidezno svo-
bodomiseln, v resnici pa je tiranski.
@e v uvodnem delu sem omenila, da so
bili udele`enci shoda razdeljeni na šest od-
sekov, ki so obravnavali posamezna zadana
podroèja. Na shodu so tako sprejeli stališèe
o uveljavljanju slovenskega šolstva, pri èemer
pa se èlani niso mogli zediniti, ali naj zah-
tevajo slovenski oddelek na salzburški uni-
verzi ali naj podprejo ustanovitev slovenske
univerze v Ljubljani. Društvo sv. Cirila in
Metoda za obrambo slovenskega šolstva na
mejah je pod vodstvom duhovnika Toma
Zupana zahtevalo tudi veèjo podporo pri
obrambi slovenskega šolstva pred nemških
pritiskom. Na tem shodu so katolièani zah-
tevali tudi ustanovitev slovenske gimnazije
v Ljubljani, to idejo pa je z novim protilibe-
ralistiènim poudarkom na naslednjem shodu
škof dr. Anton Bonaventura Jegliè zaèel tudi
uresnièevati. Prav tako so zahtevali šolstvo
na verski podlagi ter uvedbo slovenskega uè-
nega jezika povsod, kjer so `iveli Slovenci.
Stroga loèitev med zasebnim in javnim
`ivljenjem, ki jo je zagovarjal liberalizem, je
dobila svoj odraz tudi v odklanjanju politiène
razse`nosti posameznikovega verskega pre-
prièanja. Liberalci so sicer vsakemu priznavali
pravico do (ne)izpovedovanja vere, toda to
bi po njihovem moralo ostati na zasebni ravni
in ne bi nikakor smelo vplivati na ravnanje
posameznika v javnem `ivljenju, s èimer pa
se predstavniki politiènega katolicizma niso
mogli strinjati. Šušteršiè je tako odloèno nas-
protoval liberalnemu naèelu, da je posamez-
nikovo politièno `ivljenje popolnoma neod-
visno od njegovega verskega preprièanja ter
da njegova osebna vera nima nobenih posle-
dic za njegovo javno delovanje. O tem je go-
voril tudi v šolskem odseku 30. avgusta: “Pra-
vijo sicer, da je ta, in oni v zasebnem `ivljenju
dober katolik. Dobro. A to še ne zadostuje. Pravi
katolièan je v zasebnem in javnem `ivljenju je-
dini in isti, povsodi mu je in mu mora biti vera
glavni smoter, povsod mu je vera v prvi vrsti na
dnevnem redu. Kaj pomaga, èe doma v sobici
pred Kristusom kleèim, èe pa ga v javnem `iv-
ljenju kot svojega gospoda ne priznavam! Kri-
stus je naš gospod v zasebnem in javnem ̀ ivljenju
in njemu bodemo nekdaj za vse svoje `ivljenje,
zasebno in javno, odgovor dajali!”6
Znanstveno-umetnosti odsek je zahteval
ustanovitev Leonove dru`be7 in širjenje umet-
niškega duha, medtem ko je odsek za tisk
poudarjal velik pomen kvalitetnega tiska na
katoliških naèelih.
Zelo pomembni za razvoj slovenskega gos-
podarstva in sociale so bili sklepi socialne-
ga odseka, kjer je vodilno vlogo prevzel Krek.
Shod je doloèil reševanje kmeèkega in delav-
skega vprašanja, kar so poglabljali in dogra-
jevali tudi naslednji shodi. Odloèitve, sprejete
na tem in na naslednjih katoliških shodih so
bistveno vplivale na izboljšanje socialnih raz-
mer na Slovenskem, politièno pa, kot sem
`e napisala, odpirale katolièanom v katoliški
narodni stranki vedno veèjo odmevnost in
priljubljenost med Slovenci. Èlani so tako
zahtevali ustanovitev zadrug in posojilnic ter
zavarovalnic, omejitev noènega dela, prepo-
ved dela za otroke, uveljavljanje socialnih pra-
vic delavcev. Prav tu je Krek izrekel svoj znani
rek, ki je bil podlaga za vse njegovo social-
no delovanje: “Zavedati se moramo, da ne de-
limo delavcem milosti, ampak pravico.” 8
Èe zakljuèim s prvim katoliškim shodom
— shod je pomenil velièastno manifestacijo
narašèajoèega vpliva politiènega katolicizma.
S sprejetjem resolucij o socialnem vprašanju
ter njihovo dejansko uresnièevanje je kato-
%7&*
	



$
liškemu taboru v naslednjih letih pripomogel
pridobivati široko podporo med kmeti in de-
lavci. Ta podpora mu je prinesla tudi poli-
tièno prevlado, medtem ko se takratni libe-
ralni tabor ni bil sposoben postaviti po robu
in je v obdobju zaostrenih socialnih bojev
“vedno bolj izgubljal stik s èasom”.9
<
%7
3)=)8 
)9==4
Tudi drugi katoliški shod je potekal v zna-
menju zborovanj, mno`iènih manifestacij,
dela posameznih odsekov ter skupnih pobo`-
nosti. Tu se je še poglobilo prizadevanje za
rešitev socialnega vprašanja, ustanovili so ka-
toliško uèiteljsko organizacijo, ki je dobila
ime po škofu Antonu Martinu Slomšku, za-
vetniku uèiteljev. Vendar Slomškova zveza
sprva ni za`ivela ter je naletela na velik od-
por v de`elnem šolskem svetu, kjer so ime-
li veèino liberalci. Krepitev do`ivi zveza šele
s prevlado SLS na Kranjskem (1908)10.
Tudi na drugem katoliškem shodu je o
razmerju med katolištvom in politiko spre-
govoril dr. Šušteršiè: “Skozi vse evangelije be-
remo, da so bili sovra`niki Kristusovi pismarji,
farizeji, veliki duhovniki itd. To je bila takrat-
na inteligenca judovskega naroda. ‘Inteligenca’
je torej `e takrat sovra`ila Kristusa, in ta ti-
pus se je tudi ohranil do današnjega dne. In
nasprotovala je inteligenca Kristusu na ravno
tak naèin in z istimi sredstvi kot danes:s sofi-
stiko, z la`jo, z obrekovanjem; rekli so, da je
s satanom v zvezi, potem so ga šli k cesarske-
mu namestniku to`it kot veleizdajalca in konè-
no so ga obto`ili in na smrt obsodili kot bogo-
skrunca ... Skozi vsa stoletja do današnjega dne
smo našli ljudi, ki išèejo blasfemije tam, kjer
jih ni, pa je tam ne vidijo, kjer je! ... Bodimo
potola`eni in se ne razburjajmo nad Kajfe`i;
ostali bodo, dokler bode svet stal: ta tipus ne
bode izumrl!” 11 V nadaljevanju svojega govora
je tudi poudaril, da se bo v javnem (na po-
litiènem podroèju) `ivljenju izbojeval boj
%7&*
med katolištvom in njegovimi nasprotniki:
“Da, res je, moja privatna stvar je, èe verujem
ali ne, to je res. Moja privatna stvar je pa tudi,
da to vero nesem v javno `ivljenje! ... Ali ve-
ljajo v javnem `ivljenju tisti veèni zakoni, kakor
v zasebnem `ivljenju ali drugi? Ali ima èlovek
 Angel (študija za vitraj), 2006.
Kola`, tuš, papir.
 #
dve duši, eno za doma, èe se zapre v svojo so-
bico, ali pa k veèjemu za cerkev, eno pa za javno
`ivljenje? Ali ni èlovek podlo`en Bogu in nje-
govim zakonom od prvega hipa svojega `ivljenja
do zadnjega, povsod, kjer bodi, kamor pride,
v vseh odnošajih, v zasebnem in v javnem `iv-
ljenju? Torej vera spada tudi v javnost, je javni
faktor, javen element! To nasprotniki sami
nehoté pri vsaki priliki priznavajo. ... Èe je vera
privatna stvar, zakaj se pa gospodje tako raz-
burjajo?!” 12 Ko beremo te vrstice, bi lahko
mirno ponovili zadnje vprašanje, ko govo-
rimo o današnjem javnem prostoru, kjer je
vsak, ki je veren, oznaèen kot pristranski.
Spomnimo se samo odziva medijev v lanskem
letu, ko je društvo Akademski pravnik po-
vabilo k rdeèi maši ob zaèetku akademske-
ga leta pravnike, sodnike ter vse, ki se pri svo-
jem delu sreèujejo s pravom. Takrat so se me-
diji na široko razpisali o tem, kako je nedo-
pustno, da gre sodnik k taki maši, saj s tem
dokazuje, da je veren, kot tak pa po mnenju
liberalnih medijev ne more biti nepristranski.
Zanimivo, da se te ugotovitve ne uporablja
za vse, ki se oznaèujejo za ateiste.
$
%7
38>8;)9=>4
Na pobudo ljubljanskega škofa A. B. Je-
glièa je bil v Ljubljani avgusta leta 1906 skli-
can tretji katoliški shod, katerega glavni na-
men je bil pregled dotedanjega dela ter za-
èrtanje novih nalog, ki naj bi koristile slo-
venskemu narodu. @e pred samim zaèetkom
shoda so se v Trstu dobili slovenski in hrvaški
študentje, na predveèer shoda pa še slovenska
%7&*
Angel, 2007. Poslikava na masivno  veèbarvno taljeno steklo.
	




dijaška zveza. Oboje je predstavljajo uvod v
tretji shod, ki so se ga poleg Slovencev iz ve-
èine slovenskih de`el (kot sem `e zapisala, so
koroški slovenski katoliški voditelji zaradi raz-
hajanj z vodstvom SLS, ki so mu oèitali, da
se ob volilni reformi ni zadosti zavzelo za dru-
gi slovenski koroški dr`avnozborski mandat,
shod bojkotirali13) udele`ili tudi gostje iz Hr-
vaške, Èeške, Moravske, Bosne in Dunaja ter
lavantinski, tr`aški in goriški škof.
V primerjavi s prvima dvema katoliški-
ma shodoma tretji ni prinesel opaznih no-
vosti. Znotraj shoda so delovali cerkevnopo-
litièni odsek, odsek za knji`evnost in umet-
nost, socialni odsek ter organizacijski odsek.
Izjema je bil le organizacijski odsek, ki je
predlagal, da se zdru`ijo vsi katoliško misleèi
Slovenci v skupno stranko z izvršilnimi od-
bori po de`elah. Na èelu stranke naj bi bil
osrednji odbor, po volilnih okrajih pa naj bi
delovala politièna društva. S svojim predlo-
gom je tako tretji katoliški shod prispeval h
koncu “procesa vsestranskega razmaha kato-
liškega gibanja ... ki je dobilo svojo definitivno
in dovršeno obliko” 14.
Na tretjem shodu je Krek sicer ugotavljal
ugodno vzdušje, ki je zavladalo med sloven-
skim katolièani pri uveljavljanju socialnopo-
litiènih in gospodarskih ter kulturnih reform.15
Tretji katoliški shod je imel, kljub preprièanju
škofa Jeglièa, da so shodi pomembni predvsem
za krepitev verskega `ivljenja, tudi velik po-
litièni vpliv. Prvak SLS dr. Šuštaršiè je na sho-
du izkoristil vsako priliko, da je obraèunal s
politiènimi nasprotniki stranke, kar je vrglo
senco na sam shod. Kljub vsemu pa je tudi
tretji katoliški shod, tako kot prejšnja dva, zaz-
namovala velika mno`ica udele`encev posa-
meznih zborovanj ter pobo`nosti.
?
%7
38:8@)9):4
Èetrti katoliški shod, za katerega je prav
tako dal pobudo škof Jegliè, je v manifesta-
tivnem smislu daleè prekašal vse dotedanje
katoliške shode, medtem ko v vsebinskem
oziru ni presegel prejšnjih. Škof Jegliè je `e
v zaèetku leta 1913 k sodelovanju na shodu
povabil tudi katolièane na Hrvaškem, ki so
se na vabilo tudi odzvali. Dr. Josip Gruden16
je tako 22. marca v Slovencu povabil na slo-
vensko-hrvaški katoliški shod in v njem pou-
daril, da je osnovni namen shoda “po`iviti
in okrepiti versko misel, nastopiti z vso silo proti
slabemu tisku, sprièo 1.600 letnega jubileja zma-
ge kršèanstva nad poganstvom pa manifest za
katoliško idejo”.17
@e prvi dan se je v Ljubljani zbrala ve-
lika mno`ica ljudi. “Ob osmih zjutraj se je
zaèel razvršèati na sedmih zbirališèih slavnost-
ni sprevod, namenjen k slovesni slu`bi bo`-
ji na Kongresnem trgu. Na èelu sprevoda so
šli konjeniki in belokranjski fanfaristi, za njim
dolga vrsta poslancev, de`elnih odbornikov,
`upanov in obèinskih svetovalcev, nato pa se
vrstili: vestfalski Slovenski, okoli 100 oseb moè-
no zastopanih Poljakov in deputacije Èehov,
oboji v pestrih nošah, nad 1.500 Hrvatov, de-
loma v narodnih nošah, akademiki in stare-
šine, 300 èeških Orlov, okoli 2.500 glav moèna
skupina slovenskih narodnih noš, Belokranjci,
Primorci, Bogomile, pevci, gospodarske orga-
nizacije, uèiteljstvo, rokodelska društva, pros-
vetne organizacije, delavske organizacije in
nazadnje Marijine dru`be, skupno nad 20.000
oseb z 12 godbami in 141 zastavami. /.../ Na
Kongresnem trgu je prièakalo sprevod 11 ju-
goslovanskih škofov in dolga vrsta drugih cerk-
venih in posvetnih dostojanstvenikov ...” 18
Èeprav vsebina veèinoma ni bila nova, pa
je pozornost zbudilo dejstvo, da so èlani zbo-
rovanja `e opozarjali na velik pomen migra-
cijskega in izseljeniškega vprašanja ter iskali
rešitve v odnosu do ohranjanja narodne in ver-
ske identitete izven meja matiènega ozemlja.
V odseku za versko `ivljenje so zopet pou-
darjali velik pomen poglabljanja vere vsakega
posameznika v njegovem `ivljenju, posebno
%7&*
 #
%7&*
pozornost so namenili vsestranskemu verske-
mu `ivljenju pri slovenskih izseljencih ter pri
tem izrazili skrb za ohranitev vere in narodne
pripadnosti teh, ki so zapustili domovino.
V teh dneh je deloval tudi odsek za kršèansko
izobrazbo, kjer so posebej poudarili, da je po-
leg vere in naroda za vsakega èloveka izobraz-
ba izredno pomembna, pri èemer more ve-
liko vlogo odigrati katoliški tisk. V odseku
za karitativno dejavnost so posebno skrb na-
menili mladini ter delavkam in slu`kinjam.
Socialnoustavni odsek pa je zadnji dan shoda
obravnaval tudi delavsko in kmeèko vpraša-
nje, pri èemer so poudarjali potrebo po sta-
novskih organizacijah, boljši izobrazbi kme-
tov ter delavcev ter potrebo po zadru`ništvu,
ki naj bi pomagalo kmetu pri pre`ivetju ter
razvoju.19
Mno`iènost tega katoliškega shoda je po-
trdila prevlado katoliškega gibanja na Sloven-
skem, kar so v neki meri priznavali tudi njegovi
nasprotniki. Shod je zato pomenil velik mejnik
v zgodovini katoliškega gibanja na Sloven-
skem, ki je svoj vrh po vsej verjetnosti dose-
gel na II. Evharistiènem kongresu za Jugosla-
vijo20, ki je potekal v Ljubljani od 28. do 30.
junija 1935 in je v treh dneh zbral okoli
200.000 katolièanov, kar je pomenilo najveèjo
manifestacijo katolištva na Slovenskem v 20.
stoletju, obenem pa je `elel biti hkrati tudi
shod vseh katoliških Jugoslovanov.
%7
38A8;)98:4
Na volitvah v Narodno skupšèino 18. mar-
ca 1923 je Slovenska ljudska stranka dobila
zmagovitih 60,5 % glasov oziroma 21 od 26
poslanskih sede`ev, kolikor jih je v Narod-
ni skupšèini pripadalo Sloveniji. Eden izmed
glavnih razlogov za tak uspeh je bila tudi ja-
sna in odloèno izra`ena zahteva SLS po av-
tonomiji, kar je stranka poudarjala tudi v svo-
jem politiènem tisku ter strankarskih shodih.
@e pred volitvami je SLS izdala brošuro z na-
slovom Sodite po delih!, v kateri so zahtevali
revizijo vidovdanske ustave, narodno sa-
moodloèbo in preoblikovanje jugoslovanske
kraljevine v federativno skupnost Slovencev,
Hrvatov, Srbov in Bolgarov. Pri tem bi av-
tonomno Slovenijo vodila slovenska vlada,
ki bi jo volil slovenski parlament. V njego-
vi zakonodajni pristojnosti bi bila tudi opre-
delitev razmerja med Cerkvijo in dr`avo, do-
loèitev pravic in dol`nosti Cerkve v odno-
su do dr`ave, šolska zakonodaja, organiza-
cija politiène in finanène upravo ... S tem bi,
kot je poudarila SLS, zagotovili politièno,
kulturno, socialno in narodno samostojnost
slovenskega naroda.21 Po tako velikem po-
litiènem uspehu je bil nato avgusta v Ljub-
ljani organiziran še peti katoliški shod, s ka-
terim je stranka tudi manifestativno potrdila
svojo politièno prevlado, imel pa je velik po-
men tudi za politièno uveljavitev SLS v novi
jugoslovanski dr`avi, saj se je manifestativ-
nega sprevoda drugi dan shoda udele`il tudi
kralj Aleksander Karaðorðeviæ.
Na shodu so sprejeli veè programskih re-
solucij, ki so opredeljevale ravnanje sloven-
skih katolièanov v vseh segmentih èloveko-
vega zasebnega in javnega, dru`benega `iv-
ljenja, tako na verskem, cerkvenem, dr`av-
nem, šolskem, znanstvenem in socialnem po-
droèju. Poudarili so velik pomen dru`ine kot
temelja vsega èlovekovega bivanja, ter se zav-
zeli za zašèito javne morale. Zahtevali so tudi,
naj bosta v šolah vzgoja in pouk v vseh pred-
metih, ki zahtevajo versko-nravna vprašanja,
v skladu z naèeli katoliške vere, verouk pa naj
bi bil obvezen predmet v šolah. Prav tako so,
kot v vseh prejšnjih shodih, ponovno pou-
darili velik pomen kvalitetnega katoliškega
tiska, ki mora biti zavezan resnici.
Shod je sprejel tudi posebno resolucijo o
socialnem vprašanju, v kateri so opozorili na
velike socialne nevarnosti, ki jih s seboj pri-
naša sodobno kapitalistièno gospodarstvo.
Moderni kapitalizem nujno pomeni razredni
	




%7&*
boj, zavrnili pa so tudi materialistièni socia-
lizem in komunizem ter še enkrat izpostavili
pomen katoliških naèel, na temelju katerih
je potrebno reševati socialna vprašanja.
V petem katoliškem shodu je videl gim-
nazijski profesor dr. Franc Ambro`iè tudi
idejne zaèetke slovenske Katoliške akcije. V
sprejetih sklepih petega shoda je namreè še
posebej poudarjeno, “da je temeljna naloga
podrobno razvejane in stanovsko organizira-
ne katoliške skupnosti v Sloveniji po izvedeni
idejni loèitvi duhov poglobiti svoje `ivljenje po
veri”. Koordinacijo obstojeèih katoliških
zdru`enj in gibanj v obeh škofijah naj bi prev-
zela Katoliška akcija, vendar na katoliškem
shodu niso predvideli nobenih konkretnih
rešitev, kako bi uresnièili te naèrte.22
+
Na Slovenskem so znamenja novih èasov
najprej dojeli kršèanski socialisti, ki so izhajali
iz Mahnièeve katoliške obnove. Mlajša du-
hovšèina se je v duhu kršèanskosocialne ideje
zaèela konec osemdesetih let 19. stoletja in-
tenzivno spopadati s socialno problematiko.
Velika spodbuda k temu so bile kršèansko
socialne ideje dunajskega kroga, ki ga je pred-
stavljal predvsem Karl Vogelsang, in ki so se
uveljavile predvsem na drugem avstrijskem
katoliškem shodu leta 1889 na Dunaju. V tem
èasu pape` Leon XIII. izda tudi delavsko
okro`nico Rerum novarum, s katero je spod-
budil socialno misel pri katoliških mislecih.
Mlajša generacija kršèanskih socialcev, ka-
terih najvidnejši predstavniki so Janez Evan-
gelist Krek, Ignacij `itnik in Andrej Kalan,
je ob spoznanju te`kih razmer posameznih
slojev ljudi, predvsem kmetov in delavcev,
zaèela z zavestnim socialnim delovanjem, ki
je izhajalo iz preprièanja, da brez katoliške
obnove ne more biti socialno praviènega sve-
ta. Na podlagi teh vplivov je katoliški tabor
na prvem katoliškem shodu leta 1892 obli-
koval svoj naèelni program, ki je temeljil na
katoliških naèelih, s katerimi je `elel pre`eti
celotno dru`bo v vseh njenih segmentih. Od-
loèno je nasprotoval idejno nasprotnemu li-
beralizmu in marksistiènemu socializmu.
Na katoliških shodih, ki jih je katoliški ta-
bor organiziral v naslednjih desetletjih, so krš-
èanski socialisti pod vodstvom J. E. Kreka za-
èeli aktivno reševati stisko delavcev in kme-
tov z ustanavljanjem zadrug, posojilnic, hra-
nilnic, zavarovalnic, s èimer so na svojo stran
pridobili kmeèko prebivalstvo, ki je bilo ta-
krat na robu propada. Prav tako so znotraj krš-
èanskosocialnega programa, ki se je obliko-
val in razvijal na katoliških shodih, spodbu-
jali zašèito delavskih pravic. Delavce so mno-
`ièno organizirali v okvir politiènih in izobra-
`evalnih društev. Tudi z organizacijo katoliških
shodov so katolièani `eleli doseèi veèjo zre-
lost Slovencev na vseh ravneh dru`benega `iv-
ljenja ter so skušali zagotoviti politiène, gos-
podarske, socialne in druge pravice za posa-
meznika ter ves narod. Preko katoliških sho-
dov so katolièani utrjevali svojo versko pripad-
nost na eni strani, na drugi strani pa so spod-
bujali narodno zavest in blaginjo. Prav zaradi
teh plemenitih in v danem zgodovinskem tre-
nutku pomembnih ciljev je katoliški tabor do-
bil odloèilno vlogo pri oblikovanju takratnega
slovenskega prostora ter nedvomno dal smer-
nice za temeljne in dolgoroène rešitve dru`-
benih problemov na Slovenskem v luèi krš-
èanstva. Nadaljnji razvoj je tudi potrdil pra-
vilnost prijemov, ki so jih dali katoliški shodi,
`al pa je druga svetovna vojna ter totalitarni
re`im, ki je obraèunal s celotnim nasprotnim
(katoliškim) taborom, ta razvoj kruto prekinil.
Zdi se, da se vse dileme, s katerimi sta se na
prehodu v 20. stoletje ukvarjala liberalni in
katoliški tabor in za katere se je `e zdelo, da
so se med obema vojnama rešile, znova vra-
èajo in klièejo slovenske katolièane k novemu
(šestemu) katoliškemu shodu, kjer bi našli od-
govore na izzive sedanjega èasa, v katerem so
katolièani ponovno odrinjeni (diskriminirani)
 #
%7&*
na rob dru`be. Problem pa ni samo na nas-
protni strani, temveè mora današnji katolièan
èimprej opustiti pasivno dr`o, ki mu jo je vsilil
pretekli totalitarni re`im in ki se jo, kot da ga
je strah zunanjega (javnega, dru`benega) sveta,
tako trdno oklepa, ter se mora aktivno spo-
pasti z demoni 21. stoletja.
1. M. Krem`ar, Izhodišèa in smer katoliškega
dru`benega nauka, Ljubljana, Dru`ina, 1998, 43–54.
2. Leon XIII., okro`nica Exeunte anno, 25. 12. 1888.
Po: M. Krem`ar, n. d.
3. Prim: III. Slovenski katoliški shod v Ljubljani dne
26., 27. in 28. avg. 1906, ur. E. Lampe, Ljubljana,
Katoliška bukvarna, 1907, 22–25.
4. Poroèilo pripravljalnega odbora o I. slovenskem
katoliškem shodu, kateri se je vršil 1892. leta
v Ljubljani. Ljubljana, 1893.
5. Janez Juhant: Stoletnica prvega slovenskega
katoliškega shoda, v: Slovenec, št. 205
(5. IX. 1992), 31.
6. Slovenec, št. 206 (11. IX. 1981), 2.
7. Leonova dru`ba, katoliško znanstveno društvo, je
bila ustanovljeno 1892 ob 1. katoliškem shodu.
Prvi predsednik dru`be je bil Janez Kulavic,
podpredsednik Janez Evangelist Krek, tajnik Aleš
Ušeniènik, blagajnik Jo`e Debevec. Èlani dru`be
so prirejali javna predavanja s podroèja
bogoslovja, modroslovja, leposlovja,
pravoznanstva, naravoslovja in zgodovine. Svoje
prispevke so objavljali v Katoliškem obzorniku
(njegov naslednik je bil Èas), ki ga je do leta 1903
izdajal Ušeniènik pod svojim imenom, da je
lahko svobodno obravnaval aktualna politièna
vprašanja. Leta 1914 so Leonovo dru`bo
preoblikovali v knji`evno društvo za strokovno
znanstvo, poljudno znanstvo ter leposlovje. Èlani
dru`be so si tudi prizadevali ustanoviti univerzo
ter akademijo znanosti v Ljubljani. Univerza s
teološko fakulteto je tako zaèela delovati 1919
leta. Dru`ba je po letu 1945 zaradi spremenjenih
politiènih okolišèin nehala delovati, vendar so
slovenski teološki profesorji v Rimu zato leta 1978
ustanovili Slovensko bogoslovno akademijo,
ki redno prireja simpozije. Prim.: Ilustrirana
zgodovina Slovencev, Ljubljana, Zalo`ba
Mladinska knjiga, 1999, 272.
8. Poroèilo pripravljalnega odbora o I. slovenskem
katoliškem shodu, kateri se je vršil 1892. leta
v Ljubljani. Ljubljana, 1893.
9. Slovenska kronika XX. stoletja, ur. Janez Cvirn,
Ljubljana, Nova revija, 2001, 184.
10. Fran Erjavec v svojem delu Zgodovina katoliškega
gibanja na Slovenskem kot enega izmed razlogov
navaja fanatizem liberalnega uèiteljstva. Prim. F.
Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja na
Slovenskem, Ljubljana, Prosvetna zveza, 1928.
11. Poroèilo o II. Slovenskem katoliškem shodu,
ki se je vršil leta 1900 v Ljubljani, Pripravljalni
odbor, Ljubljana, 1901, 195. Pri tem najbr` ni
potrebno dodati, da je bila s temi besedami
mišljena kritika tedanje kranjske in slovenske
inteligence, ki je v veèini pripadala liberalnemu
taboru.
12. Prav tam, 201.
13. Prim. Peter Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do
samostojne dr`ave: Slovenska zgodovina od konca
18. stoletja do konca 20. stoletja, Ljubljana, Zalo`ba
Modrijan, 2006.
14. III. Slovenski katoliški shod v Ljubljani dne 26., 27.
in 28. avgust 1906, ur. E. Lampe, Ljubljana,
Katoliška bukvarna, 1907.
15. Janez Juhant, Zvonko Bergant, Katoliško gibanje
in Slovenci kot narod, v: Zbornik Cerkev na
Slovenskem v 20. stoletju, Ljubljana, Dru`ina,
2002, 272.
16. Duhovnik, prefekt in ravnatelj Alojzijevišèa,
profesor zgodovine na ljubljanskem bogoslovju,
kanonik, arhidiakon ljubljanskega mesta in
knezoškofijski komisar za verouk na srednjih
šolah. Vseskozi pa je imel veliko veselje do
pisanja zgodovinskih prispevkov, študij in
razprav. Bil je tudi predsednik Leonove dru`be,
odbornik Muzejskega društva za Kranjsko,
ravnatelj Kranjskega, pozneje Narodnega muzeja,
in èlan nekaterih uredništev. Njegovi zvezki
Zgodovine slovenskega naroda so izhajali od leta
1910 do 1922. Umrl je 1. novembra 1922.
17. Slovenec, št. 74 (22. III. 1913), 3.
18. Slovenska kronika XX. stoletja, Ljubljana, Nova
revija, 2005, 138.
19. Prav tam, 138–139.
20. Prim. Helena Jaklitsch, II. Evharistièni kongres
za Jugoslavijo, v: Tretji dan, november/december
2005, št. 9/10.
21. Slovenska novejša zgodovina 1848–1992: od
programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega
priznanja Republike Slovenije, 1. knjiga, Ljubljana,
Zalo`ba Mladinska knjiga, 2005, 267–268.
22. France M. Dolinar, “Deus lo vult” - Katoliška
akcija v Sloveniji 1927–1945, na: http://www.kath-
kirche-kaernten.at/upload/
22919_predavanje_dolinar.pdf, 4.
	




Ko so se ob koncu druge svetovne vojne
demokratièno misleèi Slovenci pred komu-
nistiènim nasiljem umikali v tujino, so za-
pušèali domovino samo telesno. S seboj so
odnašali vse, kar oznaèuje pojem duhovna
domovina: jezikovno, duhovno kulturo, zgo-
dovinsko spominjanje, razpolo`enjsko nave-
zanost in smisel za medsebojno povezanost.
Predvsem pa niso izgubljali volje za ohranja-
nje borbenega duha in dejavnega upanja na
rešitev trpeèe domovine. To so dokazovali
od prvih dni na vetrinjskem polju, v begun-
skih taborišèih ter potem v izseljenstvu.
Stanje duha se je hranilo predvsem iz izro-
èila slovenskega katoliškega gibanja, ki je ime-
lo v `ivljenjskem razvoju naroda pomembno
zgodovinsko vlogo. Ohranjalo se je naèelo
o dogovornem sodelovanju Cerkve s civilno
dru`bo, ni bilo pomišljanja pri sprejemanju
uveljavljenih nravnih naèel, posebno tudi ne
o etièni vrednoti narodnosti, vzdr`eval se je
moèan smisel za organizirane oblike `ivlje-
nja v skupnosti in pri vseh dejavnostih je bila
prisotna zavest, da vsaj posredno slu`ijo do-
movini. Z ljudmi iz drugih miselnih in po-
litiènih krogov je bilo sodelovanje skladno,
brez sledu nekdanjega kulturnega boja.
Po preselitvi so razliène skupine razvile
moèno dejavnost, med njimi tudi tista v Ar-
gentini. Oblikovala se je v organizirano skup-
nost, z namenom, da z njo ustvari umeten
nadomestek domovine. Nastajale so skupine
za preuèevanje, vzgajanje in izobra`evanje,
za umetniške dejavnosti, izdajanje glasil in
dru`abno povezovanje. Najprej pa se je izob-
likovalo civilno središèe, ki naj bi skupnost
predstavljalo in organizacijsko povezovalo,
v harmoniji z dušnopastirskim vodstvom.
-
./
<%7
Poleg te`avnega v`ivljanja v tuje okolje so
se znotraj dru`benega organizma pojavljale
tudi napetosti, ki so najveè izvirale iz premoè-
ne osebne pobudnosti. Razrašèala se je tek-
movalnost, s tem pa razpršenost sil. Zaskrb-
ljujoèe je postajalo vprašanje, ali naj se po-
glavitna skrb posveèa splošnemu izobra`eva-
nju, prosveti, domaèijstvu, šele podrejeno pa
višji kulturi. Napenjalo se je razmerje med
osrednjim predstavništvom in pobudami v
okoliških naselitvenih obmoèjih. Pojavljale
so se razlike tudi med izrazito politiènimi de-
javniki, kolikor so posegali na podroèja kul-
ture, in kulturniki, ki so svoje delovanje na-
menjali tudi politiènemu uèinkovanju.
Kljub neskladnostim je skupnost uspevala,
ker je enotno ohranjala neokrnjeno zavest o
svojem poslanstvu. Vendar se je zdelo potreb-
no poskrbeti za to, da se dru`bene pobude
smotrno porazdelijo, pred tem pa še, da se
utrjuje pomen vrednot, ki naj nagibajo dru`-
bena prizadevanja.
Zato je `e v èetrtem letu po mno`ièni pri-
selitvi zrasla v krogu laikov in duhovnikov po-
buda, naj se preuèi stanje in poišèejo potrebne
odloèitve, ki naj bodo sprejete na mno`iènem
zborovanju. To se je izvršilo s prireditvijo, ki
so jo imenovali Slovenski katoliški shod v iz-
seljenstvu, ob spominu na shode, ki so pred
prehodom v 20. stoletje in nato v prvem èe-
trtletju pomembno usmerjali razvoj naroda.
Ime katoliški shod se morda zdi neustrezen
— predsednik glavnega zborovanja je celo go-
voril o šestem slovenskem katoliškem shodu.
Vendar je poimenovanje mogoèe sprejeti, èe
upoštevamo, da se je politièna emigracija sme-
la imeti za edino vidno predstavnico svobod-
nega dela naroda, prireditelji pa so tudi vztra-
%7&*
 #
jali, naj shod zajema problematiko vsega slo-
venskega izseljenstva.
Priprave za shod je vodil odbor laikov
in duhovnikov, ki je spodbudil oblikovanje
odsekov za posamezna podroèja, poskrbel
pa tudi, da je zamisel pridobila razumevanje
in podporo vse javnosti. Med drugimi pri-
pravami na shod je bil prirejen tudi koncert
duhovne glasbe v mestnem jedru Buenos Ai-
resa. Po pripravljalnih dejanjih so odseki
izoblikovali resolucije, ki so bile sprejete in
razglašene na sklepnem zborovanju dne 17.
avgusta 1952.
Glavni odbor je v resolucijah opozarjal
pred ̀ ivljenjskim materializmom in spodbujal
kršèanski idealizem, spominjal na zapoved lju-
bezni do bli`njega ter klical k zvestobi Cerkvi
in sprejemanju njenega nauka. Predlagal je
tudi, naj se ustanovi Slovenski katoliški kul-
turni svet, ki naj skrbi, da se bodo izvajale re-
solucije, ter usmerja splošno kulturno ̀ ivljenje
slovenskih katoliških izseljencev.
Duhovniški odsek je ugotavljal, da je bilo
stališèe Cerkve na Slovenskem do komu-
nizma pravilno in dosledno, ob`aloval je, da
nekateri v domovini novo oblast podpirajo,
ter je obljubil zvestobo domovini in razse-
ljenim rojakom, tudi prejšnjim ekonomskim.
Zagotavljal je spoštovanje in pokoršèino kra-
jevni cerkveni oblasti ter vdanost lastnemu
ordinariju. Poseben odsek se je posveèal mi-
sijonstvu in zedinjenju kristjanov ter vabil
k pospeševanju prizadevanja za beatifikacijo
Barage in Slomška.
Socialni odsek je obravnaval naèela o
dru`benem `ivljenju: o vestnosti v poklic-
nem in slu`benem delu, o vzajemnosti v de-
lovnih odnosih, samopomoèi in poklicni or-
ganiziranosti. Priporoèil je poglobljen študij
socialnih vprašanj ter znova zavrnil komu-
nistièni materializem in tudi mamonistièni
kapitalizem.
Poseben odsek je povabil izobra`enstvo,
da se predaja delu za narodno skupnost in
skrbi za višanje lastne in splošne kulturne rav-
ni. Za izobra`ence je priporoèal posebno du-
hovno oskrbo in jih pozval, naj odpravlja-
jo vse morebitne ostanke nekdanjih skupin-
skih nasprotij.
Odsek za ljudsko vzgojo in izobrazbo je
izpostavil pomembnost slovenskih duhovnih
vrednot, obenem pa dopustil mo`nost zdrave
sinteze kultur. Priporoèil je stalne teèaje z du-
hovnimi in dru`benokoristnimi vsebinami.
Posebna skrb je bila namenjena mladini,
tako da je imel mladinski odsek še pododseke
za fante in dekleta. Mladi so zagotavljali zve-
stobo narodu in njegovim vrednotam ter pri-
poroèili organizirano zbiranje, pripravljanje
teèajev, ustanovitev mladinskega glasila, os-
krbovanje z uèbeniki in knjigami ter navezo-
vanje stikov z mladimi rojaki v drugih delih
sveta. Fantje in posebej še dekleta so v nadrob-
no razèlenjenih posebnih izjavah napovedo-
vali, kako bodo ohranjali in razvijali znaèaj
kršèanske in narodnozavedne osebnosti.
Organizacijske zadeve je obravnaval po-
seben odsek in ugotavljal, kako potrebna je
organiziranost, opozarjal na škodljivost ne-
zaupanja do avtoritete in nergaštva ter sva-
ril pred diletantizmom v organizatorni stroki.
Ob`aloval je nekontrolirano nastajanje or-
ganizacij. Poleg drugih priporoèil je predlagal
ustanovitev Slovenskega katoliškega organi-
zacijskega sveta v Argentini.
Katoliški shod je pokazal na veliko du-
hovno in narodno zavednost ter `ivljenjsko
silo ljudi v èasu, ko so se šele sooèali s tu-
jim svetom. Njegovi moralni uèinki so se
kazali v nadaljnjem ugodnem razvoju skup-
nosti. Nekateri sklepi pa vendar niso mo-
gli biti zadovoljivo uveljavljeni. Organiza-
cijski svet ni mogel za`iveti zaradi premoène
osebne avtoritativnosti in partikularnosti,
gotovo pa tudi zaradi premajhne poprejš-
nje dogovorjenosti o njegovi zamisli. Veèji
uèinek je imela ustanovitev Kulturnega
sveta. Njegov poglavitni pomen je bil v tem,
%7&*
	




da je dajal prostor za neposredne stike med
vplivnimi osebami, ni pa se mogel razširi-
ti in vzpostaviti povezave z izseljenskimi sku-
pinami drugod po svetu.

Po veè desetletjih sicer uspešnega razvoja
argentinske slovenske skupnosti se je ponov-
no pokazala potreba, da se pregleda stanje
dejavne kršèanske zavesti. Presoditi je bilo
treba, koliko sta vpliv okolja in tuja misel-
nost oslabila duhovno in narodno èutenje.
V tem èasu pa so se v Sloveniji zaèenjali pre-
miki, ki so kazali na slabljenje partijske dik-
tature, in se je nakazovala potreba, da se oceni
dogajanje in oblikuje skupno stališèe do nje-
ga. Zato je bil sklican nov katoliški shod, ki
naj bi ugotavljal in razglasil naèelna in prak-
tièna vodila, po katerih naj katolièani usmer-
jajo konkretno dru`beno `ivljenje. Shod naj
ne bi bil verska prireditev in tudi ne samo
študijska akcija, temveè naj bi bil njegov na-
men potrjevanje kršèanskih naèel in uve-
ljavljanje pobud, po katerih naj se naèela tako
o`ivljajo, da bodo v prid skupnosti in sloven-
ski domovini glede na prese`ni cilj èloveka.
Pripravljalno delo so pod vodstvom glav-
nega odbora opravljali odseki za versko-nrav-
no `ivljenje, za narodno-dru`bena vprašanja,
za kulturo, za dru`ino, za mladino in za or-
ganizacijska vprašanja. Priprave so spremljali
èasopisni èlanki, predavanja in sestanki, re-
zultati pa so bili izoblikovani v sklepnih iz-
javah, ki so bile razglašene na zborovanju dne
22. novembra 1987.
Sklepne izjave so bile obširne in so za-
jemale mnogo vidikov skupinske problema-
tike. Nanašale so se na versko-nravno `iv-
ljenje in udele`evanje laikov pri dušnopa-
stirskih dejavnostih, na zdravo dru`insko
`ivljenje in prenašanje duhovne dedišèine
na mlade, na `ivljenje v organizacijah zaradi
ohranjanja jezika, kulture, izroèil, zavesti po-
slanstva in zdravega so`itja, na narodno za-
%7&*
Marija z Detetom, 2007. Vitraj, poslikava na plošèo iz taljenega stekla, premer 36 cm.
Kapela Doma dr. Janka Benedika, Radovljica.
# #
%7&*
vest in dejavno èutenje z usodo slovenske
domovine ter na konkretna medsebojna
dru`bena razmerja.
Izpostavljena so bili nekatera podroèja,
katerim se je bilo treba posebej posveèati. Z
vso moèjo je bilo treba zavraèati komunistièni
re`im in kritièno presojati vabila k narodni
spravi. Ocenjevati je bilo treba pobude za od-
piranje skupnega kulturnega prostora in na-
vezovanje kulturnih stikov. Priporoèeno je
bilo preuèevanje prihodnje dru`bene ureditve
Slovenije in posebej poudarjeno tudi uteme-
ljevanje njene dr`avne samostojnosti.
Na shodu so bila razglašena še nekate-
ra druga splošna in posebna priporoèila. Po-
`ivila naj bi se akcija za beatifikacijo in ka-
nonizacijo bo`jih slu`abnikov, ohranjala naj
bi se skrb za kakovost kulturnih prireditev
in šolskih teèajev, mladini naj bi se nudi-
la še veèja pomoè pri kulturni rasti in na-
vezovanju stikov z drugimi deli naroda, po-
veèala naj bi se skrb za prisotnost sloven-
skih tem v argentinskih obèilih in raz`ivljalo
naj bi se kršèanskodemokratièno gibanje
med izseljenci.
Sprejeti so bili tudi nekateri praktièni skle-
pi. Ustanovijo naj se uèiteljski teèaj ter te-
èaji za mladinske voditelje in oblikovalce kul-
turnega dela, organizirajo naj se kulturni
sklad, skupni arhiv in zgodovinski muzej, iz-
daja dru`inska revija in sestavi mladinski svet.
Vsako leto naj bi se sestajal zbor predstav-
nikov javnega `ivljenja.
Poleg versko-moralnega dela, ki ga je od-
sek obdelal v nadrobno razèlenjenem progra-
mu, je bila posebna pozornost namenjena
utrjevanju kršèanske osebnosti v odnosu do
slovenstva in do konkretne slovenske dru`be.
Za to je bilo treba potrjevati naèela, ki naj
bi bila èasu in posebnim razmeram primerno
razporejena in izra`ena, potem pa nakazo-
vati metode in sredstva, da se razširja poz-
navanje naèel in odpira sprejemljivost zanje.
Ponujen je bil poskus racionalizacije priza-
devanja za osebno narodno zavedanje.
Dogajanje v domovini in razmere v skup-
nosti so nakazovale potrebo po usmerjanju
dru`be: idejno z ugotavljanjem dru`benih in
narodnih smotrov ter programsko z nakazo-
vanjem vodil za doloèene naèrte o ureditvi
dru`be in z odkrivanjem poti k uveljavljenju
zamisli nove dru`be. Pri tem je bilo posebej
priporoèeno razglašanje zahteve po slovenski
dr`avni samostojnosti.
Resolucije prvega shoda so bile objavljene
v brošuri, o drugem shodu pa je bil izdan
zbornik, ki vsebuje splošna poroèila, priprav-
ljalno gradivo in sklepne izjave.
Na pospravni seji je odbor sklenil, da pri-
poroèi zasebno molitev za Slovenijo, ki se
zdaj uporablja v sledeèi prilagojeni obliki:
Gospodar vesolja in kralj vseh narodov in
jezikov, prosimo Te, razlivaj svojo milost na
Slovenijo, domovino naših prednikov in našo
duhovno domovino.
Ohranjaj ji svobodo, varnost, mir in pra-
vo mesto v svetovni dru`ini narodov. Podpi-
raj jo na poti k duhovni in dru`beni prenovi
po Tvoji volji.
Sprejmi kri, ki je bila darovana za njeno
pravico, in vse trpljenje njenih otrok, da bo v
zadošèenje za kršitve Tvoje postave na njenih
tleh.
Posebej Te prosimo, vlivaj njenim sinovom
in hèeram duhá edinosti v resnici in pravici,
da bo sreèen dom vsem, ki skupaj `ivijo v nje-
govem zavetju.
Nam v svetu, ki zavestno sprejemamo slo-
vensko duhovno domovinstvo, pa pomagaj, da
se ohranimo v dejavni zvestobi svoji zavezi in
Tvoji postavi, da bomo `iveli Sloveniji v èast
in razcvet, de`eli, ki ji pripadamo, in vsej èlo-
veški dru`bi v blagodejen razvoj in Tebi v slavo,
ki Ti jo neprenehoma klièemo.
	



$
, 
3)4
<
!
Koncem 19. stoletja so se z razvojem in-
dustrije in delavstva zaèele tudi pomembne
dru`bene spremembe, ki so predvsem za
kmeèki in delavski sloj pomenile te`aven iz-
ziv in so posledièno vplivale tudi na celotno
dru`bo, dr`avo in Cerkev. Rimskokatoliška
Cerkev (RKC) se je odzvala posebno pod
pape`em Leonom XIII. z okro`nicami o so-
cialnih, politiènih in dru`benih temah: o so-
cializmu oz. komunizmu (Quod apostolici
muneris, 1878), o kršèanski filozofiji (Aeterni
patris, 1879), o kršèanskem zakonu (Arrca-
num divinae sapientiae, 1880), o politiènih
naèelih (Diuturnum illud, 1881), o frama-
zonih (Humanum genus, 1884), o pomenu
èlovekove svobode (Libertas praestantissi-
mum 1888) in o delavskem vprašanju (Re-
rum novarum 1891). Te okro`nice je dobro
našteti, da vidimo, kaj je izpostavljala RKC
v èasu, ki je `e napovedoval nesoglasja in
trke, ki so v dru`bi po svetu in pri nas na
Slovenskem zamajali temelje èloveškega.
Hiter razvoj je zahteval odloènejše dru`-
beno delovanje katolièanov, kar je `al pov-
zroèalo tudi nasprotovanje politiènih sil, ki
so se zaradi takega delovanja èutile ogro`e-
ne. Ker je liberalni novoveški duh spodbu-
jal tekmovanje, kar pomeni tudi izloèanje
drugih - npr. tekma med narodi in njihovimi
nacionalnimi te`njami -, se je napetost krepila
tudi na ravni RKC-dr`ava in RKC-dru`ba.
Zaostrovala jo je identitetna negotovost tako
liberalnih sil kakor tudi konservativnih ka-
tolièanov. Za oboje so pomenili novi sloji
dru`beni izziv, na katerega ni bilo lahko us-
trezno odgovoriti. Poleg liberalcev, ki so ob-
vladovali mešèane in skušali privzeti (premo`-
ne) kmete, so socialdemokrati vzeli v zakup
delavce. Mainškega škofa Emanuela Kette-
lerja so komunisti (Marx) oznaèili kot “psa,
ki nam jemlje delavce”. Prav tako niso bili
vsi katolièani navdušeni nad delavstvom in
so zato Ketteler, pape` Leon XIII. in drugi,
ki so se zavzemali zanje, imeli te`ave pri uve-
ljavljanju svojih stališè tudi v katoliški Cerkvi.
Ivan Šusteršiè (1863–1925) je na Kranjskem
zatrjeval, da so kmetje glavna sila katoliškega
gibanja. Janez Evangelist Krek (1865–1917) je
s svojim prizadevanjem za delavce naletel na
te`ave tako v svoji Katoliški narodni stran-
ki (Katoliško politièno društvo, 1890) še bolj
seveda pri nasprotnikih v Narodno napredni
stranki (Slovensko društvo, 1891). Te`ave je
imel tudi s socialdemokrati (stranka ustanov-
ljena v Avstriji v Hainfeldu 1888/9), èeprav
je z njimi vèasih tudi sodeloval.
Slovenska ljudska stranka je (1905) pod
vodstvom Šusteršièa in ob sodelovanju in zav-
zetem delovanju Kreka ter škofa Antona Bo-
naventure Jeglièa (1850–1937), drugih èlanov
stranke in širšega katoliškega gibanja je vedno
bolj dejavno posegala v narodno-politièno,
gospodarsko in socialno `ivljenje na Kranj-
skem in v ostalih slovenskih pokrajinah ta-
kratne Avstrije. Pomembno vlogo so odigrali
tudi drugi duhovni, socialni, gospodarski in
politièni delavci. Ta naèrt je zrasel iz orga-
nizacije kmetov in delavcev, obrtnega stanu
ter iz usklajenega dela katolièanov na kato-
%7&*
'0'*,
%77
%
 #
liških shodih leta 1892, 1900, 1906 in 1913.
Zadnji, leta 1923, `e v novi dr`avi, je bil us-
pešen poskus odgovora na pereèe zahteve po-
vojnega èasa. Na shodih so katolièani po-
drobneje izdelali programe in doloèali kon-
kretne dejavnosti za èimbolj uspešno uvelja-
vitev teh smernic. Polagoma, kot je zapisal
Krek na Tretjem shodu 1906, je postalo biti
katolièan nekaj ponosnega in imenitnega.
Liberalci so to delovanje razumeli pred-
vsem kot konkurenco. Ker niso bili enako
uspešni med narodom, so skušali katoliške
vrste onemogoèiti z negativno propagando,
kar je povzroèilo kulturni boj. Razen tega je
tudi Anton Mahniè (1850–1920) v Rimskem
katoliku 1888 zahteval, da se morajo Slovenci
opredeliti: ali so katolièani ali pa liberalci in
v tem primeru zavraèajo RKC in kršèanstvo,
saj je zadnje nezdru`ljivo z liberalno misel-
nostjo. Omenjena opredelitev je sicer mno-
gim povzroèila te`ave, vendar so vse zaostrili
neutemeljeni in razdiralni napadi liberalnih
prvakov na katoliško smer, ki je uspešno uve-
ljavljala nacionalne reforme na verskem,
idejnem, socialnem, politiènem in kulturnem
podroèju, ki jim liberalci niso mogli biti kos,
na kar opozarja tudi Zvonko Bergant (2004)
v delu Kranjska med dvema Ivanoma (Šuster-
šièem in Tavèarjem). Ta zgodba se ponav-
lja tudi danes, ko deli opozicije skušajo re-
forme vlade iznièiti z nizkotnimi medijski-
mi napadi in `aljenjem ljudi, ki uveljavlja-
jo te reforme.
Takratni gospodarski strokovnjaki, kot
kanonik Evgen Lampe, ki je pripravil naèrte
za elektrifikacijo Slovenije, ali prelat Andrej
%7&*
Meditacija o skrivnosti Svete Trojice, 2005. Risba s tušem na papir.
	




Kalan, ki je podpiral Kreka pri gospodarski
avtonomiji Slovenije, so dali peèat temu gi-
banju katoliških shodov za versko, kulturno
socialno, gospodarsko in politièno utrditev
vseh Slovencev.
V novi Jugoslaviji so liberalci tudi iz pre-
sti`nih razlogov — da bi la`je premagali po-
litiène tekmece v Slovenski ljudski stranki —
v povezavi s srbskimi delovali za zdru`enje
s Kraljevino Srbijo in potem v zaèetnih vla-
dah igrali pomembno vlogo. Èetudi je SLS
v tridesetih letih spet oblikovala vlade, je v
Sloveniji ostala ta politièna napetost. Liberalci
so jo ponesli tudi v OF, kjer so imeli odlo-
èilno vlogo pri kulturnobojnem stališèu do
vere in Cerkve. Revolucionarni èas je vse
probleme pometel pod preprogo, saj komu-
nisti niso dovoljevali nobene organske po-
litiène razprave, še posebej ne o vlogi vere in
Cerkve med narodom, saj so nameravali to
vlogo popolnoma izbrisati. Ta dedišèina os-
taja nerazrešena še danes, kar je razlog, da se
toliko bolj odloèno ta problem znova po-
stavlja v demokratièni Sloveniji z vsemi zgo-
dovinskimi potlaèitvami (sublimacijami) in
omejenostmi vred. V intelektualnih krogih
še danes ni mo`na odprta razprava o vlogi
in pomenu vere oziroma kršèanskega izro-
èila za Slovence in njihovo dr`avo.
	
B


Vloga Cerkve v slovenski narodni zgodo-
vini je dokaj zapletena in veèplastna. Ker Slo-
venci nismo imeli svoje dr`ave, je RKC igrala
pomembno vlogo v narodni zgodovini. Du-
hovnik je bil alfa in omega narodovega `iv-
ljenja do prve polovice 20. stoletja, ko to vlogo
zaèenjajo prevzemati tudi drugi izobra`enci
(Juhant 1991 in 1997). V tem tièi pomembno
jabolko spora med novimi silami (liberalci in
socialnimi demokrati) in ustaljeno katoliško
narodno srenjo. Cerkev je bila za Slovence
mati, ki jim je nudila vse za `ivljenje, obenem
pa jih je spravila pod svoje krilo in jim ote-
`evala emancipacijo. Odloèilna je bila torej
podrejenost in postavljenost v okvire katoliš-
tva. Iz tega razmerja je nastal ljudski rek “Faj-
moštra nucaj samo za sol.” Vèasih se je to stop-
njevalo še zatiranji s strani tega ali onega du-
hovnika, ki je zlorabljal svoj avtoritetni po-
lo`aj. Niso bili kasneje zaman najhujši bor-
ci zoper vero in Cerkev ljudje, ki so imeli
opravka z duhovniki: hlapci in dekle, me`narji
in organisti. Ne pozabimo, da je bil celo škof
Slomšek leta 1848 proti zemljiški odvezi za
kmete. To dr`o pripadnosti Cerkvi pa so po-
stavljali pod vprašaj novoveški tokovi, ki so
terjali tudi emancipacijo kristjana kot vdanega
podlo`nika in vernika.
Novi sloji so se zaradi zasidranosti Slo-
vencev v RKC te`ko uveljavljali v slovenskem
prostoru, saj niso mogli tako enostavno od-
trgati ljudi od njihovih kršèanskih korenin
oziroma institucionalnih vezi z RKC. To je
povzroèalo napetosti med katolièani in libe-
ralci (koncem 19. stoletja). Psihološke posle-
dice teh pretresov še danes ostajajo v dušah
Slovencev in povzroèajo zaplete ote`ujejo ali
celo onemogoèajo razpravo o vlogi vere in
Cerkve v osebnem in dru`benem `ivljenju.
Jabolko spora je bil `e omenjeni kršèanski
liberalizem, zoper katerega je nastopil An-
ton Mahniè in ga oznaèil kot neke vrste shizo-
frenijo. Po njegovem ne morejo biti liberalci
proti veri in Cerkvi in biti obenem katoli-
ki. Ravno katoliški shodi so, èeprav so na pr-
vem (1891) potrdili Mahnièevo stališèe do li-
beralnih katolikov, uspeli znotraj katoliškega
gibanja nasprotja preseèi z dejavnimi posegi
katolièanov na vsa podroèja `ivljenja. Du-
hovno sporoèilo kršèanstva se je zaradi zav-
zetih delavcev na duhovnem, kulturnem in
posebno socialno-politiènem in narodnost-
nem podroèju uveljavilo z ustrezno praktièno
aplikacijo verske prenove, zaradi èesar je ka-
toliško narodno gibanje dobilo tako moèno
podporo med vsemi sloji. Narodno napredna
stranka je zaradi tega delovanja ostala na
%7&*
 #
obrobju, njen (ne)uspeh je bil pièel in to je
spro`ilo kulturni boj. Vzrok tega boja ni bilo
le ljubosumje ob uspehih konzervativnih ka-
tolièanov in SLS, paè pa tudi nerazèišèeno
vprašanje, kaj je pravzaprav liberalno kršèans-
tvo, ki so ga naprednjaki razlagali dokaj po-
ljubno in neopredeljivo. Med njimi so bili
namreè tudi katoliški duhovniki, kot npr.
Anton Gregorèiè, eden najpomembnejših po-
litiènih in socialnih delavcev na Primorskem.
Liberalci so se sicer od njega odcepili, a je sam
tudi potem zastopal “slogaško” politiko.
RKC je liberalizem obsodila `e leta 1864 v
Syllabu in ponovno na Prvem vatikanskem
cerkvenem zboru, vendar to ni oviralo kato-
lièanov pri uveljavljanju zmernih svobodo-
ljubnih stališè.
Razmerja tokov moderne do kršèanstva
so se znova zaostrila v 30. letih 20. stoletja.
Ob papeški okro`nici Quadragesimo anno
Pija XI. je bil na preizkušnji odnos RKC in
kršèanskega nauka do socializma oziroma ko-
munizma. Na Slovenskem je to zelo zaple-
tena in zgodovinsko in idejno še neprizna-
na in zatorej ideološka zgodba.
Tudi Krek je v zaèetku sodeloval s social-
demokratskim gibanjem na Slovenskem; npr.
pri volitvah v Idriji leta 1896 so skupaj podprli
katoliškega (Katoliška narodna stranka) kan-
didata dekana Mihaela Arka. Leta 1905 pa je
na zboru delavskih društev v Polju predla-
gal, da to sodelovanje opustijo, ker so social-
demokrati izglasovali geslo “proè od Rima”.
Krek je znotraj Cerkve prav tako imel prob-
leme s svojim kršèansko-socialnim gibanjem,
saj je Jegliè o njem zapisal v svoj Dnevnik,
da Krek veliko naredi za delavce, a se je vpra-
šal, ali tudi za Cerkev.
Dejansko širjenje in uveljavljanje komu-
nizma pri nas in v svetu je pojem socializma
postavil v nove razse`nosti in razprava se je
odprla po okro`nici Pija XI. 1831, ki govo-
ri o solidarnostni dru`bi in znova obsoja ko-
munizem. Razen tega se je komunizem ta-
krat zaèel zelo dejavno širiti tudi pri nas. Kre-
pila so se nasprotja okrog reševanja delavske-
ga vprašanja, zaostrovale so se idejne razli-
ke med katolièani na eni strani in med os-
talimi idejnimi smermi na drugi. Postavljala
so se vprašanja praktiène in taktiène izved-
be socialnih in politiènih problemov oziroma
zapletov.
Nasledniki Krekovega gibanja v sindikatu
Jugoslovanske strokovne zveze (ustanovljena
1909) so veèkrat nasprotovali rešitvam SLS
glede praktiènih delavskih vprašanj, zaradi
èesar je SLS leta 1935 ustanovila vzporedni
sindikat Zvezo zdru`enih delavcev.
C
Tako imenovali levièarski kristjani na èelu
s Kocbekom so zagovarjali revolucionarno
dogajanje v Španiji, se zavzemali za revolu-
cionarje ter kritizirali cerkveno stališèe, èeš
da se je Cerkev postavila na stran nasprot-
nikov komunistiène revolucije in ni obsodila
nasilja, ki so ga frankovske èete izvajale nad
revolucionarji. Èeprav je bila Španija presku-
sno polje dveh ideologij: komunistiène in-
ternacionale pod vodstvom Sovjetske zveze
in nacionalistov pod vodstvom nacistiène
Nemèije, so se okrog tega spopada kresala
tudi stališèa razumnikov, Cerkve in svetovne
politiène javnosti. Evropski intelektualci, ra-
zoèarani nad neuèinkovitostjo demokracije
in njenimi politiènimi (prva svetovna vojna)
in gospodarskimi polomi (gospodarska kri-
za), so se navduševali nad “uèinkovitostjo”
totalitarnih gibanj in jih podpirali. Tudi
katolièani so kljub cerkvenemu vodstvu, ki
je totalitarizme zavraèalo, zaradi razliènih raz-
logov nasedali tej blešèeèi propagandi. Dru`-
beno stanje je ustvarjalo zmedo, ki so jo znali
premeteni spretne`i uspešno izkoristiti. Da-
nes zgodovinarji (npr. Hobsbawm, Corselis,
Furet, Koch idr.) nudijo zanimive podatke
in tudi `e kritiène sodbe o teh razmerah.
Kako je deloval nacistièni duh, prièa zgod-
%7&*
	




ba filozofa Heideggra: Seyla Benhabib pravi:
“Arendtova v neki opombi, ki brez dvoma
hoèe ugajati Heideggerju, èeprav se zdi, da
ga obsoja, primerja njegove simpatije za na-
cionalni socializem, njegov pristop k (naci-
stièni) stranki in njegovo obnašanje kot rek-
torja Univerze v Freiburgu na eni strani s Pla-
tonovimi simpatijami za tirane na Siciliji na
drugi. Uglašeno na slovesno priliko, za ka-
tero je bilo besedilo napisano - zbornik pos-
veèen Heidegerrjevi 80.-letnici -, Arendto-
va zakljuèi z besedami: ‘Mi, ki hoèemo po-
èastiti misleca, èeprav je naš bivalni prostor
ta svet, gremo te`ko mimo, ne da bi nam pad-
lo v oèi ali se celo ne bi jezili, da Platon kot
Heidegger, ko se spustita na èloveške zadeve,
išèeta pribe`ališèe pri tiranih in voditeljih
(Führern). Tega ne bi smeli pripisovati le
tedanjim èasovnim okolišèinam, še manj
vnaprej oblikovanemu znaèaju, paè pa temu,
kar Francozi imenujejo ‘déformation profe-
sionelle’ (strokovna iznaka`enost) (...) Kajti
vihar, ki divja iz Heideggerjevih del - kakor
oni, ki veje po tisoèletjih sem iz Platono-
vih del -, ne izvira iz tega stoletja.’” (Ben-
habib 2006: 101–102). Pomembno je, da
Arendtova poudarja, da je ta profesional-
na iznaka`enost starejšega datuma. Se pravi,
ta novoveški razvoj je tako “zmešal glave”,
da ljudje ne vedo veè, kaj je prav, kaj gre
in kaj ne gre. Na osnovi tega se dogaja, da
ljudi, ki so se prepustili tem tokovom eno-
stavno ni mogoèe doseèi z metodami “kla-
siène dru`be”: resnicoljubnost, odkritost,
poštenost. Takih primerov imamo še danes
v naši dru`bi dovolj in preveè v univerzitet-
nih, politiènih in drugih krogih, ker take
strokovne iznaka`enosti mnogi še danes za-
radi omenjene (komunistiène) dedišèine niso
presegli. Zato je toliko bolj pomembna raz-
prava o vzrokih, ozadjih in problemih, ki so
spro`ili tak razvoj in še posebej, zakaj je to
tako korenito poseglo v sr` evropske in
slovenske kulture, ki jo je doslej formalno
doloèalo kršèanstvo, in še danes vpliva na raz-
voj `ivljenja kristjanov.
,
%
Razprav na to temo je bilo veliko kon-
cem šestdesetih let, ko so nekateri marksisti
in tudi kristjani (tudi v Jugoslaviji) prièa-
kovali, da se bo dalo priti do “marksizma
s èloveškim obrazom”. Nasilno konèanje
praške pomladi leta 1968, ko so ruski tan-
ki pomendrali svobodo Èehov in Slovakov,
je to upanje spet zatrlo.
Po besedah Vaclava Havla je imel komu-
nizem vgrajeno temeljno hibo, ki ni dovo-
ljevala zdravega razvoja, namreè la`nost o te-
meljih èloveka in dru`be. Jugoslovanski tako
imenovani “samoupravni socializem” je bil
le še bolj prefinjena oblika te la`i, ki je terjala
toliko veè policijskega nadzora — ni zaman
kar milijon ljudi na seznamu UDBA-net.
Trideseta leta so zaostrila socialni spopad
tudi na Slovenskem. To je bilo posledica gos-
podarske krize ter neurejenega stanja v ju-
goslovanski dr`avi, ki je leta 1931 uvedla dik-
taturo, ki se je konèala leta 1934 z umorom
kralja Aleksandra. Nerešena socialna, narod-
nostna in politièna vprašanja so naravnost
zahtevala, da se ustaljeni okviri in odnosi
spremenijo in na novo uveljavijo.
Katolièani so na 5. katoliškem shodu leta
1923 v Ljubljani skušali dati skupne smernice
temu razvoju. Na shodu so dosegli enotnost
glede reševanja duhovnih, kulturnih, idejnih,
socialnih, politiènih in gospodarskih vpra-
šanj. Hiter razvoj in zahtevne razmere v dr-
`avi in v svetu so te smernice presegale. Tudi
katolièani so vedno te`je ohranjali skupni je-
zik pri zapletenih problemih. Odprto in de-
mokratièno razpravljanje in še bolj uveljav-
ljanje teh stališè je ote`eval socialni in poli-
tièni polo`aj v dr`avi, odnosi med narodi,
zaostrena gospodarska kriza in tudi vedno od-
loènejše delovanje komunistiène partije, ki
je demokratièno razpravo zaostrovala v re-
%7&*
 #
volucionarno razgradnjo ustaljenega. Kato-
lièani so na podlagi dolgoletne izkušnje z li-
beralizmom in s socializmom vedno te`je naš-
li skupni jezik s pristaši obeh gibanj. Poleg
tega je ta razvoj vplival tudi na nje, da so se
tudi sami razhajali v stališèih, kako pristo-
pati k tem vprašanjem. Ideja katoliškega sho-
da, po kateri bi izdelali skupno strategijo, je
bledela. Zaradi tega so katolièani sicer še na-
prej `iveli svoje cerkveno versko `ivljenje, so-
delovali na cerkvenih prireditvah, ki so dajale
obèutek njihove enotnosti in zavzetosti za te-
meljne verske vrednote, kot Evharistièni kon-
gres leta 1935 in Kongres Kristus Kralja 1939
v Ljubljani. Kristjani niso veè zmogli opera-
tivne moèi za izvedbo reform, vedno hujše
so bile tudi zunanje ovire za njihovo izvedbo.
Ena pomembna izmed njih je bil tudi ideo-
loški pritisk komunistov.
Ti izzivi so v marsièem presegali dote-
danje ustaljeno kršèansko osebno in dru`-
beno `ivljenje. Odgovorni v Cerkvi in ostali
verniki so te`ko razumeli nova znamenja èa-
sa, ki so pomenila zelo zahteven izziv. Po-
stavlja se tudi vprašanje, ali je sploh mogoèe
na to idejno in profesionalno zmedo, o ka-
teri govori Arendtova, imeti praktiène od-
govore. Za kristjane se je postavljalo tudi
vprašanje, ali lahko odgovarjajo na izzive
na enak naèin in predvsem z istimi sreds-
tvi kakor komunisti in deloma tudi liberalci:
to je z nasiljem. V tem smislu so izzivi mo-
derne nasilne dru`be: tekmovanje, izrinjanje
drugega, posebno še revolucija, medijsko
spodbujanje k nasilju in spopadom - èemur
smo prièa še danes - izrazito nasprotni krš-
èanskemu èutenju in tudi èutenju drugih
ver, saj praviloma vse poudarjajo sodelova-
nje in spravo.
Moderni razvoj je ukinil tradicionalne te-
melje in ljudi postavil pred odloèitve, ki ne
temeljijo veè na kršèanskih duhovnih izvorih,
paè pa na naèelih modernega sveta. Kristjani
so se prilagajali tem procesom, a hkrati hoteli
ob tem zavarovati svoja ustaljena kulturna
in verska izroèila.
Komunistièno gibanje v Sloveniji je okre-
pilo svojo dejavnost v dru`bi, posebno med
študenti na univerzi. To je ustvarjalo nemir,
negotovost in razlike med katolièani v pri-
stopu k tem problemom. V domaèi `upni-
ji so fantje v tistem èasu pred birmo priprav-
ljali mlaje za škofov prihod. Iz Zagorja so
prišli mimo rudarji, ki so fante spraševali, èe-
mu to delajo. Ko so dobili odgovor, so ru-
darji dali navodilo: “Fantje, nikar se ne tru-
dite z mlaji. Raje jutri, ko se bo škof peljal
mimo, njegovo koèijo zvrnite v kanal.”
Pape` Janez Pavel II. je nekoè dejal, da
je revolucija sramota za kršèanstvo. Èe bi bila
kršèanska dru`ba urejena, ne bi prihajalo do
revolucionarnih prevratov. Ker dru`bene raz-
mere niso bile urejene, so revolucionarji la`e
opravljali svoj posel.

Seveda niso katolièani povzroèili omenje-
nega stanja, nastajal pa je pred njihovimi oè-
mi. Skušali so ga oblikovati po svoje, a v sple-
tu vojne in revolucije pri nas je bilo to zelo
zapleteno. Predvsem je bilo nemogoèe spre-
minjati stanje z istimi sredstvi, s katerimi so
se tega lotili komunisti in nacisti. Zato so bili
katolièani vnaprej izpostavljeni tveganju in
so bili v podrejenem polo`aju. Kako naj ka-
tolièani kljubujejo terorju, ki so ga izvajali
komunisti, ki so ubijali najodliènejše krist-
jane? Ali je torej kršèanstvo zatajilo, da je priš-
lo tako daleè v dru`bi, saj so bili revolucio-
narji veèinoma kršèeni kristjani? To vprašanje
lahko danes postavljamo primerjalno s tero-
rizmom, ki izhaja iz muslimanskih vrst, saj
tudi islam naèelno zavraèa nasilje. Kršèanstvo
je sicer sooblikovalo sodobnega svobodne-
ga, samostojnega, a oèitno ne odgovornega
èloveka, ki bi predvideval prihodnje posle-
dice svojega razvoja. Razvoj dru`be v moderni
oèitno vedno bolj rahlja ustaljene dru`bene
%7&*
	




norme in temelje. Korenine pa najbr` segajo
nazaj, ko so tudi kristjani posegali po oro`ju
za uveljavljanje svojih stališè v dru`bi, a je
v modernih sistemih dobival nove demon-
ske (nekontrolirane) razse`nosti.
Razvoj je skratka izloèal èloveka moderne
iz okvirov kršèanske vere in torej iz temeljev,
ki èloveka omogoèajo. Uveljavljale so se po-
manjkljive in la`ne podobe èloveka in dru`be,
ki so imele ustrezne posledice za dru`beni in
osebni razvoj èloveka. Mnogi zato danes tudi
terorizem razlagajo kot pomanjkanje ali celo
odsotnost islamskih verskih temeljev, ne pa
kot doloèeno obliko islama.
Vojne in revolucije po svetu in posebno
pri nas so torej postavljale razmerja na gla-
vo. Spremenile so dru`bo demokratiènih ok-
virov in delovanj v dru`bo prisile, nasilja, v
kateri so bile ukinjene ustaljene vrednote in
pravila. Po ustanovitvi Osvobodilne fronte
leta 1941 se je zaèela neizprosna in izkljuèe-
valna tekma za prevlado, ki je šla na `ivlje-
nje in smrt. Tudi statistike potrjujejo, da je
pri nas umrlo veè ljudi za posledicami revo-
lucionarnega spopada kakor pa od sovra`ni-
kove dejavnosti. Kako naj se opredelijo krist-
jani?
@e dosedanja razprava ka`e, da je bilo ko-
nec do takrat ustaljenega (kršèanskega) dru`-
benega razmišljanja. Te spremembe zgovor-
no nakazuje Premišljevanje o Španiji Edvarda
Kocbeka (1937). Odloèitev kršèanskih so-
cialistov za Osvobodilno fronto in njihova
predaja diktaturi komunistov s podpisom
%7&*
Angel s harfo, 2003. Risba s tušem na papir.
 #
%7&*
tako imenovane Dolomitske izjave 1. marca
1943 je bila samo logièna posledica tega raz-
mišljanja, saj je Kocbek poudaril, da bodo
komunisti dali spremembam revolucionarno
ost, kristjani pa idejni temelj. Poenostav-
ljeno reèeno, so kristjani nudili ljudi, revo-
lucionarji oblast in pištolo. Tudi nasilje nad
katolièani, ki so ga izvajali vosovci v ime-
nu Osvobodilne fronte leta 1942 v Ljubljan-
ski pokrajini, pri èemer so samo v tem letu
ubili kakih 1000 zavednih, prete`no kato-
liških Slovencev, je posledica te logike. Ne-
kaj takih zavednih Slovencev je konèalo tudi
znotraj partizanskih formacij, ker se niso
strinjali s to logiko. S tem je Kocbek kot
mnogi slovenski kristjani poteptal tisto, za
kar se je zavzemal kot intelektualec in kot
duhovni vizionar: “napeto razmerje do dru`-
be”. To je hotel znova vzpostaviti v petde-
setih letih, ko se je (prepozno?) uprl partijski
diktaturi: “Tu je bistvo spora: civilizacija
dru`be planira, raèuna, glajhšalta in pov-
zroèa povpreènost, kultura ustvarjalcev pa
tvega, osporava, diferencira, preseneèa, pro-
testira in pohujšuje.” (Kocbek 1984: 404).
V èasu komunizma sem škofa Vekoslava Gr-
mièa vpraševal, zakaj kritizira Cerkev, pri-
zanesljiv pa je do komunistov, ki imajo de-
jansko oblast. Odgovoril mi je, da je on pri-
stojen za Cerkev, ne pa za oblast.
Ali bi se morali kristjani kar prepustiti re-
volucionarnemu mesarjenju in tako sprejeti
teror, ki so ga izvajali komunisti preko Os-
vobodilne fronte ter v imenu vere sprejeti
muèeniško smrt? Nihèe nima pravice odloèati
namesto njih. Komunizem in nacizem sta
tudi ustaljeno vrednoto `ivljenja postavila
pod vprašaj, a zaradi tega ni mogoèe niko-
mur odrekati pravice do samoobrambe `iv-
ljenja. Kršèansko gledano se lahko sicer
nekdo sam `rtvuje in da `ivljenje na razpo-
lago, nihèe pa nima pravice tega terjati od
drugih. Razen tega so komunisti zavrgli tudi
ustaljeno civilizacijsko pravilo, da tudi v oku-
paciji ni dovoljeno po nepotrebnem izpostav-
ljati `ivljenj. OF je ne zaradi osvoboditve paè
pa zaradi revolucije hotela `rtve, in sicer ne
v prvi vrsti okupatorjev paè pa domaèe ljudi.
Odloèilno pa ostaja, kako in na kakšnem
naèin (naj) se kristjani upiramo duhovnemu
in telesnemu zatiranju in branimo svobodo
duha. To dolgotrajno ustavljanje zlu v nas
in okrog nas. Kristjani v tem uporu ne mo-
remo biti enako uspešni kot otroci tega sveta,
ki uporabljajo svetne metode. Naša uspešnost
se seveda tudi ne meri s konkretnimi zma-
gami, paè pa ravno s kljubovanjem posvet-
nim merilom. Vsaj zgodovina kršèanstva nas
potrjuje v tem, da je bil duh kršèanstva moè-
nejši v èasih, ko so kristjani v svetu izgub-
ljali, kar je bilo toliko slabše za svet. In to je
pomembno: Èe svet (in z njimi mi kristja-
ni) ne znamo uveljavljati teh temeljev, pri-
hajajo posledice za svet. To je tudi organi-
zacijsko vprašanje in tudi vprašanje dialoga
znotraj Cerkve in kristjanov s svetom. Na-
silnost liberalcev in komunistov, še posebej
v revoluciji, je take razprave onemogoèila,
ukinila in pustila strahotne posledice. Prob-
lem se je zaèel v dobi moderne in dosegel vr-
hunec v revolucijah. S tem se je po Arend-
tovi ustvarila tudi nova, neprofesionalna in
neprisebna miselnost. Sile, ki niso marale dia-
loga in so si prisvojile monopol nad dru`bo,
so odprle strasti, ki se še danes niso polegle.
A èlovek plaèuje svoje zablode, èeprav jih te`-
ko uvidi. Še danes se namreè sprièo dru`be-
nega in osebnega nasilja, medijske in poli-
tiène manipulacije, problemi zaostrujejo in
vprašanje je, èe smo si na jasnem, da tako ne
gre naprej.
Kristjani smo poklicani, da v iskanju poti
dialogu ne delamo cenenih kompromisov,
ki bi teptali resnico in praviènost. Zgodba
naših prednikov, ki so umirali med in po voj-
ni, nam je zgled te poti. Vprašanje je le, èe
se te zgodbe dovolj zavedamo. Od njene `i-
vosti v današnjem èasu ni odvisna le pri-
	




%7&*
hodnost katolièanov ali vernih, paè pa vseh
ljudi tega sveta.
, 
Katolièani in celoten slovenski narod so
bili izpostavljeni hudim izzivom, katere ni
bilo lahko reševati, a so revolucionarne raz-
mere terjale hitre ukrepe. Èas vojne in revo-
lucije je nasilno uveljavil nove “vrednote” in
“norme”, s katerimi je èloveka postavil na gla-
vo. Osvobajanje od tega še ni zakljuèeno. To
zahteva duhovno jasnost, ki ne pomeni le do-
slednega vrednotenja preteklih dogajanj, paè
pa tudi sposobnost odpravljanja njihovih po-
sledic. Ta logika še prevladuje in obvladuje
ne le katolièane paè pa vse Slovence in dr-
`avljane te dr`ave in odpira vprašanja, kaj
smo in na èem bomo utemeljili ta svoj svet.
Te`ko govorimo o kršèanski dru`bi ali celo
o “prislovni slovenski poštenosti”, paè pa se
zavedamo krize vrednot, ki se razodeva v idej-
ni zmedenosti in njenih praktiènih posledi-
cah: (javno) nasilje, samomori, dru`bena neu-
rejenost in sprtost. Ta zmede oèitno ne od-
pravljamo dovolj, paè pa se le še poglablja,
nekateri jo celo umetno zaostrujejo v poli-
tiki, šolstvu, medijih itd.
Potrebna je razèlenitev stanja in oprede-
litev nacionalnih prioritet, ki bi katolièanom
in tudi drugim omogoèale nadaljnji razvoj.
Ta zapletena pot dru`be moderne s posledi-
cami iztirjenja èloveka iz ustaljeno èloveškega
in teptanjem ustaljenih (etiènih) norm terja
rešitve in odgovore, èe hoèemo zagotoviti `iv-
ljenje prihodnjim rodovom.
Ne moremo dogodkov oz. preteklega raz-
voja ocenjevati zgolj kot zmagovitega na-
predka, paè pa jih je treba postaviti v okvir
èloveškega in presojati iz korenin humanistiène
(èloveške) preteklosti, kjer ima kršèanstvo svo-
jo prièevalno moè, ki je bila in je spraševanje
vesti kristjanom nekoè in danes, a obenem tudi
vsem drugim ljudem, ki `elijo ohranjati ro-
dovitnost èloveškega izroèila. Èeprav so zgo-
dovino pisali zmagovalci, se je treba vpraša-
ti o njenih prispevkih za èloveka in dru`bo in
v primeru revolucije tudi o upravièenost `rtev
za to, da je ta zgodovina postala neèloveška.
Kdo vse je tu zatajil, je stvar konkretnih štu-
dij, vendar je bolj problematièno, da danes
mnogi dvomijo tudi o merilih, ki nam jih je
kljub stranpotem pustila kršèanska zgodo-
vina. Za njihovo uveljavljanje je vedno bila
in bo potrebna duhovna sila, ki jo smemo
prièakovati od vernih katolièanov in tudi pri-
padnikov drugih ver. Seveda se tem duhov-
nim virom tudi drugi (neverni) ne morejo
odtegniti, a soglasje o njih je vprašanje trka
ali dialoga civilizacij, idejnih skupin in posa-
meznikov. Ta dialog je danes sprièo zaostrenih
posledic opisanega razvoja nujnost, je vpra-
šanje pre`ivetja, vendar strategija, kako to uve-
ljaviti v osebnem in dru`benem `ivljenju in
delovanju, še ni izdelana ne v dru`bi ne v Cerk-
vi. O tem pa še drugiè.
Literatura:
Benhabib, S. 2006. Hannah Arendt. Frankfurt:
Suhrkamp.
Bergant, Zdravko 2004. Kranjska med dvema
Ivanoma. Ljubljana.
Juhant, Janez 1991a. Cerkev in politika,
v: Znamenje, let. 20, št. 6, 527–534.
Juhant, Janez 1997. Prispevek Cerkve k slovenski
narodnostni istovetnosti, v: Traditiones (SAZU)
26 (1997), 173–192.
Juhant, Janez 1991b. Versko in cerkveno `ivljenje
v dobi dozorevanja slovenskega naroda; v:
Benedik, Metod: Zgodovina Cerkve na
Slovenskem, 195–234.
Kocbek, Edvard 1937/1938. Premišljevanje
o Španiji, Dom in svet (50), št. 1–2.
Kocbek, Edvard 1984. Strah in pogum. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
# #
V prispevku, ki nikakor ne more biti po-
poln, se bom omejil predvsem na kršèanski
utrip slovenskega naroda, ne da bi pri tem
omenjal podrobnosti in številke. Zavedam
pa se, da ima izraz ‘duhovni utrip’ širši in tudi
drugaèen pomen kakor izraz ‘kršèanski utrip’.
Besedo ‘utrip’ bom uporabljal tudi v povezavi
s ‘srcem’, našim in Jezusovim. Utrip srca èu-
timo in ga zaznavamo s pritiskom na `ilo ali
z aparatom. Ali bi lahko rekli, da ima sloven-
ski narod srce, duhovno srce? Srce Cerkve na
Slovenskem je Kristusovo srce, ki je na po-
seben naèin navzoèe v sveti evharistiji. Vpra-
šanje pa je, koliko sploh dopušèamo temu
Srcu, da utripa in pošilja duhovno kri svo-
je milosti po duhovnih `ilah do vsake `up-
nije, vsake dru`ine in vsakega posameznega
kristjana. Kaj je tisto, kar povzroèa, da se du-
hovne `ile zaènejo mašiti? In èe te `ile zakr-
nijo? Mar je potem kaj èudnega, èe imamo
toliko duhovnih infarktov?
"!


Kakšen naèrt ima Bog s slovenskim na-
rodom? Za kaj bomo odgovarjali pred veè-
nim Sodnikom pri vesoljni sodbi? Vemo za
naèrt, ki ga je imel Stvarnik s starozaveznim
Bo`jim ljudstvom, iz katerega je izšel Odre-
šenik. Prav tako vemo za naèrt, ki ga ima
z vesoljno Cerkvijo, z novozaveznim Bo`-
jim ljudstvom. @e prerok Jeremija je napo-
vedal, da bo prišla nova zaveza: “Svojo po-
stavo bom dal v njihovo notranjost in v njih
srce jo bom zapisal. Jaz bom njihov Bog in
oni bodo moje ljudstvo” (Jer 31,33). To novo
zavezo je ustanovil Kristus s svojo smrtjo na
kri`u in vstajenjem. Iz nje izvira novo Bo`je
ljudstvo. Temu ljudstvu se prikljuèi tisti,
ki se spreobrne in sprejme vero v Kristusa
ter se da krstiti.
Jezusove besede na zaèetku njegovega jav-
nega delovanja: “Spreobrnite se in verujte
evangeliju!” (Mr 1,15) veljajo tudi nam Sloven-
cem. Prav tako besede: “Jaz sem prišel, da bi
imeli `ivljenje in ga imeli v obilju” (Jn 10,10).
V Kompendiju Katekizma katoliške Cerkve
je takoj na zaèetku kot odgovor na vprašanje
“Kakšen je Bo`ji naèrt za èloveka?” zapisano:
“Bog, ki je sam v sebi neskonèno popoln in
bla`en, je po svojem naèrtu iz èiste dobrote
svobodno ustvaril èloveka, da bi ga naredil de-
le`nega bla`enosti Bo`jega `ivljenja.”
Z drugimi besedami bi lahko rekli: Bo`ji
naèrt s slovenskim narodom je ta, da bi vsi
Slovenci postali sveti, da bi `iveli po Bo`ji
volji in se zvelièali. Veljajo besede sv. Pavla:
“To je Bo`ja volja, vaše posveèenje” (1 Tes
4,3). Slovenski svetniki in muèenci so naše
duhovno bogastvo. Ti zelo dvigajo duhov-
ni utrip slovenskega naroda. Dobro znamenje
je, da je prav v zadnjih letih veliko kandidatov
v postopku za razglasitev za bla`ene, da ne
bo bla`eni Anton Martin Slomšek sameval
na slovenskem svetniškem nebu. Premalo pa
storimo, da bi se postopek pospešil. Tudi tisti
skriti kristjani, ki danes v preprostem vsak-
danjem `ivljenju uresnièujejo herojske kre-
posti, so velik duhovni zaklad Cerkve na Slo-
venskem. Ti so naše upanje. Mnogo je bilo
zglednih slovenskih duhovnikov, ki so po 2.
svetovni vojni junaško prenašali te`o dolgo-
letnih kriviènih zaporov in kljub hudim pri-
tiskom takratne komunistiène oblasti niso
klonili, ampak so ostali Cerkvi zvesti.
Slovenski narod seveda ni isto, kot je Cer-
kev na Slovenskem. Danes mnogi Slovenci
%7&*

1,
<7
 

	



$
niso niti kršèeni in torej niso katoliški ver-
niki. Zakonik Cerkvenega prava doloèa:
“Verniki so tisti, ki se s krstom vèlenijo v Kri-
stusa in postanejo Bo`je ljudstvo” (kan. 204).
V tem pogledu je situacija bistveno drugaèna
in mnogo slabša, kot je bila pred 2. svetov-
no vojno. Tudi mnogi kršèeni se ne prište-
vajo k Cerkvi ali pa `ivijo brez povezave z njo.
Vendar tudi ti lahko na svoj naèin prispevajo
k duhovnemu utripu slovenskega naroda.
Vse, kar je pri njih pozitivnega, moramo ce-
niti in poudarjati zlasti tisto, kar nas z nji-
mi dru`i. Pri tem pa sami ne bomo odsto-
pali od verskih resnic in moralnega nauka,
ki ga je Cerkev prejela od Gospoda.
Drugi, ki še niso in morda nikoli ne bodo
kršèeni, so po nauku 2. vatikanskega cerkve-
nega zbora na razliène naèine naravnani na
Bo`je ljudstvo (prim. C 16). Torej so vsi Slo-
venci, pa naj se prištevajo med verne ali ne,
na nek naèin povezani s Cerkvijo na Sloven-
skem. Ona se mora èutiti odgovorna za vse.
Po nauku 2. vatikanskega cerkvenega zbora
so h katoliški edinosti Bo`jega ljudstva narav-
nani “prav vsi ljudje, ki jih Bo`ja milost kli-
èe k zvelièanju” (C 16). V tem pogledu bi lah-
ko rekli, da je Kristusovo srce tudi srce slo-
venskega naroda. Kristus je za vse Slovence
umrl na kri`u in nato vstal ter vsem daje dovolj
milosti, da se zvelièajo. Èe kdo tega cilja ne
bo dosegel, bo sam kriv. Marija je naša du-
hovna mati in Sveti Duh je duša slovenske-
ga naroda. Nebeški Oèe je tudi Oèe sloven-
skega naroda. On nas je ustvaril, Kristus nas
je odrešil, Sveti Duh nas posveèuje. Lahko re-
èemo, da ima Slovenija in z njo slovenski na-
rod tudi svojega angela varuha. Ko se je leta
1916 angel prikazal trem fatimskim pastirè-
kom, se je predstavil kot angel Portugalske.
 7
 

*
Vsekakor so na duhovni utrip slovenske-
ga naroda in predvsem Cerkve na Sloven-
skem vplivali, še vplivajo in bodo vplivali
tudi v prihodnosti predvsem trije dogodki:
Drugi vatikanski cerkveni zbor, Plenarni
zbor Cerkve na Slovenskem in ustanovitev
treh novih škofij. Po Drugem vatikanskem
cerkvenem zboru je na zunaj najbolj vidna
sprememba na podroèju liturgije, ki je po-
polnoma prenovljena in poteka v sloven-
skem jeziku. Po Plenarnem zboru, ki je brez
dvoma razgibal Cerkev na Slovenskem, pa
je najbolj vidno dejstvo, da je vsako leto pri
nas posveèeno posebni temi. Tako je bilo
leto 2007 posveèeno Svetemu pismu, leto
2008 pa je posveèeno dru`ini. O vsebini
Sklepnega dokumenta in o dose`enih sado-
vih smo razpravljali na posebnih sreèanjih:
`upnijskih, dekanijskih in škofijskih. V letu
2008 pa se bo o (ne)uresnièevanju Sklepnega
dokumenta Plenarnega zbora zamislila sku-
paj vsa Cerkev na Slovenskem.
Vse to dogajanje je vidno na zunaj, kaj pa
se je na podlagi Drugega vatikanskega cerk-
venega zbora in Plenarnega zbora Cerkve na
Slovenskem ter vsega drugega na zunaj vid-
nega prizadevanja dejansko zgodilo v srcih
posameznih vernikov in verskih obèestev ter
bo v njih tudi za trajno ostalo, pa je drugo
vprašanje. Nanj bi mogel pravilno odgovoriti
samo Stvarnik. Presojamo lahko le po zuna-
njih znamenjih pri posameznikih in skupno-
stih. Ta znamenja ka`ejo na pozitivno no-
tranje dogajanje. Veljajo pa besede, ki jih je
Gospod v Stari zavezi rekel Samuelu, ko je
ta med Jesejevimi sinovi izbiral kralja: “Gos-
pod ne vidi, kakor vidi èlovek. Èlovek na-
mreè vidi, kar je pred oèmi, Gospod pa vidi
v srce” (1 Sam 16,7).
Ko razmišljamo o duhovnem utripu slo-
venskega naroda v zadnjih desetletjih in pred-
vsem danes, se moramo vprašati, ali se je v
kristjanih okrepila ljubezen do Boga in do
bli`njega ali pa se je morda celo ohladila. Ko
je uèitelj postave Jezusa vprašal, katera je naj-
veèja zapoved v postavi, je Jezus odgovoril:
%7&*
 #
“Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem,
z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je naj-
veèja in prva zapoved. Druga pa je njej po-
dobna: Ljubi svojega bli`njega kakor samega
sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava
in preroki” (Mt 22,37–40). Kdor resnièno lju-
bi Boga in bli`njega, izpolnjuje tudi vse druge
zapovedi in `ivi po evangeliju. Ljubezen na-
mreè vse, kar je te`ko, napravi lahko.
Smo pred vprašanjem, kaj je tisto, ali bo-
lje: kdo je tisti, ki najbolj vpliva na èloveka
in od znotraj spreminja njegovo srce. Brez
dvoma je to Kristus sam, ki deluje po Sve-
tem Duhu, saj poznamo njegove besede:
“Brez mene ne morete storiti nièesar” (Jn
15,5). Jezus je ta stavek izrekel v povezavi s
priliko o trti in mladikah: “Ostanite v meni
in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama ro-
diti sadu, èe ne ostane na trti, tako tudi vi
ne, èe ne ostanete v meni. Jaz sem trta, vi mla-
dike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta
rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete
storiti nièesar” (Jn 15,4–5).
Iz Jezusovega nauka sledi, da k duhovne-
mu utripu slovenskega naroda najbolj pris-
pevajo tisti, ki so najbolj povezani z njim, tj.
tisti, ki so njegove najbolj rodovitne mladike.
Zato bi pri našem duhovnem prizadevanju
moralo biti v ospredju vse, kar nas najbolj
povezuje s Kristusom in po njem s troedinim
Bogom. Iz povezanosti z njim bo v nas ra-
sla ljubezen do Boga in do bli`njega.
Tudi trije prej omenjeni dogodki, ki ima-
jo veliko objektivno vrednost, dobijo za po-
sameznega slovenskega kristjana vrednost
predvsem po tem, koliko vplivajo na njegovo
ljubezen do Boga in do bli`njega.
Seveda se je v Cerkvi na Slovenskem v zad-
njih desetletjih zgodilo še marsikaj drugega,
kar je tudi pomembno za našo vernost. Spom-
nimo se na dvakratni obisk pokojnega pape`a
Janeza Pavla II., na razglasitev škofa Antona
Martina Slomška za bla`enega ter na obisk
kipa fatimske Marije romarice pred desetimi
%7&*
Angel Stvarjenja in Bo`iène noèi, 2007. Vitraj,
poslikava na plošèo iz veèbarvnega taljenega stekla,
176 x 56 x 1,5 cm. Kapela Bo`je ljubezni,
Dom dr. Janka Benedika, Radovljica.
	




leti. Na mladino gotovo pozitivno vpliva vsa-
koleten mno`ièen shod na tretjo soboto v sep-
tembru v Stièni, kjer se zbere okrog sedem ti-
soè fantov in deklet. Zelo mno`ièna so roma-
nja v Med`ugorje, èeprav nadnaravnega zna-
èaja Marijinih prikazovanj Cerkev še ni priz-
nala, posamezna prièevanja pa ka`ejo, da mar-
sikdo tam najde ali poglobi svojo vero. Tudi
v Lurd in Fatimo Slovenci radi romajo, pa se-
veda v domaèa romarska svetišèa. Na vsako
romanje bi se bilo treba dobro pripraviti, da
bi bilo res pravo romanje in ne (samo) izlet.

 


Prerok Jeremija je pripadnikom izraelskega
ljudstva, ki so bili v babilonski su`nosti, po-
sredoval tola`ilno Bo`jo napoved: “Glej, zbe-
rem jih iz vseh de`el, kamor sem jih izgnal v
svoji jezi in srdu in velikem gnevu, in jih pri-
peljem nazaj v ta kraj ter poskrbim, da bodo
varno prebivali. Moje ljudstvo bodo in jaz
bom njihov Bog. Dal jim bom eno srce in eno
pot, da se me bodo vselej bali, v sreèo sebi in
svojim otrokom za seboj” (Jer 32,37–39).
Besedilo naznanja, da bo starozavezno
Bo`je ljudstvo imelo ‘eno srce’, ki bo popol-
noma naravnano na Boga in njegovo voljo.
V tem srcu ne bo veè prostora za zlo. Bese-
da ‘pot’ pomeni novo `ivljenjsko prakso
izraelskega ljudstva.
Podobno napoved za izgnance imamo pri
preroku Ezekielu: “Dal jim bom eno srce in
novega duha bom polo`il v njihovo notra-
njost. Odstranil bom kamnito srce iz njiho-
vega telesa in jim dal meseno srce, da se bodo
ravnali po mojih zakonih, se dr`ali mojih od-
lokov in jih izpolnjevali. Moje ljudstvo bodo
in jaz bom njihov Bog. Tistim pa, katerih srce
teka za ostudnostmi in gnusobami, bom nji-
hovo ravnanje spravil na njihovo glavo, go-
vori Gospod Bog” (Ezk 11,19–21).
Prerok napoveduje, da bo izvoljeno ljuds-
tvo imelo ‘eno srce in novega duha’. Gre za
popolno prenovo vsega bitja: mišljenja, èus-
tvovanja in volje. Meseno srce je tisto, ki je
`ivo in sprejemljivo za Bo`jo postavo. Obra-
zec “Moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov
Bog” najpreprosteje in obenem najpopolneje
izra`a medsebojno povezanost med Bogom
in izvoljenim ljudstvom.
Napovedi prerokov Jeremija in Ezekiela
se v polnosti niso uresnièile na starozavez-
nem Bo`jem ljudstvu. Udejanjile so se na no-
vozaveznem Bo`jem ljudstvu, na Cerkvi.
Zato veljajo tudi za Cerkev na Slovenskem
in v povezanosti z njo za slovenski narod. Pre-
rok tudi nam govori: “Moje ljudstvo bodo
in jaz bom njihov Bog.” To je èudovit pro-
gram, ki pa smo ga, `al, z naše strani le de-
loma uresnièili. ‘Ena pot’ je pravzaprav Kri-
stus, saj je rekel: “Jaz sem pot, resnica in `iv-
ljenje” (Jn 14,6).
‘Eno srce’, o katerem govorita preroka Je-
remija in Ezekiel, je v novozaveznem Bo`-
jem ljudstvu in zato tudi v Cerkvi na Sloven-
skem Kristusovo srce. V povezanosti s Cerk-
vijo na Slovenskem pa je Kristusovo srce tudi
srce slovenskega naroda. Po besedah preroka
Ezekiela je Kristusovo srce tudi ‘meseno srce’,
ki zahteva, da se ravnamo po Bo`jih zapo-
vedih. Jezusovo srce deluje in poganja du-
hovno kri svoje milosti po duhovnih `ilah
slovenskega naroda, kjer so te `ile `ive ter niso
zakrnele in ne zamašene. Marsikje opa`amo,
da se te `ile mašijo, pa naj bo to pri kristjanih
ali pri drugaèe misleèih: pri posameznikih,
po dru`inah in `upnijah. Premnogi namreè
ne poznajo in ne priznavajo veè greha in se
ne ozirajo na Bo`je zapovedi.
Èim bolj bomo povezani s Kristusom, tem
bolj bo njegovo Srce utripalo v slovenskem
narodu. Èim veè kristjanov bo imelo Jezusa
Kristusa za svoje središèe, tem bolj bo tudi zaz-
naven duhovni utrip slovenskega naroda.




Veèkrat kdo navaja, koliko škode je pov-
zroèil komunistièni totalitarizem. To seve-
%7&*
 #
da dr`i. Vendar pa moramo upoštevati, da
na Zahodu, kjer ni bilo komunizma, duhov-
no stanje ni niè boljše od našega, ampak še
prej celo slabše. Tam so v `alostnem procesu
razkristjanjevanja precej pred nami. Ali jim
bomo v vsem slabem sledili?
Zelo pomemben dogodek za slovenski na-
rod je bila njegova razdru`itev od Jugosla-
vije in osamosvojitev ter osvoboditev izpod
komunistiènega totalitarizma, ki je vseskozi
na razliène naèine oviral versko svobodo. Èlo-
vek bi prièakoval, da bo ta dvojna osvobo-
ditev prinesla slovenskemu narodu pravca-
to versko renesanso. Res so se posamezniki,
ki so se prej iz strahu pred re`imom dr`ali
daleè od Cerkve, vkljuèili vanjo in zaèeli red-
no obiskovati obrede. A teh povratnikov ni
prav veliko. V vernikih je še vedno ostal za-
koreninjen strah, ki prepreèuje, da bi svojo
vero sprošèeno pokazali tudi v javnosti.
Za pravilno svobodno `ivljenje je potreb-
na osebna zrelost, ki pa je marsikdo ni imel.
@e sv. Pavel se je zavedal dvoreznosti svobo-
de, ko je zapisal: “Vi ste namreè poklicani
k svobodi, bratje. Le da vam svoboda ne bo
pretveza za meso, temveè slu`ite drug dru-
gemu po ljubezni” (Gal 5,13).
Kmalu po osamosvojitvi Slovenije se je
celo pospešil proces razkristjanjevanja, ki pri
veèini kristjanov vodi v versko brezbri`nost.
Èuti se porast liberalizma in framasonstva.
Zato se je duhovni utrip slovenskega naro-
da precej poslabšal in se še slabša. Gremo za
Zahodom in ga posnemamo v slabem, ne v
dobrem. Starejši, ki odhajajo, niso uspeli svo-
je vere prenesti na svoje potomce. Mnogi
mladi rastejo in `ivijo brez Kristusa, brez mo-
ralnih in verskih vrednot. Prelom s preteklost-
jo in njenimi vrednotami, ki se je leta 1945
nasilno izvršil, se je zdaj še poglobil. V ve-
liki meri razdiralno vplivajo mediji. Ti us-
tvarjajo novo kulturo, ki je veèkrat v nasprot-
ju s èloveškim in kršèanskim èutenjem in rav-
nanjem. Uveljavil se je praktièni materiali-
zem in porabništvo ter u`ivaštvo. Èlovek, ki
je silno napredoval na podroèju znanosti in
tehnike, je po drugi strani zelo zaostal in celo
nazadoval na podroèju duhovnosti.
Katastrofalen je padec vrednot, razliène
oblike zasvojenosti se vedno bolj širijo, tudi
mnogi kristjani jemljejo iz evangelija le ti-
sto, kar jim prija, ne pa vseh Jezusovih zahtev.
Marsikdo sicer sprejema Kristusa, a ne nje-
govih zapovedi. Velika nadloga je razvajenost,
ki se ka`e `e pri vzgoji otrok v domaèi dru-
`ini. Ti otroci pozneje ne bodo zmogli biti
dobri dru`inski oèetje in matere ter uspešni
vzgojitelji svojih otrok. Sploh je dru`ina v
veliki krizi in v precejšnji meri celo v razpadu.
Upada število rojstev, veliko je splavov in
mnogo je loèenih zakonov. Vèasih so vsaj v
javnosti veèinoma zagovarjali vrednote, ki
so skladne z desetimi Bo`jimi zapovedmi,
danes pa celo parlament sprejema zakone,
ki so v oèitnem nasprotju s temi zakoni. Do-
voljen je splav, istospolne zveze; skupno `iv-
ljenje brez sklenitve zakona prinaša celo ma-
terialne koristi. V prejšnjih èasih je javno
mnenje vse te stranpoti obsojalo, danes pa
smo se nanje kar navadili. Mnogi, ki tako
`ivijo, se tega ne sramujejo, èeprav hoèejo
biti kristjani. Zato bi morala biti prednostna
naloga našega prizadevanja prav pastorala
dru`ine.
Velika je verska nevednost. Dru`ine, ki
naj bi versko vzgajale svoje otroke, tega niso
sposobne, ker veèinoma nimajo potrebnega
znanja, zlasti pa svoje vere ne prakticirajo.
Tudi duhovniki ne izkoristimo vseh mo`-
nosti, ki jih imamo na voljo. Katehet se ne-
kako boji, da bi mladino odbil, zato se ji pri-
lagaja, da jo sploh zbere skupaj. Kristjani
bi potrebovali jasen osnovni pouk o veri, ti-
sto, kar je v Katekizmu katoliške Cerkve ali
vsaj v njenem Kompendiju. Duhovniki pri
nedeljskih pridigah veèinoma obnavljamo
vsebino prebrane Bo`je besede, naši verniki
pa bi potrebovali sistematièno katehezo, se-
%7&*
	




veda ob naslonitvi na Bo`jo besedo. Boji-
mo se oznanjati celoten nauk Cerkve, na pri-
mer o poslednjih reèeh, tudi o nevarnosti
veènega pogubljenja.
S padanjem kršèanske vernosti so se za-
èele širiti razliène sekte in praznoverje. Ko
èlovek, ki je po naravi religiozno bitje, za-
pusti pravo vero, išèe nadomestke.
Zaradi vseh navedenih in drugih negativ-
nih dejstev se duhovne `ile Cerkve na Slo-
venskem in slovenskega naroda mašijo, ali
celo sploh odmirajo; tako Kristusovo srce ne
more pošiljati svoje milosti po duhovih `i-
lah do slehernega Slovenca, niti ne do sle-
hernega slovenskega katolièana.
Ni pa vse tako èrno! Imamo posameznike
in dru`ine ter razna duhovna gibanja ter (mo-
litvene) skupine, ki si resno prizadevajo za
poglobljeno kršèansko `ivljenje. Marsikje so
kristjani dobro povezani z Bogom po molitvi,
Bo`ji besedi, mašni daritvi in prejemanju za-
kramentov. V primeri z razmerami pred 2.
svetovno vojno so ti posamezniki in skup-
nosti seveda maloštevilni. Spomnimo se,
kako je bila pred 2. svetovno vojno razširjena
Marijina dru`ba, koliko fantov in deklet, mo`
in `ena je zajela in kako je vplivala na poglob-
ljeno versko `ivljenje; koliko dru`in je bilo
posveèenih Jezusovem in pozneje Marijine-
mu srcu. Med 2. svetovno vojno so bile cerk-
ve, ne samo ob nedeljah, ampak tudi ob prvih
petkih in prvih sobotah polne. Odpira se
vprašanje naših korenin, povratek k tem ko-
reninam, seveda ob upoštevanju spremenje-
nih razmer.
 
7
Potrebna bo nova evangelizacija in kate-
heza za odrasle, ki vodi do osebne in zrele
vere. Kako priti do tistih ljudi, katerim re-
èemo, da so oddaljeni, in katerim bi bila nova
evangelizacija najbolj potrebna ter so mor-
da zanjo dovzetni? Jezusove besede pred nje-
govim vnebohodom veljajo tudi nam: “Poj-
dite po vsem svetu in oznanite evangelij vse-
mu stvarstvu!” (Mr 16,15). “Pojdite torej in
naredite vse narode za moje uèence! Kršèujte
jih v ime Oèeta in Sina in Svetega Duha in
uèite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam
zapovedal!” (Mt 28,19–20). Po Jezusovi za-
misli naj bi bil slovenski narod kot celota sku-
paj z drugimi narodi Jezusov uèenec. Opo-
minja nas tudi sv. Pavel: “Èe namreè ozna-
njam evangelij, nimam pravice, da bi se po-
našal, saj je to zame nujnost. Kajti gorje meni,
èe evangelija ne bi oznanjal!” (1 Kor 9,16).
Gre najprej za naše prièevanje z `ivlje-
njem, za `ivljenje iz ljubezni, za njim pa bo
dobila svojo moè tudi `iva beseda, poroje-
na iz verske izkušnje. Tu imajo nenadomest-
ljivo vlogo kršèanski laiki. Da bi bilo njihovo
govorjenje uèinkovito, morajo najprej vzpo-
staviti prijateljski odnos z osebami, na katere
se obraèajo. Kadar ne bodo mogli govoriti
z besedami, bodo govorili s srcem. Zanimali
se bodo za bli`njega in za njegove probleme.
Bli`nji mora èutiti, da nam je pomemben.
%7&*
Simbol evharistije / Meditacija o skrivnosti Svete
Trojice,  2006/07.  Vitraj, poslikava na plošèo iz
veèbarvnega taljenega stekla, premer 66 cm.
 #
%7&*
Èe se zanimamo za bli`njega, se bo tudi on
zaèel zanimati za nas in nas bo zaèel spraše-
vati. Tedaj bo prišel trenutek, da bomo ne-
vsiljivo spregovorili o svoji veri. Èe bomo
pristni kristjani in bomo `iveli, kakor nas uèi
evangelij, naše besede ne bodo prazne.
Dobra metoda je metoda pri`iganja lu-
èi. Tema se namreè pre`ene samo z luèjo.
Zato je bolje pri`gati luè, kakor preklinja-
ti temo. Posredovati moramo Jezusovo luè,
saj je on luè sveta: “Jaz sem luè sveta. Kdor
hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveè
bo imel luè `ivljenja” (Jn 8,12). “Jaz sem prišel
kot luè na svet, da nihèe, kdor veruje vame,
ne ostane v temi” (Jn 12,46). Treba je hoditi
za Jezusom in vztrajno verovati vanj, da
bomo postali dele`ni njegove luèi in bomo
tudi mi luè sveta: “Vi ste luè sveta” (Mt 5,14).
Potrebujemo svetnikov, ki bodo svetili z luèjo
Kristusove svetosti.
Ne prièuje pa le posameznik, ampak še
bolj skupina, ki je zbrana v Jezusovem imenu,
kajti tedaj je sam Jezus v skupini (prim. Mt
18,20). V takšni skupini se èuti medsebojna
ljubezen in edinost. Pri tem gre za prièeva-
nje obèestvene duhovnosti, prièevanje nav-
zoèega in dejavnega Jezusa samega. Uresnièile
se bodo njegove besede: “Po tem bodo vsi
spoznali, da ste moji uèenci, èe boste med
seboj imeli ljubezen” (Jn 13,35).
Pri evangelizaciji bodo imeli vedno veèji
pomen kršèanski mediji. Tu bo treba še mar-
sikaj postoriti. V središèu evangelizacije mora
biti Kristus in njegov evangelij. Med nami
in v nas je navzoè po Svetem Duhu, po Bo`ji
besedi, po zakramentih in kršèanskem `iv-
ljenju, po predstojnikih, po razliènih skupi-
nah in sploh v celotni Cerkvi. Kristus pre-
prièljivo odgovarja na zapletena vprašanja da-
našnjega èloveka. Upoštevati bomo morali
tudi njegov nauk o kri`u, kajti le po spreje-
manju kri`a lahko kljubujemo razvajenosti
in postanemo podobni Kristusu: “Èe hoèe
kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame
vsak dan svoj kri` ter hodi za menoj” (Lk
9,23). “Kdor ne nosi svojega kri`a in ne hodi
za menoj, ne more biti moj uèenec” (Lk
14,27). Èe bomo oznanjali celoten Jezusov
evangelij, tudi njegov evangelij o kri`u in nje-
gove bolj zahtevne zapovedi, lahko raèunamo
na izdatno pomoè njegove milosti. Poplitve-
nega evangelija pa ne bo podpiral, zato se zanj
ne bodo odloèali tisti mladi, ki resno in od-
govorno jemljejo svoje `ivljenje.
Vkljuèenost v Evropo nas ne sme vodi-
ti do sprejemanja negativnosti, ki so se uve-
ljavile na tej stari celini. Prav je, da sprejme-
mo pozitivna dejstva, negativnih pa se je treba
izogibati. Poglabljati bo treba dialog med
kristjani razliènih veroizpovedi ter med krist-
jani in pripadniki drugih verstev.
Kristjan sam zase ne bo mogel vzdr`ati.
Reševale ga bodo razliène male skupine in
obèestva ter kršèanska duhovna gibanja. Gre
za to, da bi uresnièevali Cerkev v malem, od
dru`ine pa do veèjih skupnosti. Te kršèan-
ske skupine in gibanja `e danes znatno pris-
pevajo k duhovnemu utripu slovenskega na-
roda. Še veèjo vlogo pa bodo imele v prihod-
nosti, zato se jih ni treba bati, kakor se èu-
ti še danes ta strah in odklanjanje pri neka-
terih duhovnikih. Morajo pa biti omenjene
skupine in gibanja v edinosti s pastirji Cerkve
in med seboj.
Upoštevati je treba tudi delovanje Svetega
Duha, ki nas vedno znova preseneèa. Ne sme-
mo izgubiti upanja! Iz krize se vedno lahko
rodi kaj dobrega, èe ne bomo odpovedali.
Zaupati moramo, da Cerkve peklenska vrata
ne bodo premagala. Opiramo se na Jezusovo
obljubo: “Jaz sem z vami vse dni do konca
sveta” (Mt 28,20).
Vsaj za bli`njo prihodnost lahko sklepa-
mo, da bodo Slovenci vedno bolj razkristja-
njeni in bo javno mnenje vedno bolj pogan-
sko, kakor da nastopa temna noè vere in
Boga. Vendar pa se bo skupnost kristjanov,
ki bo ostala zvesta, v svoji veri, upanju in lju-
	




%7&*
bezni še bolj utrdila. Potrebna bo vzgoja za
osebno zrelost in samostojno presojanje, za
plavanje proti toku in dosledno `ivljenje po
evangeliju ter po nauku Cerkve. Pravi kristjan
ne bo su`enj javnega mnenja, ampak se bo
odloèal za kršèanski naèin bivanja, èeprav bo
pri tem trpel materialno škodo ali se bodo
morda iz njega celo norèevali. Takrat se bo
ravnal po Jezusovem blagru: “Blagor vam,
kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, pre-
ganjali in vse húdo o vas la`nivo govorili. Ve-
selite in radujte se, kajti vaše plaèilo v nebesih
je veliko” (Mt 5,11–12).
Ker bo versko `ivljenje v razkristjanjenem
okolju te`je, bo kristjan potreboval veè mo-
litve in sploh duhovnega poglabljanja. Ne bo
dovolj samo obisk nedeljske in prazniške ma-
šne daritve. Kristjan bo zato hodil na duhovne
vaje in podobne duhovne prireditve, v skla-
du s svojim poklicem in sposobnostmi ter nag-
njenji se bo vkljuèeval v kršèanska duhovna
gibanja in razliène skupnosti ter obiskoval du-
hovne teèaje kršèanskega izobra`evanja.
Bog ima svoja pota in marsikoga s pomoè-
jo preizkušenj pripelje do verske in duhov-
ne poglobitve. O tem bi vedeli veliko pove-
dati tisti, ki sprejemajo te ljudi po naših ro-
marskih cerkvah. Naši samostani kot duhov-
ne oaze, domovi duhovnosti in romarska sve-
tišèa bodo vedno bolj pomembni kraji po-
vezanosti z Bogom in tudi med seboj.
Pogled v zgodovino katoliške Cerkve nas
lahko pouèi, da je pri ohranjanju in poglab-
ljanju vere pri naših prednikih imela izredno
veliko vlogo prav Mati Marija. Kjer je zamrlo
Marijino èešèenje, je kaj kmalu nazadovala
tudi vera v Kristusa. Niè èudnega, saj je ona
Mati Cerkve! Kdo pa naj se zanima za Cer-
kev, èe ne prav njena Mati? Razveseljivo zna-
menje našega èasa je dejstvo, da se obisk Ma-
rijinih romarskih svetišè strmo poveèuje. Med
njimi je na prvem mestu narodno svetišèe na
Brezjah z Marijo Pomagaj, ki je “vseh sloven-
skih src Kraljica”. Poglobljeno in kristocen-
trièno naravnano Marijino èešèenje nas bo vo-
dilo v poglobitev vere, upanja in ljubezni.
Današnje stanje nas ne sme navdajati s pe-
simizmom, saj je bilo v dvatisoèletni zgodo-
vini Cerkve `e veèkrat še bolj kritièno, ka-
kor je danes. Z nami je Kristus, Sveti Duh
in nebeški Oèe. Z nami je Devica Marija, an-
geli in vsi zvelièani Slovenci. Danes imamo
v vesoljni Cerkvi svetniške pape`e in mno-
go svetnikov, saj je pape` Janez Pavel II. raz-
glasil veè bla`enih in svetnikov, kakor so jih
pred njim vsi pape`i skupaj. Preganjanja
Cerkve v prejšnjem stoletju so dala mnogo
muèencev, ki so zdaj pri Bogu naši vzorni-
ki in priprošnjiki. Ob upadanju števila prak-
tiènih kristjanov naj nas tola`ijo Kristusove
besede: “Ne boj se, mala èreda, kajti vaš Oèe
je sklenil, da vam da kraljestvo!” (Lk 12,32).
Bog, ki je dopustil, ne pa hotel tak razvoj
Evrope in slovenskega naroda, ker on greh
samo dopušèa, ne pa `eli, bo znal konèno vse
obrniti na dobro. Zgodilo se bo, kar je Devica
Marija napovedala fatimskim pastirèkom in
kar je pokojni pape` Janez Pavel II. pogosto
omenjal: “Konèno bo moje brezmade`no
Srce slavilo zmago.” S tem bo slavilo zma-
go tudi presveto Jezusovo srce. Mi pa mo-
ramo pri tem prispevati svoj dele`!
 #
Do revolucije smo bili Slovenci v kršèan-
stvu. Uradno, politièno in statistièno smo bili
v kršèanstvu. Pol stoletja je politièno sceno
neogro`eno obvladovala katoliška stranka.
Na anagrafu so bili redki primeri ljudi, ki se
niso izjavljali za rimske katolièane. Izstopi
iz katoliške Cerkve so bili bolj izjemni kot
redki. Posebno pode`elje je bilo pod domi-
nacijo katolištva, politièno in kulturno. Po-
de`elske odre je v glavnem zasedala katoliška
dramatika. V šolstvu je imel svoje èastno me-
sto verouk, tako v osnovni kakor v srednji
šoli, èeprav je bilo osnovnošolsko uèiteljstvo
pod moènim vplivom liberalizma. Na uni-
verzi se je lahko teološka fakulteta sklicevala
na svojo pionirsko vlogo pri ustanovitvi slo-
venske univerze.
Mladino so najmoèneje nagovarjale ka-
toliške organizacije, od levièarske Zarje preko
duhovno usmerjenih mladcev v Katoliški ak-
ciji do salazarsko usmerjenih Stra`arjev.
Eden od dveh vodilnih ljubljanskih dnev-
nikov je bil katoliški. Kultura je imela dve
moèni oporišèi v literarnem Domu in svetu
in v znanstvenem Èasu, tik pred vojno tudi
v personalistièno anga`iranem Dejanju. Ka-
toliška kultura se je lahko naslanjala na veè
zalo`b, od tradicionalne Mohorjeve do Nove
zalo`be. Na šolskem podroèju so se lahko ka-
tolièani ponašali z odlièno humanistièno gim-
nazijo v Šentvidu pri Ljubljani. Katoliške in-
telektualce je povezovalo ugledno Katoliško
starešinstvo.
Versko `ivljenje je bilo zelo `ivahno in oz-
namenovano z razliènimi pobo`nostmi. Ma-
nifestativna katoliška vitalnost se je posebej
izrazila v zadnjem desetletju pred vojno, ko
je prišlo v Ljubljani do dveh mednarodnih
katoliških kongresov: do Kongresa Kristu-
sa Kralja in še posebej do Evharistiènega kon-
gresa. Omeniti moramo tudi široko razve-
jano katoliško športno organizacijo Fantov-
skih odsekov in Orlov. In katoliško prisot-
nost med izseljenci z Rafaelovo dru`bo.
Skratka: lahko reèemo, da je vso polo-
vico stoletja vse do revolucije katolištvo v
Sloveniji nudilo podobo mno`iènosti in
kompaktnosti, to pa še posebej na pode`e-
lju. Na politièni ravni je skozi desetletja z
lahkoto ohranjalo veèinski konsenz prebi-
valstva na volitvah.
Ali je tej zunanji podobi odgovarjalo tudi
dejansko stanje kršèanskega fenomena na Slo-
venskem, tako da je bilo mogoèe mirno zreti
v prihodnost glede mo`nosti nastopa idej-
nih ali organizacijskih kriz?
Zanesljiv detektor stanja v neki dru`bi je
kultura. Z vidika kulture bi bila podoba sta-
nja kršèanstva na Slovenskem manj pozitivna.
Opozicijo proti sebi je do`ivel od slovenske
strani `e Slomšek. Prvo evropsko kulturno
jedro, ki se je izrazilo v dvojici Prešeren-Èop,
je uèinkovalo razsvetljensko-liberalno. Do
konca stoletja je prišlo do odpadov med du-
hovšèino (Lenart, Aškerc) in do zaostritve v
polemiki z nasprotniki. Med modernisti je
Cankarjevo kršèanstvo bilo bolj èustveno kot
refleksno, po dvajsetih letih pa je zaèel pro-
nicati med inteligenco marksizem. V tride-
setih letih je prišlo do zanimive konfrontacije:
katoliškemu organizacijskemu potencialu se
je èedalje bolj zoperstavljal miselni potencial
%7&*

203*
**

*
	




marksistiène levice. Sicer pa je omenjeno str-
njenost naèela odcepitev kršèanskih sociali-
stov, ki so potem med revolucijo postali sa-
teliti Partije in se konèno odpovedali svoji
identiteti. Katoliške enotnosti ni bilo veè niti
v kulturi, èe upoštevamo izstop mnogih so-
delavcev iz uvršèenega Doma in sveta ob Koc-
bekovi krizi.
Kljub vsemu temu pa je zunanjemu opa-
zovalcu dajal slovenski katolicizem vtis neke
mno`iène in v glavnem kompaktne skupnosti.
Kako se je potem moglo zgoditi, da je isto
Ljubljano, ki so jo v desetletju pred vojno za-
sule mno`ice Kongresa Kristusa Kralja in Ev-
haristiènega kongresa, samo èez kakšno leto
obvladala Komunistièna partija s svojim tro-
janskim konjem, Osvobodilno fronto, s svojo
propagando in še posebej s svojim terorjem?
Èez štiri leta je bilo ono ponosno kato-
lištvo, ki se je bilo pred vojno predstavilo sve-
tu z dvema mednarodno odmevnima kon-
gresoma, v prahu in pepelu: škof na begu,
katoliško politièno predstavništvo v eksilu,
domaèa Cerkev v prime`u aretacij, denacio-
nalizacij in policijskega terorja, vse katoliške
strukture ukinjene, od tiska do šolstva, za-
vedni katolièani degradirani v drugorazredne
dr`avljane.
Bi se bilo zgodilo s slovenskim katoliš-
tvom po vojni drugaèe, ko ne bi bilo reklo
svojega ne Osvobodilni fronti in bi sodelo-
valo s Partijo, namesto da se je v svojem pro-
tikomunistiènem boju naslonilo na okupa-
torja? Po mojem je mo`en en sam jasen od-
govor: ne. Tudi ko bi bili vsi slovenski ka-
tolièani šli z Osvobodilno fronto, njihova po-
vojna usoda ne bi bila bistveno drugaèna in
to iz razloga imanentne izkljuèujoènosti le-
ninistiène stranke, ki ne prenese niti poten-
cialnega konkurenta, da ne govorimo o nje-
nem destruktivnem odnosu do religije. Si-
cer pa so tu dokazi: primeri iz drugih kato-
liških skupnosti, na primer èeške in še po-
sebej poljske, ki jim Partija oèitka kolabo-
racije ni mogla naprtiti, a je vendar z njimi
ravnala skrajno sovra`no, z istim ciljem po-
polnega unièenja kot na Slovenskem.
Na Slovenskem je poseben dokaz v rav-
nanju Partije do njenih bivših zaveznikov,
kršèanskih socialistov, ki jih je Kidriè v pi-
smu CK KPJ oznaèil kot “zlato jamo” Par-
tije. Pa so prav ti bivši “zlati” zavezniki so
v povojnem re`imu postali privilegirano lo-
višèe tajne policije, njenega vohunjenja in
provokacij. Njihov voditelj Kocbek pa je po-
stal glavni sovra`nik re`ima, ki ga je bilo treba
policijsko nadzorovati prav do zadnjega diha
v zavetišèu na Bokalcah.
Raziskava zase bi bila potrebna o tem,
kako se je obnašalo slovensko katoliško telo
pod komunizmom, od hierarhije do mno-
`ice vernikov. Cerkvi je bila dana milost, da
je dobila ne samo svetniškega, ampak tudi
znaèajsko nezlomljivega škofa. Njegovim na-
slednikom, ki so nastopili v manj ostrih raz-
merah in ob obnovljenih diplomatskih sti-
kih s Svetim sede`em, je bilo la`je. Katoliška
mno`ica pa se posebno na pode`elju ni bis-
tveno skrèila, nasprotno, tam v šestdesetih
letih je bilo èutiti v zraku znamenja nove krš-
èanske renesanse. Teološka fakulteta, èeprav
`e l. 1952 izloèena z univerze, je do`ivljala pre-
tresljiv naval. Èe je del duhovšèine zaznamo-
val trenutek oportunizma s Ciril-Metodij-
skim društvom, je druga skupina duhovni-
kov, teoloških profesorjev, izrazila katoliš-
ki odpor z znanim nastopom, kvalificiranim
kot “banda štirih”. Zaradi njegovega preroš-
kega zagona je treba tukaj posebno omeni-
ti lik mladega duhovnika Franèka Kri`nika,
èloveka krekovskega formata.
Da je slovenska Cerkev odigrala med ko-
munistiènim re`imom eminentno opozijsko
vlogo, dokazuje debela knjiga zgodovinarke
Griesser-Peèar z vsemi navedenimi procesi
proti duhovšèini. V tem pogledu se noben
drug stan ne more primerjati z njo, še naj-
manj pravniški. Vendar bistvo je bilo bistvo
%7&*
# #
katoliške opozicije, na katero laièna osamos-
vojitvena stran pozablja, `e v samem obstoju
Cerkve, v njeni institucionalni neodvisno-
sti in v mno`ièni podpori njenih vernikov.
Vsaka nedeljska maša je objektivno bila de-
monstracija proti uradnemu ateizmu re`ima.
*
Defenzivna dr`a evropskega katolištva se
odra`a tudi v nekoè tako katoliško samoza-
vestni Sloveniji. Dovolj je pogledati, kakšno
je katoliško zastopstvo v parlamentu sloven-
ske republike: dve stranèici, ki skupaj ne do-
se`eta kaj veè kot 10 % glasov volilnega te-
lesa. Zakaj ta dvojnost, ko bi tudi sama enot-
nost v parlamentu komaj kaj zalegla? Ob osa-
mosvojitvi kakšnega bistvenega idejnega raz-
hajanja med slovenskimi katolièani ni bilo.
Vsi so si bili enotni v presoji, da je bila za
njimi ateistièna policijska diktatura, po kateri
je bilo treba vzpostaviti evropsko demokra-
cijo. Da je kljub tej enotni presoji prišlo od
samega zaèetka do razcepa v katoliškem vo-
lilnem telesu, je torej mogla biti kriva ne ideja
takšne ali drugaène katoliške politike, am-
pak bolj ambicija ljudi, ki jim je bila lastna
veljava pomembnejša kot katoliška stvar.
Dejstvo je, da tudi v demokratiènem siste-
mu kristjani na vladni ravni ne morejo igrati
drugaène vloge kakor satelitsko, posebno èe
ta pride posebej prav vsakokratni vladni ve-
èini (današnji na primer v zadevi projekta go-
riškega megazabavišèa ...).
Ko bi katoliška Cerkev imela tostranske ci-
lje, kakor ji oèitajo njeni nasprotniki, bi ob
tej minorni parlamentarni vlogi katolièanov
bil pogled na slovensko katolištvo deprimen-
ten. Toda kristjani si morajo osve`iti zavest
o temeljno nadnaravni vlogi Cerkve, da na-
mreè Cerkev prvenstveno ni za ta svet. Kdor
zanemari ta eshatološki vidik, vlaèi Kristusovo
skrivnostno telo na raven, ki ni njegova. Ni
nujno, da se to mora zgoditi levièarsko usmer-
jenemu kristjanu, kakor se je zgodilo Edvardu
%7&*
Angel Velikonoènega tridnevja, 2007. Vitraj,
poslikava na plošèo iz veèbarvnega taljenega stekla,
176 x 56 x 1,5 cm. Kapela Bo`je ljubezni,
Dom dr. Janka Benedika, Radovljica.
	



$
Kocbeku. Lahko se zgodi tudi desnièarsko us-
merjenemu, ko na primer hoèe identificira-
ti slovensko katolištvo, èe ̀ e ne Cerkev, z neko
katoliško usmerjeno politièno opcijo.
Je nadnaravni pogled alienacija od sveta?
Katolièan bi se moral odloèiti zanj, tudi èe
bi to bil. Pa izkušnje ka`ejo, da ni, saj prav
nadnaravni pogled, ki je pogled vere, iz`a-
reva svojo silo v `ivljenjsko konkretnost.
Kar se tièe hierarhije, je osamosvojitve-
na doba imela dva po temperamentu anti-
podna, èeprav po vnemi za Kristusovo stvar
enakovredna pastirja: enega, nosilca pred-
vsem ideje sprave ob tragiènem razkolu, ki
tudi po revoluciji še razdvaja naš narod; dru-
gega, kulturnika evropskega formata, nosilca
katoliške jasnosti in samozavesti.
Zunanje katoliško dogajanje je do`ivela
dva viška, dva obiska velikega Janeza Pavla
II., enega, povezanega z beatifikacijo Antona
Martina Slomška. Do`ivelo je tudi zunanje
manifestacije, kot na primer uprizoritev pa-
sijona v Škofji Loki in drugje. Do`ivelo je si-
nodo s klicem po `ivljenju v èasu `alostne-
ga demografskega upada. Do`ivelo je novo
karizmatièno romarsko središèe, dolenjski
Kurešèek. Slovesno je proslavilo nekaj jubi-
lejev, kakor na primer 300-letnico ljubljanske
stolnice. V samostanu v Stièni je bil usta-
novljen muzej slovenskega kršèanstva. Z us-
tanovitvijo novih škofij je dobila slovenska
Cerkev novo pluralno predstavitev z mo`-
nostjo, da slovenski verski genij pride še bolj
do izraza. Cerkev je bila aktivna na ravni kul-
turnoverske in karitativne dejavnosti, glede
te je celo tekmovala z dr`avnim Rdeèim kri-
`em in s tem izzvala ljubosumje še moène an-
tikršèanske levice.
Po nesreènem poskusu s Slovencem takoj
po osamosvojitvi katolièanom svojega dnev-
nika ni uspelo postaviti. Obe katoliški zalo`-
bi, Mohorjeva in Dru`ina, pa se lahko poh-
valita s spodbudno aktivnostjo. Tudi s pod-
vigi, ki imajo vsenarodni odmev, kakor je bil
%7&*
Angel Vstajenja in razodetja Duha, 2007. Vitraj,
poslikava na plošèo iz veèbarvnega taljenega stekla,
176 x 56 x 1,5 cm. Kapela Bo`je ljubezni,
Dom dr. Janka Benedika, Radovljica.
# #
%7&*
izid celotnega Platona pri Mohorjevi. Pogled
na revijalno geografijo èloveka ne poteši: laiè-
ni Novi reviji bi morala odgovarjati enako-
vredna katoliška revija, namesto nje pa ima-
mo v matiènem prostoru veè periodiènih
publikacij z omejenim vsebinskim zajemom,
z nekakšno alergijo do o`je slovenske prob-
lematike, tu pa tam z domoto`jem po fol-
klori. Toda èe `e govorimo o katoliški uni-
verzi, bi si morali biti glede kulturnih me-
ril na jasnem.
Komaj kje je najti izraze katoliške inte-
lektualne volje, posebno ker je videti kato-
liška inteligenca, ki le ima imenitne predstav-
nike posebej v humanistiki, dezorganizira-
na. Društva slovenskih katoliških izobra`en-
cev, ki sicer objavlja skromno, a tehtno letno
glasilo Zrno, v javnosti ni èutiti.
Èlovek ima obèutek, da današnji slovenski
katolièan ob spominu na hiperorganiziranost
predvojnega katolištva pri nas (hiperorgani-
ziranost, ki ji niso manjkala ljubosumja in
spori) èuti alergijo do zamisli kakšnih novih
discipliniranih skupinskih zdru`b. Ko da je
organizacijski eros, ki je razvnemal mlade ka-
tolièane pred vojno, ugasnil. Ali pa je to utru-
jenost po katakombah?
Kje torej smo? V reorganizirani slovenski
Cerkvi, a ob rahlem upadanju cerkvenega obi-
ska in duhovniških poklicev, ob rastoèi rezervi
do Cerkve zaradi denacionalizacijskih obda-
rovanj, ob narašèanju drog in alkoholizma
med mladino, ob poganski dr`i v kulturi.

*
Geografsko in zdaj tudi politièno vkljuèeni
v Evropo bomo šli, kamor bo šla nova Evropa,
ki noèe v svojem statutu Kristusa. Kaj drugega
bi si bilo te`ko misliti. Da bi Slovenija ostala
v tej novi in poganizirani Evropi sreèna en-
klava, si je komaj mogoèe predstavljati.
Je torej tukaj pesimizem obvezen? Ni. Je
pa realen, èe si Bog ne privošèi kakšnih izred-
nih posegov zunaj naše predvidljivosti. Èe
zgodovina gre naprej, kakor gre, ne more pe-
ljati drugam kakor v še veèje potrošništvo,
v še veèjo oddaljenost od Cerkve, v èedalje
veèje ignoriranje Kristusa. V èedalje globlje
poganstvo.
Èe ne bo èude`ev - ti pa so pri Previdno-
sti, ki je zadnjih sto let presenetila svet z Lur-
dom, Fatimo, Med`ugorjem, s patrom Pi-
jem, materjo Terezijo, Janezom Pavlom II.,
z razsulom marksistiènega imperija, zmeraj
mo`ni - bomo šli v poganstvo. Pravzaprav
bomo vztrajali v poganstvu, saj smo v njem
`e - v intelektualni sferi od razsvetljenstva,
na ravni mase pa `e nekaj desetletij.
Med vrednotami, ki usihajo, je tudi na-
rodna zavest. Ob dramatiènem demograf-
skem upadu in liberalno-levièarski ravnodu-
šnosti do narodne usode naj bi bil slovenski
katolièan v tem zvest tradiciji katoliških ro-
dov, prvi nosilec narodne zvestobe, in sicer
ne v domaèijski odtujenosti, ampak v sproš-
èeni svetovljanski odprtosti.
Se bo s temi opcijami katolièan znašel
sam? Morda, a z neèim bo`jim ob sebi: s svo-
jo vero v Kristusa.
Navsezadnje to ne bi bilo niè nezasliša-
nega. Dovolj je, da se spomni, kako so morali
apelirati na svojo vero njegovi bratje v pre-
teklosti, postavljeni pred prav tako drama-
tiène perspektive: kako je denimo notranje
reagiral kristjan ob vpadanju barbarov, ob
prelomu Rima z Bizancem, ob Lutrovem raz-
kolu Evrope, ob razsulu papeške dr`ave, ob
sooèenju z nacizmom in leninizmom ...
To se pravi: kršèansko bivanje - drama-
tièno bivanje, kakor je sicer zmeraj bilo. Niè
ule`anega, rutinskega, manjvredno tradicij-
skega, ampak sprotno spopadanje z miste-
rijem zla v sebi in dru`bi. Najprej v sebi in
šele potem v dru`bi. Torej v nobeni preroš-
kosti, ampak v poni`nosti delovnega dne, v
zvestobi dvema stebroma: Resnici in Ljubez-
ni. In ob gotovosti, da je Kristus res vstal, da
je `iv med nami. Tudi na Slovenskem.
	



#
%7&*
Vsem, ki jim je zgodovina javnega delo-
vanja slovenskih katolièanov le pribli`no zna-
na, besedna zveza “slovenski katoliški shod”
neizogibno priklièe v spomin dosedanje ka-
toliške shode, ki so bili v Ljubljani med le-
toma 1892 in 1923. Med njimi sta bila zlasti
pomembna prva dva, saj sta postavila idej-
ne temelje katoliškemu politiènemu in so-
cialnemu programu v 20. stoletju. In kate-
ri je bil med omenjenimi idejnimi temelji naj-
pomembnejši? Nemara ga je lepo izrazil ljub-
ljanski generalni vikar Janez Flis dne 10. sep-
tembra 1900, ko je med drugim ugotovil, da
v sodobnem svetu prevladujejo “centrifugal-
ne” sile, ki delujejo na to, “da bi duha èlo-
veškega odtrgale od Boga”. Naloga katolièa-
nov zato je - tako Flis -, da do zmage pripo-
morejo “centripetalnim” silam, namreè si-
lam, ki `elijo “vsa telesa pritegniti k središèu”,
se pravi k Bogu. Trditi smemo, da so bili vsi
ostali sklepi katoliških shodov, od reorgani-
zacije verske ponudbe preko kulturno-pros-
vetnega programa do politiène in socialne
platforme, v slu`bi te osnovne ideje. Pa tudi
v naslednjih dveh desetletjih je bila gonilna
ideja slovenskega katolištva v svoji dru`be-
ni pojavnosti podobna, namreè kako nare-
diti tuzemsko obèestvo èimbolj podobno
bo`jemu kraljestvu, skratka, kako slovensko
dru`bo preoblikovati v smislu zahtev kato-
liškega moralnega in dru`benega nauka.
V svoji elementarni razvidnosti je Flisovo
programsko izhodišèe tako jasno, silnice so-
dobnega sveta pa navidez tako sliène onim
izpred sto in veè let, da bi besedilo Flisovega
govora, seveda preèišèeno èasovno oznaèe-
nih primesi, smeli ponuditi v razmislek tudi
sodobnikom, ne da bi se nam bilo treba bati,
da bi pri njih vzbudilo kako posebno zaèu-
denje. To programsko izhodišèe je mogoèe
izraziti tudi kot klic po “vrnitvi v kršèansko
Evropo”, kakor se je v èlanku, ki je bil po-
vod prièujoèim razmišljanjem, izrazil prof.
Justin Stanovnik (Tretji dan, 2006, 5/6). Iz
tega bi smeli torej sklepati, da je program,
ki so ga pred sto leti zaèrtali katoliški sho-
di in ki je doloèil nadaljnjo pot slovenskih
katolièanov v javnem `ivljenju — v mejah Re-
publike Slovenije sicer le do leta 1945, med
Slovenci zunaj meja matiène domovine pa
tudi kasneje — pot, ki naj bi jo nadaljevali tudi
mi, Slovenci, ki se na zaèetku 21. stoletja pri-
števamo med èlane katoliške Cerkve. Logièni
nasledek omenjenega razmišljanja bi bil, da
bi idejo “katoliškega shoda” po skoraj devet-
desetih letih o`ivili in, èe bi v slovenskem ka-
toliškem obèestvu naletela na podporo, tudi
udejanjili.
Je predlog smiseln? Menim, da je brez glo-
bokega in vsestranskega razmisleka sleherni
poskus odgovora na tako kompleksno vpra-
šanje tvegan. Ker sem se `e privadil, da od
branj, razmišljanj, sreèanj, diskusij, preda-
vanj, okroglih miz na temo “kaj slovenski ka-
tolièani ta èas smo, kaj smo sposobni narediti
in kaj ljudje od nas lahko prièakujejo” (Ju-
stin Stanovnik) redno odhajam z obèutkom
odlièno opravljenih diagnoz, a skoraj popolne
odsotnosti ustreznih prognoz in uèinkovitih
zdravil, in ker tudi v mojem miselnem svetu
v tem pogledu dvomi daleè prevladujejo nad
gotovostmi, si v tovrstno razpravo komaj
upam posegati, predvsem pa `e vnaprej rad
priznam, da èesa veè od seznama kritiènih
toèk, kakor jih v tem okviru sam vidim, ni-
sem sposoben prispevati. Ta seznam vsebuje
4
.""
D%7*
# #
tri toèke, in sicer: 1) pomen sintagme “ka-
toliški shod”, 2) nerešeno vprašanje 19. sto-
letja ter 3) “katoliška politika”. Brez odpr-
tega sooèenja o omenjenih toèkah si resniè-
nega “katoliškega shoda” ne znam predstav-
ljati. V nadaljevanju svojega prispevka `elim
na kratko nakazati, kaj z njimi mislim.
1) Pomen sintagme “katoliški shod”. En-
ciklopedija Slovenije slovenske katoliške sho-
de oznaèuje kot “politiène manifestacije pri-
vr`encev SLS oz. njenih predhodnic”, kar so
slovenski katoliški shodi nedvomno bili, pa
èeprav gotovo niso bili samo to. Toda na teh
“manifestacijah SLS” so odkrito in brez dlak
na jeziku nastopali ne le duhovniki kot naj-
pomembnejši intelektualni steber slovenskega
katolištva, ampak tudi domaèi in tuji škofje
in celo kardinali. V enodušni podpori, ki so
jo vsi sodelujoèi namenjali SLS kot nesporni
politièni stranki katolièanov, ni bilo nobe-
ne zadrege, nobenega oklevanja. Tako pred
sto leti. Kako si pa “katoliški shod” smemo
zamisliti mi? Vsem nam je seveda jasno, da
bi bila tovrstna cerkveno-politièna manife-
stacija danes povsem nepojmljiva. Vmes je
bil Maritainov Humanisme integral z njego-
vim razlikovanjem med obmoèjem duhov-
nega in obmoèjem posvetnega, vmes je bila
druga svetovna vojna, vmes je bil II. vatikan-
ski cerkveni zbor in — nenazadnje — vmes je
bilo sto let politiènih izkušenj evropske Krš-
èanske demokracije. V izrazu “katoliški shod”
zato vidim dve nevarnosti: prva je ta, da bi
se vsebina tako zamišljenega shoda ustavila
na pragu “katoliške” ali bolje reèeno “cerk-
venostne korektnosti” in s tem zašla v neza-
nimivo splošnost, druga, njej diametralno
nasprotna, pa je, da bi se sicer pogumno
opredelila za eno od mogoèih poti, a jo pro-
glasila za “edino katoliško” in s tem pono-
vila napako “samozvanih èuvarjev pravover-
nosti” (Gosar) iz tridesetih let prejšnjega sto-
letja. Mo`nost resnièno katoliškega shoda
zato vidim edinole v njegovi pluralni zasnovi,
v `elji, da pride na njem do odprtega in is-
krenega sooèenja stališè med vsemi, ki se priz-
navajo h Kristusovi Cerkvi. In razlièna stališèa
med nami nedvomno so, le da redkokdaj
stopajo v medsebojni javni dialog. Priznam,
da mi razen vsakoletne Drage pri Trstu, in
še te bolj pred letom 1991 kot danes, ne pride
na misel noben forum, kjer bi se znotraj ka-
toliške skupnosti odprto sooèala razlièna sta-
lišèa in pogledi. In tu moramo ugotoviti, da
je bilo v preteklosti slovensko katolištvo na-
ravnano bolj v smer blokovske konfrontacije
kakor pa notranje dialoškosti. Pred sto leti
so katoliški shodi katolištvo postavljali kot
monoliten blok proti liberalizmu. Iz objav-
ljenih besedil o kaki notranji dialektiki na
njih ne moremo sklepati. Podobno se je v tri-
desetih letih veèinski del slovenskega kato-
lištva izkazoval kot blok proti komunizmu.
In tudi ko je do notranje dialektike priha-
jalo, je bila veèinoma spet koncipirana blo-
kovsko: Šušteršièev blok proti Krekovemu,
Stra`a proti Zarji, bohinjski tedni proti te-
èajem v Grobljah itd. Vse to je seveda do
neke mere razumljivo, saj je bil pred tolikimi
desetletji slog javnega nastopanja drugaèen
od današnjega. Kaj pa danes? Nobenega teht-
nega razloga ne vidim, da bi na primer vzroki,
zaradi katerih je skupina okrog Revije 2000
obstala na stranskem tiru ali zaradi katerih
je tam med leti 2000 in 2003 prišlo do spre-
memb v uredniškem konceptu Tretjega dne
morali biti znani le posveèenim. Seveda ne
tajim, da se utegne s pritegnitvijo zelo raz-
lièno misleèih krogov “katoliški shod” spre-
meniti v neproduktiven diskusijski salon.
Tudi ta nevarnost obstaja. Sleherna izbira je
seveda tveganje, toda opustitev poskusa, da
bi med nami samimi prišlo do resniènega in
iskrenega sooèenja, bi bilo po mojem gleda-
nju med vsemi tveganji najveèje.
2) Nerešeno vprašanje 19. stoletja. Èeprav
so se slovenski katoliški shodi odvijali na pre-
hodu iz 19. v 20. stoletje, niso odgovorili na
%7&*
	



#
eno temeljnih vprašanj, ki jih je vesoljnemu
katolištvu (kajpak tudi slovenskemu) posta-
vilo 19. stoletje. Krivdo za postopno razkrist-
janjenje dru`benega `ivljenja so namreè - v
soglasju s t. i. nespravljivim katolicizmom -
naprtili izkljuèno na ramena zunanjih dejav-
nikov, namreè revolucije in njenih predhod-
nikov (protestantizma, razsvetljenstva itd.),
obšli pa so izziv, ki ga je leta 1875 v svojem
prvem pastirskem pismu v slovensko javnost
vrgel ljubljanski škof Janez Z. Pogaèar: “Pred
ko kamen na druge vr`emo, sami sebe vpra-
šajmo: ni li vera okrog nas zato v nevarnost
prišla, ker smo spali, ali — kar je ravno isto
— nepristojnosti poèeli? Ko smo brezskrbno
se vnemarnosti udali ali pa z reèmi peèali se,
katere se s poslanstvom našim ne strinjajo,
je veliko izobra`enih Cerkvi hrbet obrnilo,
ker jih je blišè goljufive prostosti oslepil.” Po-
gaèar velja za predstavnika liberalnega kato-
licizma, katerega je kasneje s svojim misel-
nim sistemom povsem nadigral Anton Mah-
niè. V spopadu s totalitarizmi 20. stoletja se
je Mahnièev radikalni katolicizem zdel kajpak
neprimerno uèinkovitejši in je zato na celi
èrti prevladal. Toda danes, po vojaškem zlo-
mu nacifašizma v drugi svetovni vojni in po
razsulu komunizma med letoma 1989–1991,
je mutatis mudandis polo`aj (slovenskega) ka-
tolištva nemara bolj slièen tistemu iz leta 1848
kot onemu iz leta 1941. Seveda z bistveno raz-
liko, da je bila leta 1848 na dnevnem redu zah-
teva, naj Cerkev izgubi svoj dominanten po-
lo`aj v dru`bi, po letu 1990 pa naj bi Cerkev
to, kar ji je bilo po revoluciji nasilno odvze-
to, znova vsaj delno pridobila. To, kar stanje
po letu 1990 dela podobno onemu iz leta 1848,
je nujnost sooèenja s svobodno, nazorsko plu-
ralno in laièno-nekonfesionalno dru`bo oz.
dru`bo, ki naj bi taka postala. Gre za dileme,
s katerimi se je katolištvo sooèalo v obdobju
pred rojstvom modernega katoliškega giba-
nja, ki pa jih je slovenski idejni in politièni
razvoj prezgodaj odstranil z dnevnega reda.
Se pa iste dileme, tokrat v ekstremni obliki,
znova postavljajo danes. Na Slovenskem tudi
z nekakšnim podzavestnim antikatoliškim ref-
leksom, ki zadobiva ̀ e groteskne oblike. Vpra-
šanje je, ali bomo še enkrat vzrok zanj iskali
v zunanjih bolj ali manj sovra`nih dejavnikih
ali pa bomo tokrat prisluhnili Pogaèarju ter
tudi pri sebi poiskali tiste elemente, ki mo-
rebiti ljudi nagibajo stran od katoliške Cerkve
in celo stran od kršèanskega humanizma. Ne-
kaj je zanesljivo res, in sicer da se na katoliškem
obnebju stvari v primerjavi s prejšnjima dvema
stoletjema niso bistveno spremenile. Tudi da-
nes je prete`na vsebina katoliške dru`bene pub-
licistike, sociologije, delno tudi homiletike,
predvsem “obramba pred” (liberalizmom, re-
lativizmom, individualizmom itd.), in šele
nato osmišljanje dejstev in izbir v luèi evan-
gelija, in to v jeziku, ki bi bil današnjemu
èloveku razumljiv in imel posluh za njegovo
obèutljivost. Tako moramo priznati, da je
katoliško javno oglašanje danes še vedno
prete`no “reaktivno”. Odziva se, zavzema
stališèa do pobud in idej, ki navadno pri-
hajajo od zunaj, ter jih presoja (sprejema,
najveèkrat pa — upravièeno sicer - zavraèa)
v luèi moralnih naèel, ki izhajajo iz njenega
sistema pomenov in vrednot. In tako se zdi,
kakor da bi bila katolištvu še naprej odmer-
jena vloga zaviralne “desnice”, oziroma da
mu ta vloga v nekem smislu po naravi stvari
pritièe. Pri tem je oèitno, da ostaja sr` pred-
meta katoliškega “zaviranja”, namreè enkrat-
no èlovekovo dostojanstvo, utemeljeno v
skupnem Bo`jem sinovstvu, pa naj se kato-
liški apologeti še tako trudimo, v javnosti
neizprosno v ozadju. Je tovrstna obrambna
dr`a smiselna ali pa v nekakšnem zaèaranem
krogu tudi sama prispeva k ohranjanju an-
tikatoliškega refleksa na drugi strani?
3) “Katoliška politika”. Izraze “katoliška
politika”, “politièni katolicizem” itd. v tem
sestavku uporabljam v njihovem splošnem,
pogovornem pomenu in se pri tem ne zau-
%7&*
# #
stavljam pri dol`nem razlikovanju med vero
in politiko, med politiko in strankarstvom.
V tem smislu smemo trditi, da so bili v zgo-
dovini slovenskega politiènega katolicizma
trenutki, ko je slovenski narod v njem pre-
poznal izraz svojih interesov in stremljenj.
Morda ni nakljuèje, da so ti trenutki sovpa-
dali s prvimi štirimi katoliškimi shodi. To
so bili kajpak trenutki, ko so slovenski ka-
tolièani doumeli resniène potrebe slovenskega
naroda, zlasti njegovih najbolj zapostavlje-
nih slojev, in zastavili politiko, ki je navzlic
ne ravno širokogrudnim nazorskim progla-
som presegala lastne ideološke in konfesio-
nalne okvire. Samo sprièo take politike je mo-
gel strankarski nasprotnik Ivan Cankar ene-
mu od njenih poglavitnih tvorcev, Janezu Ev.
Kreku, ob odprtem grobu napisati, da je bil
narod, ko se je poslavljal od njega, “neloèena
in neloèljiva dru`ba bratov in sester, ki so ene-
ga upanja in ene vere, ene misli in ene vo-
lje,” ideološko oddaljeni Oton Zupanèiè pa,
da “ta (Krek, op. pis.), kakor knjige mi, ljudi
je brati znal; tako zatopil se je v tajnopis èlo-
veka našega, da je odtis njegovih najgloboèjih
sanj u`gal pekoèo stigmo vanj.” Ne vem, ali
je kdaj kasneje med slovenskim politiènim
katolicizmom in slovenskim narodom prišlo
do podobne simbioze kot na zaèetku 20. sto-
letja. Najbr` ne. Marsikdo bo sicer zaton ka-
toliške politike upravièeno pojasnjeval z zu-
nanjimi dejavniki, v drugi svetovni vojni zla-
sti z brezobzirnostjo komunistiène partije,
toda vtisa o doloèeni politièni nemoèi kato-
lièanov se je v tem pogledu te`ko otresti. V
manj dramatiènih okolišèinah, pa vendar z
enako ostrino, se tovrstna nemoè pojavlja
tudi v demokratièni Sloveniji. Te`ko je se-
veda ugotoviti, kje gre iskati vzrok te nemoèi,
bi pa nemara veljalo razmisliti, ali res le v neu-
godnih zunanjih okolišèinah (na primer kot
posledica miselnih vzorov, ki jih je vcepil ko-
munizem) ali pa morda tudi v ošibeli spo-
sobnosti našega “branja ljudi” in njihovih
“najgloboèjih sanj”. K temu razmisleku me
sili ugotovitev, da so doloèeni miselni vzorci
(na primer tisti, ki Cerkev podzavestno zaz-
nava kot oblastno institucijo) ravno tako za-
koreninjeni med Slovenci za mejo, kjer smo
zadnjih šestdeset let `iveli v demokraciji in
ne v komunizmu. Gre pa za miselne vzorce,
ki pogojujejo ne le Cerkev kot obèestvo ver-
nih, ampak tudi “katoliško politiko” v naj-
širšem pomenu te besede. Opozoril bi pa še
na en vidik. V svojem referatu o Tomèevih
Mladcih v obdobju pred drugo svetovno voj-
no, ki sem ga prispeval za nedavni simpozij
SAZU o demokraciji na Slovenskem v ob-
dobju 1918–1941, sem izpostavil ugotovitev,
da iz glasila omenjene predvojne radikalno-
katoliške mladinske organizacije izhaja od-
lièno poznavanje in presojanje naèelnih in
idejnih vprašanj, po drugi strani pa nekak-
šna nebogljenost in naivnost na ravni stvarnih
politiènih analiz. Gre za nakljuèje ali za po-
datek, ki ima svoj pomen za slovenski poli-
tièni katolicizem kot tak? Prav gotovo mora
imeti naèelnost prednost pred politiènim
pragmatizmom, toda tudi sama naèelna ja-
snost brez politiène operativizacije, ki mora
nujno vsebovati tudi element uèinkovitosti,
utegne biti neplodna.
%7&*
	



#
%7&*

Izhodišèe tega prispevka je misel, ki jo je
izrazil Justin Stanovnik v lanski poletni šte-
vilki Tretjega dne1 in se glasi takole:
“Naša stvar je slovenska katoliška identi-
teta. Na kar smo spomnili v uvodu — da ni do-
volj, èe ¡slovenska katoliška identiteta, op. I
.K.¿ obstaja kot nekaj, kar zgolj je -, bi radi
sedaj ponovili: to ni dovolj nikoli, zlasti pa ne
v èasu, ki mu ne moremo odmisliti kriznosti.
(...) Zdi se zato, da èas, ki ga `ivimo, malo-
katero stvar bolj priporoèa kot velikopotezno
raziskavo slovenske katoliške identitete ali iden-
titete slovenskih katolièanov. Po naši misli bi
takšno veliko podjetje moglo izpeljati samo gi-
banje, ki bi imelo to ambicijo, da bi se izte-
klo v slovenski katoliški shod. Rekli smo gibanje,
ker mislimo, da bi priprave na to dejanje mo-
rale biti dolg proces, v katerem bi bilo zajeto
vse: od utemeljevanja njegove priporoèljivosti
in nujnosti, do registriranja dejstev naše pre-
teklosti in sedanjosti, do prièakovanj, ki jih ima-
mo do prihodnosti.”2
Potrebe po slovenskem katoliškem shodu
(SKS), ki jo izra`a ta odlomek, tu ne bom po-
sebej utemeljeval, ker se mi zdi tako samora-
zvidna, da zahteva po njenem obse`nejšem do-
datnem utemeljevanju lahko ka`e le na bolest-
no skepso. Za utemeljitev te potrebe veè kot
zadostuje celoten Stanovnikov prispevek, iz
katerega smo citirali navedeni odlomek.
K Stanovnikovi utemeljitvi naj le doda-
mo, da Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem
nikakor ni zadostil potrebi po SKS v zgoraj
nakazanem smislu, saj ni opravil izèrpne ref-
leksije zgodovinskega dogajanja vsaj od zad-
njih velikih slovenskih katoliških shodov do
danes, èeprav jo je v širokih obrisih zahte-
val in deloma tudi nakazal.3 Ravno ta teme-
ljita skupna refleksija zgodovinske vloge slo-
venskih katolièanov v 20. stoletju, iz kate-
re naj izvira skupni naèrt za našo vlogo v 21.
stoletju, pa je bistven element Stanovniko-
ve zamisli SKS.
Zdi se, da bo brez take refleksije sleher-
ni naèrt za prihodnost v temelju nezgodo-
vinski in bo zato tudi ostal zgodovinsko neu-
èinkovit: v tem je morda mo`no razbrati ne-
kaj usode Sklepnega dokumenta plenarnega
zbora (SDPZ). Èe ne bomo razumeli pravil-
nih in napaènih potez, ki smo jih potegni-
li v bli`nji in bolj oddaljeni preteklosti, se
iz te preteklosti ne bomo nauèili, kako vle-
èi pravilne poteze v sedanjosti in prihodnosti.
Historia je paè edina mo`na magistra vitae.
Iz prihodnosti se ne moremo uèiti, ker je še
ni, iz sedanjosti pa tudi ne, saj komaj nanjo
pogledamo, je `e preteklost. Kdor misli, da
bo lahko v sedanjosti in prihodnosti uspe-
šen, èe bo odmislil preteklost in gledal le na
prihodnost (kar je razširjena trditev, zlasti pri
naših politikih), je podoben dandanes zelo
razširjenemu tipu lenobnega uèenca, ki noèe
poslušati uèitelja ali odpreti knjige z izgovo-
rom, da mu je `e vse jasno. V resnici mu ni
jasno èisto niè.
Na tem mestu bi ̀ eleli torej nadaljevati Sta-
novnikov razmislek, ali bolje: predlagati glavne
vsebine, s katerimi naj bi se SKS sooèil.
Glavne smernice takega zgodovinsko-na-
èrtovalnega vpraševanja nam naka`e ̀ e SDPZ:
“Zelo pomembno je, da na ravni celotne dr`avne
5
).
$ 


%7
# #
skupnosti pride do objektivne zgodovinske sodbe
o preteklosti in njene moralne ocene. Brez raz-
èišèene preteklosti in objektivnega priznanja od-
govornosti za storjene zloèine in napake spra-
ve na narodni in dru`beni ravni ne bomo do-
segli”.4 Takšna zgodovinsko-politièna in moralna
ocena preteklosti se zdi tudi tu, kakor v Sta-
novnikovem besedilu, predpogoj naèrtovanja
zdrave narodove prihodnosti. Tudi tu, kot v
Stanovnikovem besedilu, so postavljeni v os-
predje zlasti dogodki, ki onemogoèajo narod-
no spravo. To pa so zlasti dogodki vezani na
èas tik pred, med in po drugi svetovni vojni,
vse do osamosvojitve. Najodloèilnejši znotraj
tega pa je prav gotovo èas med samo drugo
svetovno vojno in tik po njej, saj se je tu na-
rodni razkol ravno razprl v skrajni obliki, kot
je na delu še sedaj. Ta èas smemo imenova-
ti z nazivom slovenska dr`avljanska vojna. Rav-
no ti dogodki in zlasti vloga slovenskih kato-
lièanov (dokonèno mobiliziranih v obliki
MVAC, JVvD in nato zlasti Slovenskega do-
mobranstva) ter njihovih antagonistov (OF
kot dolge roke KPS) v njih, bi morali biti torej
tudi po mnenju SDPZ dele`ni temeljite po-
litiène in moralne ocene.
)


!
Prva tema, ki bi jo zato moral SKS obrav-
navati, je vprašanje moralnega zmagovalca slo-
venske dr`avljanske vojne. Na osnovi novejših
raziskav5 se zdi, da je njen moralni zmago-
valec Slovensko domobranstvo in ne KPS/
OF. Okrog te teze bi si morali slovenski ka-
tolièani oblikovati enotno in enoznaèno mne-
nje. Saj èe je temu tako, bi morali katolièani
zahtevati takšno vrednotenje domobranstva
tudi na dr`avni ravni, kar pomeni ustrezno
odstranitev vsega pozitivnega moralnega
vrednotenja KPS/OF iz uèbenikov, spome-
nikov, pokojninske zakonodaje itd., ki bi ga
moralo zamenjati moralno negativno vred-
notenje, saj bi pozitivno vrednotenje pripadlo
domobranski strani. Na osnovi te negativ-
ne moralne ocene KPS/OF bi morali sloven-
ski katolièani enoznaèno zahtevati tukaj in
zdaj sodni epilog za vse (zlasti še `iveèe) vršilce
komunistiène oblasti med vojno in po njej.
Zaèetek odloènejšega stališèa pri opredelje-
vanju sodobnih katolièanov za moralno zma-
govitost slovenskega domobranstva bi lah-
ko videli v zborniku Slovenska duhovna in po-
litièna drama 20. stoletja,6 ki bi lahko pred-
stavljal `e nekakšen zaèetek zgodovinske ref-
leksije SKS.
8+- 

!
Druga toèka, katere se moramo katolièani
zavedati, je, da smo slovenski katolièani, or-
ganizirani v Slovenskem domobranstvu, zgo-
dovinsko-politièni pora`enec dr`avljanske voj-
ne, KPS/OF pa na tej ravni zmagovalka. Ta
zavest je `e dovolj prisotna in menim, da je
ni potrebno posebej gojiti. SKS bi si glede
tega moral predvsem zadati obse`no in ve-
èinoma še ne opravljeno nalogo prouèitve
vzrokov tega vojaško-politiènega poraza.
Kako je mo`no, da smo kljub temeljni mo-
ralni neomade`evanosti slovenskega domo-
branstva in katoliškega tabora, ki je stal za
njim, na ravni zgodovinske uspešnosti do-
`iveli tak polom? Kako je mogoèe, da smo
kljub vsej katoliškosti slovenskega naroda
pred vojno, katolièani kapitulirali pred KPS,
ki je bila pred vojno absolutno minoren po-
jav? Ta vprašanja bi si moral SKS odloèno
zadati, saj se pravzaprav ravno iz njih lahko
še najveè nauèimo za prihodnost. Iz njih na-
mreè lahko uvidimo, do kolike mere še vedno
poèenjamo iste usodne napake, kot smo jih
tedaj, in se ob tej zavesti od njih lahko konè-
no odvrnemo.
Ker je to vprašanje glede same metode
zgodovinskega ravnanja katolièanov odloèil-
nejše od prvega, mu bom v tem sestavku pos-
vetil veè prostora.
%7&*
	



#
61


Zdi se, da je najoèitnejši vzrok zgodovin-
skega propada katoliškega tabora v sloven-
ski dr`avljanski vojni predvsem njegova nee-
notnost in da je vzrok uspeha nasprotnega ta-
bora ravno v disciplinski monolitnosti KPS.
O tem govori cela vrsta študij tedanjega po-
lo`aja. Z dramatièno zgovornostjo prièuje o
tej razcepljenosti zapis, ki je nastal v sloven-
skih èetniških krogih leta 1943, takoj po po-
razu protikomunistiènih enot v Grèaricah in
na Turjaku. To besedilo z naslovom Zakaj
in kako je prišlo do poraza protikomunistiè-
ne fronte po 8. septembru 1943 povzema Bo-
ris Mlakar v svoji monografiji Slovensko do-
mobranstvo (1943–1945), kjer ga oznaèi kot
“trezno in realno analizo”7 situacije nastale
v Sloveniji po kapitulaciji Italije. Mlakarjev
povzetek tega zapisa pravi takole: “V pogledu
idejne zavezanosti naj bi bila protikomunistiè-
na fronta povezana po narodni ideji (to je slo-
venstva, jugoslovanstva ter dinastije) ter boju
proti OF oziroma KPS. Pri tem se narodna ide-
ja pri protirevolucionarnem taboru ni pojmo-
vala enotno, predvsem pa je imela peèat kon-
servativnosti in je bila tako obèutljiva na kritiko
slabosti jugoslovanske dr`ave, kar je KPS siste-
matièno izkorišèala. Tudi protikomunistièna
ideja ni bila v vseh skupinah tega tabora enako
zakoreninjena in je bila bolj nejasna. Posamez-
ne skupine niso imele naèelno jasnega stališèa
do OF in niso bile enako globoko preprièane,
da je OF le narodna krinka za KPS in torej
nesreèa za slovenski narod, zato se te skupine
tudi niso mogle na podlagi protikomunistiène
ideje v notranje naèelno udarno enoto.”8 Za-
pis dalje primerja to idejno in posledièno or-
ganizacijsko neenotnost protikomunistiènega
tabora s povsem drugaènim polo`ajem v OF,
“kjer je KPS povezovala celoto v udarno idejno
enoto” in kjer “je KPS vlila organizaciji izredno
iniciativnost, enotnost in udarnost. Stranka z
`elezno kruto disciplino brezobzirnih in bre-
zvestnih mladih aktivistov, navajenih ilegal-
nega boja, ki se ni ozirala na `rtve (‘`rtve so
potrebne!’) je to znala in prepredla Slovenijo
z gosto mre`o zaupnikov in podrejenih orga-
nizacij ter obvešèevalno slu`bo, z rafinirano
propagando”.9 V sklepu zapisa neznani avtor
zakljuèuje glede padca Grèaric, Turjaka in
drugih protikomunistiènih postojank takole:
“Ker smo gledali zgolj v Nemcih svojega nas-
protnika, pozabili pa trenutno, da je komu-
nistièna OF še bolj nevarna slovenskemu na-
rodu kot Nemci, je bil `e v naprej vsak notranji
in zunanji odpor proti partizanom oslabljen,
iz tega razloga so vaške stra`e zapustile svoje
utrjene postojanke in se na ta naèin umaknile
— ne Nemcem, ampak partizanom, ki so z lah-
koto zasedli in ‘osvobodili’ slovensko zemljo”.10
Zanimivo je, da na izredno podoben na-
èin opozarja na neenotnost kot glavni prob-
lem protikomunistiènega tabora `e precej èa-
sa pred kapitulacijo Italije dolgoletni orga-
nizator slovenske Katoliške akcije Ernest To-
mec. V njegovem `e kar preroškem zapisu,
ki je nastal v prvih letih okupacije, vendar
zagotovo pred 26. aprilom 1942 (gre za da-
tum Tomèeve smrti), pravi sledeèe: “Komu-
nisti so kljub svoji maloštevilnosti sijajno or-
ganizirani. Svojo organizacijo imajo razpre-
deno po celi de`eli, morda le po nekaj ljudi
povsod, a ti pod enotnim vodstvom. (...) Ko
bi mi isto razumeli, bi naenkrat postali dru-
gaèe udarni. Enotno vodstvo in razpredenost
po de`ele sta omogoèili, da je tako funkcio-
nirala peta kolona. (...) Svoje staro razdiralno
delo med nami še vedno vrši kot `e dvajset let
po svetovni vojni. Neprestano nete prepire med
našimi strujami, svoje niti imajo speljane do
škofa — via Kocbek, Grafenauer. Vsakega vo-
ditelja našega oblatijo — magari z malenkost-
nimi oèitki, a pogostimi in naši ljudje nasedajo
tembolj, èim bolj manjka pri nas enotnega vods-
tva in edinosti.”11
Dalje Tomec s presenetljivo jasnovidnost-
jo poudarja, da: “Študij taktike komunizma
je za današnjo politiko `ivljenjsko vprašanje.
%7&*
## #
Stranka, katere voditelji te taktike ne poznajo,
je neizogibno obsojena na smrt, kakor hitro raz-
mere toliko dozore, da komunizem lahko preide
v t.zv. revolucionarno fazo svojega delovanje.
Naši politiki `al te taktike niso resno študirali
in èe so kaj o tem èitali, so stvar lahkomišljelno
vzeli, kot bi nikdar ne smeli, èe jim je res nad
vse ‘bonum commune civitatis’ in zlasti ‘Ecc-
lesiae’, ki jih je dovolj pogosto opozarjala na
veliko nevarnost. Ti pa so se raje dali informi-
rati komunistom in pa tistim katolièanom in
duhovnikom, ki so od komunizma toliko oku-
`eni, da so se dali komunistom zapeljati celo
do sovraštva naèelnih katolièanov in do tiste
slepe lahkovernosti, podobno kot v èasu Noe-
ta, ko so ljudje vselej raje verjeli neresnim op-
%7&*
Sveta dru`ina (izrez), 2007. Vitraj, poslikava na plošèo
iz veèbarvnega taljenega stekla, 176 x 56 x 1,5 cm.
Kapela Bo`je ljubezni, Dom dr. Janka Benedika, Radovljica.
	



#$
timistom kot Noetu. Lahkomišljena nevednost
naših politiènih, naèelno zelo slabo šolanih vo-
diteljev, se nam bo še dolgo mašèevala”.12
Svoja razmišljanja strne v ugotovitev: “Po-
lo`aj je danes tako nevaren, da naravnost krièi
po strnjeni narodni skupnosti. Komuniste je tre-
ba iz te skupnosti izkljuèiti, kot se morajo po-
vsod iz skupnosti izloèiti izdajalci. Vse drugo
pa se mora tesno med seboj skleniti”.13
61

"
*0
Tomca ni oèitno tedaj nihèe poslušal. Niti
pred vojno, ko je o vsem tem `e jasno govoril,
niti med njo. Ban Natlaèen je npr. od naèel-
nika ljubljanske policije Lovra Hacina ob ita-
lijanski okupaciji zahteval, naj unièi doku-
mente o komunistih, da jih ne bi Italijani za-
èeli preganjati.14 Hacin je Natlaènovi zahtevi
konèno ugodil, èeprav se je izhodišèno moè-
no upiral, saj je bil tako kot Tomec v skla-
du s cerkvenimi dokumenti “preprièan, da
so komunisti sovra`niki vsake èloveške dru`-
be”,15 kot je pogumno in pravilno dejal na
montiranem re`imskem procesu leta 1946,
kjer je bil nato obsojen na smrt.
Škof Ro`man in domobranski kurat Peter
Kri`aj sta moèno kritizirala Hacina, ko je le-
ta po letu 1943 kot naèelnik Policijskega var-
nostnega zbora pri preganjanju KPS dopušèal
tudi uporabo skrajnih policijskih metod (me-
stoma celo muèenja zapornikov).16 Zgleda,
da je celo tako odloèen antikomunist, kot je
to bil general Leon Rupnik, nasprotoval upo-
rabi takih sredstev.17 Je pa po drugi strani ja-
sno, da v boju zoper tako brezobzirnega nas-
protnika, kot je bila KP, ni bilo mogoèe iz-
birati metod, kakor jih ni mogoèe izbirati da-
nes v boju zoper mednarodni terorizem. Taj-
ne slu`be (kakršnim je naèeloval Hacin) prav-
zaprav morajo do neke mere vedno uporab-
ljati take specialne metode, èe `elijo obva-
rovati demokratièno dru`bo pred organizi-
ranim nasiljem. Vendar zgleda, da protiko-
munistièni tabor ni v zadostni meri videl, ko-
likšno nevarnost je predstavljal komunizem,
zato pa tudi takih metod ni in ni hotel upo-
rabljati v zadostnem obsegu; zlasti ne na za-
èetku vojne ali celo pred njo ne, ko je bilo
komunistov še malo in ko bi bilo mo`no z
nekaj odloènimi in niti ne tako skrajnimi po-
segi (npr. konfinacijo) povsem odpraviti ko-
munistièno nevarnost. S tem bi se odpravila
potreba po taktièni kolaboraciji z okupator-
jem in bi bilo mo`no jasno in enoznaèno vo-
diti osvobodilni boj v skladu z navodili be-
gunske vlade v Londonu. Protikomunistièni
tabor bi v Sloveniji zmagal.18
Zdi se torej, da je neenotnost protikomu-
nistiènega tabora in katoliškega še prav po-
sebej, temeljila ravno v neodloènosti njego-
vega antikomunizma. Nihèe v Sloveniji ni
poslušal papeških okro`nic Quadragesimo
anno (1931) in Divini Redemptoris (1937), ki
sta jasno nagovarjali k takemu ostremu an-
tikomunizmu. Nihèe ni poslušal Tomca,
Ehrlicha, Hacina, Rupnika, ki so ta spozna-
nja poskušali dosledno izvajati.
, 
Je danes kaj drugaèe?
Dovolj je, èe pogledamo, kako sama ka-
toliška stran obravnava omenjeno èetverico.
Pravzaprav je sploh ne obravnava: sramuje
se je. Zoper njo skuša povzdigniti like, kot
sta ban Natlaèen in škof Ro`man, ki ju je tre-
ba vsekakor obravnavati kot lika velike èlo-
veške širine, vendar obenem, kot smo videli,
tudi kot lika velike èloveške naivnosti. Skuša
se zato ti dve osebnosti sicer povsem upra-
vièeno rehabilitirati, vendar tako, da se ka`e
na njuno distanco od odloènega antikomu-
nizma Rupnika in Hacina, ki bi edini tedaj
lahko rešil slovenski narod pred komunistiè-
no morijo in strahovlado. S tem pa se nepo-
sredno priznava, da sta bila Rupnik in Ha-
cin nekakšna zloèinca (govori se o t. i. “po-
gojni kolaboraciji”), z njima vred pa tudi ce-
%7&*
$ #
%7&*
lotno domobranstvo.19 S tem se obenem pri-
staja na tezo, da naèin bojevanja zoper KPS,
ki bi edini lahko prinesel efektivno zmago,
ni bil legitimen. Pristaja se torej na tezo, da
se ni bilo prav boriti proti OF/KPS. Pristaja
se skratka na tezo, ki je lastna sami KPS. Zato
pa tako stališèe (hote ali nehote, vede ali ne-
vede) kolaborira s KPS.
Èe povzamem: nalogo SKS vidim pred-
vsem v jasnem distanciranju od medlega an-
tikomunistièenga stališèa, ki nam je ̀ e med voj-
no in po njej tako škodovalo na zgodovinsko-
politièni ravni (na kar sem skušal opozoriti pod
toèko 2), kar je tesno povezano z moralno oceno
medvojnega dogajanja in njenimi sodnimi,
spomeniškimi itd. epilogi (kar je bilo omenjeno
pod toèko 1). SKS bi se pa moral temeljito za-
misliti tudi (in to bi bilo zelo pomembno ra-
ziskovalno poslanstvo SKS) v globlje duhovnoz-
godovinske vzroke te antikomunistiène medlosti
na katoliški strani20 in jih odpraviti. Pri tem
bi se moralo postaviti v bran èasti takih mo`,
kot so bili Ernest Tomec, Lambert Ehrlich, Lo-
vro Hacin in Leon Rupnik.
Šele tak premik zgodovinske zavesti v slo-
venski katoliški skupnosti bi omogoèil ure-
snièenje resnièno katoliškega stališèa v le-tej
in bi ji dalo zadostni zagon za bodoèe bolj
enotno in bolj `ivo dru`beno-politièno de-
lovanje. To delovanje je namreè oèitno za-
stalo, zlasti èe pogledamo sedanjo katoliško
strankarsko politiko, ki zaradi svojega med-
lega antikomunizma ne uspe izkoristiti sebi
v prid niti zdaj `e vsem oèitnega samosesu-
vanja slovenskega komunistiènega tabora in
evropske levice nasploh.21
Dokler se bomo raje postavljali na stališèe
ljudi, kot so bili Gregorij Ro`man, Marko
Natlaèen in Peter Kri`aj (ali celo huje: na sta-
lišèe kakšnega Kocbeka), bomo paè še naprej
izgubljali, kot smo v preteklosti izgubljali in
izgubili slovensko dr`avljansko vojno.
1. Justin Stanovnik, Slovenska katoliška identiteta,
v: Tretji dan, 5/6 (2006), 68–75.
2. Prav tam.
3. SDPZ, §§ 20–27, §§ 80–81.
4. SDPZ, § 80.
5. Tu mislim zlasti na raziskave B. Mlakarja in T.
Griesser-Peèar.
6. Okoliš, S. (ur.), Slovenska duhovna in politièna
drama 20. stoletja, Ljubljana, 2007.
7. B. Mlakar, Slovensko domobrantsvo (1941–1945),
Ljubljana, 2003, 76–78.
8. Prav tam, 76–77.
9. Prav tam, 77.
10. Prav tam, 78.
11. VV. AA., Profesor Ernest Tomec. Zbornik èlankov
in prièevanj ob 50-letnici njegove smrti, Buenos
Aires, 1991, 177.
12. Prav tam, 178.
13. Prav tam, 179.
14. Prim. T. Griesser-Peèar, Razdvojeni narod,
Ljubljana, 2004, 280.
15. Prav tam, 281.
16. Prim. prav tam, 285–286.
17. Prav tam.
18. Prim. obse`neje o tej temi tudi mojo recenzijo
Mlakarjeve monografije v: Tretji dan, 5/6 (2004),
104–108.
19. Prim. prav tam, 260–261.
20. Prim. o teh vzrokih analizo, ki sem jo podal v
doktorski disertaciji: I. Ker`e, Vprašanje prehoda
slovenske misli iz sholastiènega v novoveški miselni
zasnutek, Ljubljana, 2007, 246–247. Tu
izpostavljam zlasti esencialistièno (platonsko
naravnano) naravo našega neotomizma (zlasti
Mahnièevega in Ušeniènikovega), ki se ni znal
dovolj odpreti eksistencialni, zgodovinski,
aristotelski razse`nosti Toma`eve misli in
posledièno ljudi ni navajal na konkretno
zgodovinsko delovanje, paè pa se je raje izèrpaval
v prepirih o naèelih, zgodovinski teren pa je
prepušèal najprej liberalizmu, potem pa
marksizmu. Do te mere je imel Kocbek prav, ko
je slovenski predvojni katoliški kulturi oèital
univerzalizem, srh pred konkretnim. Nikakor pa
to ne pomeni, da je v imenu tega, po svojem
bistvu aristotelskega, tomistiènega spoznanja, bilo
dopustno stopiti na marksistiène, materialistiène
pozicije. Prim. deloma na to temo tudi S.
Granda, Politièno `ivljenje v Stari Jugoslaviji s
posebnim ozirom na liberalce in kršèanske socialiste,
v: Okoliš, S. (ur.), Slovenska duhovna in politièna
drama 20. stoletja, Ljubljana, 2007, 19–21.
21. Prim. o tem I. Ker`e, Velika prilo`nost, v: Tretji
dan, 5/6 (2007), 1–4.
	



$

Najprej moram povedati, da sem otrok
kulturnega boja. Danes to besedno zvezo
marsikdo rabi z nekakšnim u`itkom ali celo
z nostalgijo, kakor da bi oznaèevala posebej
slavno obdobje v novejši zgodovini katolištva
na Slovenskem. Vendar noben kulturni boj
v resnici ni bil slavno obdobje. Èe `e, je bil
mraèen, zadušljiv èas, ko smo bili — tam ob
koncu devetdesetih — morda res za odtenek
bolj preprièani v pravilnost “svoje” in v po-
polno zgrešenost “njihove” stvari, a razmiš-
ljanje o lastnih tegobah pod vladavino tako
imenovanih liberalcev je hromilo vse druge
ustvarjalne sile. Zato bi rad iz spomina odri-
nil vse tiste razgrete debate z obveznim do-
datkom pene na ustih, pa kak zamah z roko
proti sošolcu, ki je trdil, da se Cerkev nikakor
ne sme polastiti najveèjega slovenskega bo-
gastva, naših gozdov. Prav niè si ne `elim na-
zaj v tiste èase, še najmanj zato, ker sem bil
kot mnogi na obeh straneh kulturnobojnega
igrišèa preprièan, da bo tako stanje trajalo
desetletja. Da bo še desetletja sicer mogoèe
biti katolièan in na vse pretege razkazovati
katoliška èustva, da pa bo v širši javnosti
katolištvo navzoèe natanko v tolikšni meri,
kot se bo zdelo prav tistim na oblasti. Ker
so ti oèitno vendarle precenili ljudski gnev
na zaostalo Cerkev, so se razmere v zadnjih
letih spremenile. V nekem trenutku se je bilo
slovensko ljudstvo celo pripravljeno spraviti
s svojo katoliško dedišèino. Bojim se, da ta-
krat ponujene roke nismo sprejeli na pravi
naèin. Menim, da je skrajni èas, da se o tem
pogovorimo in da morda še prepreèimo zdrs
v novi kulturni boj, ki ne bo niè bolj pro-
duktiven od prejšnjega. Èe se to sploh še da.

Bilanca prejšnjega kulturnega boja je na-
mreè po moji sodbi na katoliški strani po-
razna. Upam si celo trditi, da smo petim de-
setletjem, ki smo jih za zdrav razvoj izgubili
v bivšem re`imu, zgolj dodali še eno novo
izgubljeno. Èe se Cerkev v tem èasu ne bi vsaj
institucionalno okrepila in razvila široke mre-
`e razliènih dejavnosti, bi bilo stanje še bolj
alarmantno.
Razlogi za to so — kot vedno — veèplast-
ni. Velik del je zunanjih. O njih se govori po-
gosto in veliko, tako pogosto, da celo kot iz-
govor niso veè posebno preprièljivi. Med no-
tranjimi bi posebej izpostavil dva: na eni stra-
ni te`ave katolièanov s samimi seboj, na drugi
strani pa te`ave z okolico, v kateri `ivijo.
Oboje ni malo povezano z dejstvom, da
je polstoletna vladavina totalitarizma pri pre-
nekaterem katolièanu ustvarila vtis, da bi se
Bergerjev “sveti baldahin” v Sloveniji brez
komunizma sploh ne zrušil. Res je, da bi se
najbr` zaèel rušiti na drugih mestih in bi pa-
del na kakšno drugo stran, ampak njegova
podrtija tudi v prijetnejših zgodovinskih oko-
lišèinah ne bi bila bistveno manjša. S tota-
litarizmom ali brez njega bi danes `iveli v se-
kularizirani, poposvetnjeni dru`bi. V dru`bi,
kjer 40 odstotkov ljudi nikoli ne zaide v cer-
kev in kjer jih kake tri èetrtine z njo nima-
jo poglobljenega stika. To ni samo sloven-
ska, to je stvarnost vsega tradicionalno krš-
èanskega sveta. Kljub temu se lahko tako re-
koè dnevno preprièamo o tem, da je stanje
v Sloveniji vendarle drugaèno. Te`ava ni v
morebitnem pomanjkanju zagretih katolièa-
nov; upal bi si celo reèi, da je takih veè kot
v nekaterih sosednjih dr`avah. Te`ava niti ni
%7&*
7
<& 
$ #
v (morda znatno) višjem dele`u militantnih
nasprotnikov vsakega pojavljanja Cerkve in
njenih vernikov v javnosti kot v veliki veèini
evropskih dru`b, kar je paè — in to pot po-
polnoma zares — dedišèina naše komunistiène
preteklosti. Bistvena te`ava je, da ljudje, ki
so do Cerkve in katolištva naèeloma indife-
rentni — in so v veliki veèini, kot domala po-
vsod po zahodnem katoliškem svetu — ob vsa-
kem spornem vprašanju raje potegnejo z mi-
litantnimi nasprotniki Cerkve. Za to pa `e
ni mogoèe veè kriviti zgolj komunizma. Ti
ljudje imajo verjetno prav toliko stikov z in-
stitucionalno Cerkvijo in njenim obredjem
kot indiferentne`i v Avstriji ali Italiji. Kar jim
manjka, je izkušnja javne navzoènosti kato-
lièanov, ki bi v njih — kot v omenjenih dr-
`avah — spodbujala rast pozitivne predstave
o katolištvu in jim omogoèala, da se, èeprav
nanj niso veè moèno navezani, vendarle poi-
stovetijo z njegovo dedišèino, ki jim je skupna
z anga`iranimi verniki.
Dobro, spet je potrebno iti v zgodovino
in priznati, da polstoletna prisilna odsotnost
vsega katoliškega — celo praznikov, ki so bili
na Èeškem ali Mad`arskem denimo samou-
mevni — iz javnosti pri reševanju nakazane
te`ave ni v pomoè. Ampak ravno nekateri do-
godki iz zadnjih let odjuge postavljajo v èud-
no luè tudi stanje katoliškega duha na Slo-
venskem dolgo po dru`benih spremembah,
kakor koli mehke in nezadostne so `e bile.
Priznam: katolièani praktièno nimamo so-
dobnih zgledov, kako se v javnosti kot kato-
lièani vesti. Tovrstni slavni zgledi so stari naj-
manj sedemdeset let. Vodijo na Be`igrad, na
kongrese Kristusa Kralja, k likom Ušeniènika
in Tomca. Nisem med tistimi, ki bi mislil, da
je bilo s temi zglednimi osebami in dogodki
v njihovem èasu kaj naèelno narobe. Celo veè,
%7&*
Obraz angela, 2007. Iz serije poslikanih kro`nikov, veèbarvno taljeno steklo.
	



$
tudi sam v njih gledam imenitne predstavnike
katoliške misli in katoliške zgodovine pri nas.
Ampak drugaèe kot v letih najhujšega kultur-
nega boja konec devetdesetih nisem prepri-
èan, da lahko današnjemu katolièanu pove-
do kaj bistvenega in odloèilnega o njegovem
èasu. Vmes se je vendarle zrušil sveti balda-
hin, Slovenija 2007 v domala nobenem ozi-
ru ni taka, kot je bila v èasu najveèjega raz-
cveta predvojnega katolištva. Ne vem, ali je
to dobro ali slabo, ker nisem do`ivel “dobrih
starih èasov”, ampak tako je.
Èe bi dedièi navedenih imenitnih oseb-
nostih po vojni mogli delovati v vsaj prib-
li`no normalnih razmerah, sicer ne bi mo-
gli zaustaviti razpadanja svetega baldahina,
kot se to v Evropi ni posreèilo nikjer, bi pa
verjetno zlahka ustvarili pogoje, v katerih bi
katoliška Cerkev in katoliška dedišèina v
dru`bi ohranili ali pa z majhnimi spremem-
bami na novo zasedli mesto njenega nespor-
nega sestavnega dela. Pa se to kajpak ni mo-
glo zgoditi. Namesto tega smo dobili kato-
lièani zglede drugaènega pristopa k stvarnosti,
zglede tako imenovanega “dialoga”. Ti so bili
taki, da ima lepa beseda dialog v našem be-
sednjaku še zdaj negativen prizvok. Dialog
je v tistih èasih namreè pomenil popolno po-
dreditev vsakršne kršèanske misli uradni dr-
`avni ideologiji, ki jo je bilo potrebno naj-
prej na vse pretege povelièevati in se ji zah-
valjevati za to, da je osvobodila našo Cerkev
navezanosti na gnili mešèanski red in na pos-
vetne dobrine ter ji tako omogoèila vnovièno
pribli`evanje apostolskim idealom, šele v dru-
gi vrsti pa je bilo moè povedati kaj o kato-
lištvu, a še to samo v silno omejenih okvi-
rih. V tem oziru je kršèanski socializem, ki
se je zaèel kot gibanje velikega upanja na pre-
novo v slovenskem katoliškem prostoru, iz-
kazal kot grozljiv zgodovinski fiasko, saj se
je veèinoma zakljuèil v popolnem odpadu od
Cerkve in v hlapèevskem razmerju do komu-
nistiène ideologije. Spet ni bilo povsod tako.
Ampak pri nas je bilo in tega dejstva ni mo-
goèe spremeniti.
Presek teh dveh vrst zgledov iz preteklosti
je ne èisto neprièakovano ustvaril mentali-
teto, v kateri ni malo naèela vse ali niè. Na
ozadju sijajnih zgodovinskih podob izpred
sedemdesetih let in strahu, da bi utegnili spet
zdrsniti v stanje popolne odrinjenosti, nekak-
šne konservativne revolucije, ki je sledila dva-
najstletni prevladi politiène levice in je bila
vidna na mnogih ravneh (tudi v renesansi na-
rodnozabavne glasbe, ki smo ji prièa), po mo-
jem mnenju nismo znali prav izkoristiti. Raje
smo se zatekali k razkazovanju mišic, pa najsi
je šlo za Playboyjeve plakate, za priporoèi-
la `enskam o domnevni zdravstveni korist-
nosti bolj konservativnega oblaèenja ali po-
polnoma neproduktivno zahtevo po plaèlji-
vem splavu. S tem smo se znova sami posta-
vili v neza`elen polo`aj nekakšnih moralnih
policajev in — kot se to rado zgodi — še sami
prilili olje na ogenj `e tako ukoreninjeni pred-
stavi o Cerkvi kot ustanovi, ki jo najbolj od
vsega skrbi spolna morala, druga vprašanja
pa malo ali niè. Da je to podroèje `e samo
po sebi izrazito spolzko in se niti pri nas ni
mogoèe veè zanašati na relativno zaprtost
dru`be kot varovalko pred neprijetnimi raz-
misleki o njem, menda ni treba izgubljati be-
sed. Zato bi bilo tudi škoda na njem potratiti
vse moèi.
Omenjeno razkazovanje mišic, ki je bilo
v zadnjih letih kar pogosto in javno odmev-
no, je pri mnogih katolièanih zdru`eno z ne-
prijetnim in samozadostnim preprièanjem,
da lahko o vkljuèevanju Cerkve in njenih lju-
di v javnost presojajo samo ljudje znotraj
Cerkve, tudi èe gre za povsem posvetne za-
deve, kot sta gospodarstvo in finance. Kato-
lièani se bomo morali paè navaditi, da vsto-
panje v javnost prinaša s seboj tudi nadle`-
na vprašanja in da ni z vsako kritièno mislijo
na naš raèun raz`aljeno `e vse kršèanstvo. @al
pa je res ogromna veèina tovrstnega pisanja
%7&*
$ #
o katolištvu pre`eta s tolikšno mero èisto ele-
mentarnega neznanja in ujèkanja starih pred-
sodkov, da èlovek zlahka obupa nad celoto
in se, kar je nevarna in sladka mo`nost, za-
teèe v samozadovoljno preprièanje o popolni
pravilnosti lastnih stališè. In `e je tu zaèaran
krog, ki onemogoèa kakršno koli konstruk-
tivno sooèanje z dru`bo, ki ni veè taka kot
v mitiènih èasih slovenskega katolištva. Mo-
goèe smemo prav temu zaèaranemu krogu
pripisati neizrabljene mo`nosti “konservativ-
ne revolucije” in vrnitev indiferentne veèi-
ne, v nekem trenutku pripravljene revidirati
svoje stališèe o Cerkvi in katolièanih, na stare
kulturnobojne polo`aje, kar se je morda naj-
bolje videlo ob nedavni farsi z obnovitvijo
Ro`manovega procesa. Še vedno srèno upam,
da so slabemu rezultatu predsedniškega kan-
didata konservativne in katoliške provenience
botrovale zvišane cene `ivil in predvsem nje-
gove lastne napake, ne pa razprave v zvezi z
docela povpreènim ljubljanskim škofom.
Ampak bojim se, da se motim.
Prav deklarirani katoliški politiki so sicer
poseben in morda najbolj boleè pokazatelj
katoliškega neuspeha v zadnjem poldrugem
desetletju. Oèitno so nanje še posebej vplivali
strahovi preteklosti. Drugaèe si je komaj raz-
lo`iti èudno sprego potez, znaèilno za veèino
katoliških politikov pri nas. Èeprav vztrajanje
na foteljih povezujemo s politiko nasploh,
se mi zdi, da so slovenski katolièani med po-
litiki v tej lastnosti še posebej blesteli. Zaradi
nje so razpadale stranke, zaradi nje so bili pri-
pravljeni vstopati celo v najbolj èudne koa-
licije, resda pa je bilo to vstopanje vedno po-
vezano s samimi na sebi hvalevredni premi-
sleki o takšni ali drugaèni mostogradnji, ki
je obravnavanim politikom zagotavljala dele`
oblastne pogaèe tudi v èasih, ko je oblast naj-
bolj gnala kulturni boj. Druga lastnost, le na
prvi pogled te`ko uskladljiva s prvo, je zna-
èilen ekshibicionizem, namenjen najbolj za-
grizenim privr`encem. Pred njimi in zanje
pa se nekateri katolièani v politiki niso sra-
movali niti najbolj skrajnih stališè in jih ni
prav niè skrbelo, da utegnejo z njimi trajno
ogroziti `e tako nizek ugled katolištva v jav-
nosti. Cilj je bil pri tem spet ohranjanje na-
klonjenosti volilne baze in s tem foteljev v
te`kih èasih. Mnogi katolièani so nasedli nji-
hovemu dozdevno nesebiènemu in odloène-
mu boju za katoliško stvar. Priznati je sicer
potrebno, da so imeli ti politiki v takem rav-
nanju zglede celo pri nekaterih imenitnih
predstavnikih hierarhije iz ne tako daljne pre-
teklosti. Kronsko sprièevalo dokajšnje jalo-
vosti katoliške politike na Slovenskem je, da
smo namesto sodobne kršèanskodemokratske
stranke dobili zgolj konfesionalno stranèico,
ki bolj sodi v zaèetek 20. kot v 21. stoletje in
po vsem videzu nikoli ne bo zmo`na preseèi
desetine glasov na parlamentarnih volitvah
(èeravno jih bo tudi manj kot sedem odstot-
kov zelo te`ko dobila).
Gotovo manj opazna in škandalozna, dol-
goroèno pa vsaj po mojem mnenju nevarnejša
je precej skromna aktualna navzoènost kato-
liškega in širše kršèanskega v slovenski kul-
turi, tam, kjer sta imela kljuèno mesto od nje-
nih zaèetkov. Seveda so še vedno ustvarjalci
z vseh podroèij, ki izroèilo nadaljujejo in tudi
`anjejo precej uspehov, ampak zdi se, da jih
je v main streamu vse manj. Medtem ko so
duhovniki iz njega itak `e davno izginili (o
èemer bi bilo treba posebej spregovoriti), po-
lo`aj ravno tako ni ro`nat nasploh. Pa so bili
katolièani kot Pregelj, brata Vodnik ali Stane
Kregar še pred osemdesetimi leti nosilci naj-
sodobnejših kulturnih tokov (zaradi èesar tudi
niso povsem izostali trki z uradno Cerkvijo).
Zelo slabo bi bilo, èe bi se katoliški kultur-
ni okus sprièo tega omejil zgolj na nekakšno
domaèijsko konservativnost, kar je bila v vseh
obdobjih slovenske kulturne zgodovine nje-
gova velika skušnjava. Slovenska kultura s svo-
jim nezgrešljivim katoliškim peèatom (o ka-
terem nas najbolj preprièa Cankar) je namreè
%7&*
	



$
ravno tisto polje, kjer bi se dalo najla`e naj-
ti pot do veèine slovenskega `ivlja, ki s Cerk-
vijo ni veè povezan, ji pa tudi vsaj `e a prio-
ri ne odreka sleherne vloge v dru`bi.

Èe se po vsem povedanem nave`em na na-
èrtovani slovenski katoliški shod, bi rekel, da
od njega prièakujem sooèenje z navedenimi
in s še številnimi drugimi premisleki. Menim,
da mora biti predvsem primeren odgovor na
današnje razmere, kakor so bili njegovi pred-
hodniki odgovor na razmere v preteklosti.
Zelo slabo bi bilo, ko bi jih skušali posne-
mati zgolj v njihovi triumfalnosti ali nekri-
tièno prevzemali njihove analize dru`benih
razmer. Za triumfalizem po dobrih petnajstih
letih samostojnosti slovenski katolièani ni-
mamo veliko razlogov, razmere pa so povsem
drugaène kot ob zadnjem katoliškem shodu.
Ob vseskozi ali vsaj veèinoma nenaklonjeni
javni klimi smo k svoji neuveljavitvi v jav-
nosti veliko prispevali sami, ker se nismo v
zadostni meri hoteli zavedeti sprememb, ki
so se zgodile. Morda je prav katoliški shod
dobra prilo`nost, da se manj kot z zunanjimi
okolišèinami ukvarjamo sami s seboj. Potem
bomo tudi bolj usposobljeni za nujno delo
razganjanja meglic nevednosti, ki, ker so bile
naèrtno spodbujane, kar zadeva katolištvo,
še vedno prekrivajo veèji del slovenskega pre-
bivalstva in omogoèajo pre`ivetje starodav-
nim, atavistiènim predsodkom in klišejem.
Da je boj z njimi ena naših glavnih nalog,
ne dvomim. A èe se hoèemo uèinkovito spo-
pasti z njimi, moramo najprej pomesti pred
lastnim pragom in se predvsem odreèi mak-
simalistiènim zahtevam. Èe nam to ne uspe,
se bo dolga noè še kar nadaljevala in bomo
še lep èas zgolj drseli iz enega kulturnega boja
v drugega. Ker sem nekaj podobnega `e do-
`ivel, si vse drugo `elim prej kot to.
%7&*
Obraz angela, 2007. Iz serije poslikanih kro`nikov, veèbarvno taljeno steklo.
$ #
%7&*
Leta 2006 je Rafaelova dru`ba organizi-
rala razstavo fotografij in drugega slikovnega
gradiva, ki prikazuje usodo slovenskih begun-
cev in `ivljenje v povojnih begunskih tabo-
rišèih, predvsem v Vetrinju, Lienzu in Spit-
talu. Razstava je po eni strani slovensko jav-
nost seznanila s tem premalo znanim segmen-
tom naše polpretekle zgodovine, po drugi
strani pa so obiskovalci razstave v številnih
primerih identificirali osebe ali dogodke na
razstavljenih fotografskih posnetkih, ki doslej
še niso bili dovolj znani ali pojasnjeni. S tega
vidika je razstava pomenila tudi obogatitev
pozabljenega ali še ne razjasnjenega zgodo-
vinskega gradiva.
Razstava je bila odprta decembra 2006
v Ljubljani, v galeriji Dru`ine, nato se je
selila v razne kraje Slovenije, zlasti v ti-
ste, od koder je ob koncu druge svetov-
ne vojne najveè rojakov pred komunistiè-
nim nasiljem zbe`alo v tujino. Med dru-
gim je bila razstava na ogled v Radovljici
(kjer je bila otvoritev februarja 2007), v
Šentjoštu (aprila 2007) in nazadnje v Cer-
kljah na Gorenjskem (maja 2007). Ob ot-
voritvah razstave v omenjenih krajih sem
imel uvodni govor, ki sem ga vsakiè pri-
redil v skladu s krajevno zgodovino in z
navzoèim obèinstvom.
Tu po spominu navajam govor v obliki,
kot sem ga imel ob otvoritvi razstave v Cer-
kljah na Gorenjskem. Pokroviteljstvo nad
tamkajšnjo razstavo, ki so ji dali ime Beg pred
svobodo, je poleg Rafaelove dru`be prevzel
tudi UNESCO-klub Cerklje. Otvoritev je
bila zdru`ena z bogatim kulturnim progra-
mom, v katerem sta med drugim sodelovala
Marko Bajuk in Ivan Vombergar.
888
Moji spomini na begunstvo presenetlji-
vo sovpadajo s poznanjem vašega kraja in
bli`njih vasi (Zalog, Prebaèevo, Brnik, Šen-
èur). Kajti za Cerklje in za okoliške vasi sem
prviè slišal, ko sem se kot begunec po dru-
gi svetovni vojni znašel v taborišèu Peggez
pri Lienzu na vzhodnem Tirolskem.
Z oèetom sva bivala v prvi baraki, na desni
strani glavnega vhoda v begunsko taborišèe.
V isti baraki je našlo zavetje tudi precej kmeè-
kih dru`in s kopico otrok iz Cerkelj in iz oko-
liških vasi na Gorenjskem.
Med drugim se spominjam dru`ine v na-
jini neposredni bli`ini, v sosednji sobi. Ko
je mama te dru`ine videla, kako sva z oèe-
tom sama, vsa nebogljena in nerodna (oèe
je bil poleg tega tudi hudo bolan), je prijazno
sama ponudila, da bi nama njene hèere po-
magale èistiti hodnik, kadar bo najina soba
na vrsti. Veèkrat pa so nama njene hèere same
od sebe prišle poribat leseni pod v najini sobi.
Iz bli`ine Cerkelj, iz Zgornjega Brnika,
je bila ena mojih sošolk na begunski gim-
nazij, Anica Slemc, pozneje poroèena Puè-
ko. V isti baraki je prebival neki kmet iz Za-
loga, ki je rezljal lesene kipe in z njimi okra-
sil oltar v taborišèni kapeli. Pisal se je Vinko
Zupanc, bil je oèe šestih otrok, rezljal je tudi
jaslice. Mojemu oèetu je izrezljal kri` za
“bogkov kot”, ki sem ga pozneje iz beguns-
tva sreèno prinesel domov in še danes va-
ruje moje stanovanje.
Spominjam se, da je te cerkljanske dru-
`ine veèkrat prišel obiskat bivši kranjski de-
kan, msgr. Matija Škerbec, ki je med vojno
pred Nemci zbe`al v Ljubljano, kjer je vo-
dil urad za pomoè beguncem. Vedno se je
)29
" 

	



$
ustavil tudi v najini sobi, kjer je kramljal in
politiziral z mojim oèetom. In kadar je od-
hajal, nama je pred slovesom rekel: “Kako
sta sreèna! Kakšne dobre sosede imata! Cer-
kljani so najboljši ljudje v kranjski dekani-
ji, sami zavedni Slovenci! Še Nemci so jim
med okupacijo na njihovi šoli morali pustiti
pouk v slovenšèini. Zavedni Slovenci, veli-
ki poštenjaki, globoko verni, pridni kmet-
je. Radi romajo k Mariji Pomagaj na Brez-
je in se v svojih molitvah tudi v begunstvu
k njej zatekajo.”
Vendar ne bom govoril o vaši vasi in fari,
saj o tem veste sami veè kot jaz. Govoril bom
o nekaterih drugih krajih, ki so tesno pove-
zani z našo zgodovino. Kraji, ki so ostali zunaj
meja slovenske dr`ave, a so za našo politiè-
no in duhovno zgodovino prav tako pomem-
bni. V mislih imam kraje na Koroškem in
vzhodnem Tirolskem.
Koroško, de`elo stoterih jezer, vsi poznate,
vsi ste `e slišali zanjo. Veèkrat pravimo, da je
to naša najveèja narodna boleèina. Èe pravi-
mo, da je Koroška naša najveèja boleèina, ima-
mo v mislih plebiscit in izgubo Koroške po
prvi svetovni vojni, izgubo krajev, kjer je tekla
zibelka naše kulture. Tam so nekoè ustolièevali
naše vojvode, tam so nastali Bri`inski spome-
niki, Mohorjeva dru`ba in še marsikaj. Po prvi
svetovni vojni pa se je v naše narodno telo za-
rezala meja na Karavankah, tako da jo obèu-
timo kot nezaceljeno rano, ki nas še danes skeli
in boli. Tako so mene in tako so vas v mla-
dih letih uèili v šoli. In najbr` tako še danes
uèijo naše otroke in vnuke.
Ob tem pa se `al pozablja, da je Koroš-
ka naša dvojna boleèina. Pozablja se, da se
je po koncu druge svetovne vojne na Koroš-
kem odigrala še ena tragedija, niè manjša, am-
pak še veèja kot po prvi. Po prvi svetovni voj-
ni smo izgubili zemljo, po drugi smo izgu-
bili, kar je hujše, še bolj boleèe in nenado-
mestljivo: izgubili smo ljudi. Izgubili smo ti-
soèe fantov v cvetu mladosti, tisoèe mo` pri
najboljših moèeh. Vendar pa se o tem v naših
uèbenikih ne piše in v šolah ne govori, ampak
molèi, èeprav gre za našo najveèjo nacionalno
tragedijo, za najveèjo narodno boleèino.
Takrat, ob koncu druge svetovne vojne,
se je zgodilo, kar je Ivan Cankar - sicer v neki
drugi zvezi - zapisal v svoji drami Hlapci:
Takrat so v naših krajih polovico pošte-
nih ljudi pobili, druga polovica pa je zbe`ala
zdoma na tuje.
Zgodil se je beg tisoèev prestrašenih dru-
`in èez Ljubelj. In da je tragedija in ironija
še veèja, ti ljudje so be`ali pred “svobodo”,
o kateri so vso vojno sanjali. Ko pa je svo-
boda zasijala, je bila - kot je zapisal Oton `u-
panèiè - kot jabolko, ki se je zakotalilo v bla-
to. Pred to svobodo niso be`ali samo mo`-
je in fantje. Be`ale so matere z otroškimi vo-
zièki, be`ale dru`ine na vozovih z volovskimi
vpregami, ki so se mukoma vlekli èez ljubelj-
ski prelaz.
Za mnoge se je beg konèal z vetrinjsko tra-
gedijo, ki je bila hujša kot Dachau: v Dac-
hauu so naše ljudi do smrti stradali nemški
okupatorji, iz Vetrinja so jih v smrt pošiljali
in pobijali lastni rojaki. Pa ne bom podrob-
neje razpravljal o vetrinjski tragediji, saj njeno
ozadje še danes ni do dna raziskano. Nespor-
no je le eno: v ozadju je bila la` in prevara,
najbolj podla prevara, kar jih je bilo v zgo-
dovini. Lagali so angleški oficirji, galantni
gentlemani, ki so govorili, kako naše fante
pošiljajo v Italijo, v lepo urejeno taborišèe
v Palmanovi. Pa so se znašli v koncentracij-
skih taborišèih na Teharjah in Šentvidu, od
koder so jih gnali v smrt, v temaène grape
pri Škofji Loki, v zapušèene rudniške jaške
pri Hrastniku, v brezna Koèevskega Roga.
Teh dogodkov, ki sem jim bil prièa, ko
sem štirinajstleten otrok ob koncu vojne bol-
nega oèeta spremljal v tujino, ne bom nikoli
pozabil: še danes so mi `ivo pred oèmi. Ko
je resnica o usodi vrnjenih mo` in fantov priš-
la na dan, se je taborišèe odelo v molk in èr-
%7&*
$# #
nino. Taborišèna kapela je bila premajhna
za vse, ki so iskali tola`bo pred podobo brez-
janske Marije Pomagaj. @ivo se spominjam,
kako nekoè, stisnjen na pretesnem pogradu
pod nizkim stropom, dolgo nisem mogel za-
tisniti oèi; opolnoèi sem vstal in se pretiho-
tapil iz barake: od vsepovsod, iz vseh barak,
sta odmevala jok in molitev ro`nega venca.
Toda `ivljenje je teklo naprej, morali smo
se sprijazniti z okrutno usodo. Prišlo je do
trdih pogajanj z angleškimi oficirji. Odloèil-
no besedo pri pogajanjih je imel zdravnik dr.
Valentin Meršol. S svojo brezhibno in kul-
tivirano anglešèino - znanje anglešèine je bilo
tiste èase še precejšnja redkost - je naredil vtis
na angleške sobesednike. S pogumnim na-
stopom in z diplomatskim taktom je tisoèe
beguncev rešil enake usode, kakršna je do-
letela vrnjene fante. Po Meršolovi intervenciji
je sam feldmaršal Alexander, vrhovni povelj-
nik zavezniških sil v Sredozemlju, priletel na
Koroško in slovesno zagotovil, da poslej no-
ben begunec ne bo veè proti svoji volji vr-
njen v Jugoslavijo.
In nato smo si, kolikor se je dalo, uredili
`ivljenje v taborišèih na avstrijskem Koroš-
kem, Štajerskem in Tirolskem.
Najveèje in najlepše urejeno je bilo tabo-
rišèe v Peggezu pri Lienzu na Tirolskem, kjer
sem pre`ivel petnajst mesecev. V taborišèu
je za`ivela popolna slovenska gimnazija. An-
gleški inšpektorji, ki so prišli gimnazijo nad-
zirat, so ji dajali sama pohvalna priznanja in
najvišje ocene, maturanti gimnazije so se lah-
ko brez te`av vpisali na graško univerzo, poz-
neje tudi na druge evropske in ameriške uni-
verze. In èeprav je pouk potekal med goli-
mi stenami, na golih tleh, brez najosnovnejših
uènih pripomoèkov (naše današnje šolske ob-
lasti je gotovo ne bi verificirale), si upam tr-
%7&*
Angel s harfo, 2003. Risba s tušem na papir.
	



$$
diti, da je bila to najboljša od vseh gimna-
zij, kar sem jih kdaj obiskoval. In naj povem,
da sem zaradi vojnih in povojnih peripetij
obiskoval štiri razliène gimnazije: vse so bile
dobre, ampak daleè najboljša je bila v Peg-
gezu, zares vrhunska vzgojna in izobra`evalna
ustanova. Zato sem vedno trdil in še danes
trdim, da kakovost in uspešnost šole nista od-
visna od njene tehniène opreme, ampak od
zagnanosti dijakov, še bolj pa od zavzetosti
in pedagoškega erosa uèiteljev. In na tej be-
gunski gimnaziji so z dušo in srcem pouèevali
veliki uèenjaki in odlièni pedagogi: ravna-
telj Marko Bajuk in njegov sin Bo`idar, le-
gendarni uèenjak dr. Rajko Lo`ar, pisec od-
liènih matematiènih uèbenikov Milko Jegliè,
zgodovinar Maks Šah, biolog dr. Franc Mi-
helèiè, klasièni filolog Roman Pavlovèiè in
drugi. Tudi moj oèe, ki je bil v profesorskem
zboru eden najstarejših in je imel za sabo bo-
gate uène izkušnje (pred tem je pouèeval na
petih gimnazijah), je imel o gimnaziji in nje-
nih dijakih visoko mnenje; rad je ponavljal,
da tako vzornih in zrelih fantov in deklet še
ni imel. Moj oèe je bil dolgo edini slavist na
gimnaziji, zato je imel med vsemi tudi najveè
tedenskih ur. Dvakrat zaporedoma mu je rav-
natelj Bajuk zaupal najzahtevnejšo nalogo -
razredništvo zadnjega, osmega razreda, ki se
je pripravljal na maturo.
V taborišèu ni nastala samo gimnazija,
ampak tudi osnovna šola, poklicne šole,
otroški vrtec. Zgrajena in okrašena je bila ka-
pela, urejena je bila splošna knji`nica, zdravs-
tvena ambulanta, nastajale so šiviljske, kro-
jaške, èipkarske, èevljarske, mizarske, sodar-
ske, kovaške in druge obrtne delavnice. Pri-
rejala so se miklav`evanja, koncerti, gleda-
liške igre, telovadni nastopi in druge druš-
tvene dejavnosti. S starimi pisalnimi stroji
in ciklostilnimi aparati se je osnovala tiskarna,
kjer se je tiskal dnevnik (uradne taborišène
Novice, ob njih pa še napol ilegalni Doma-
èi glasovi), poleg tega tudi šolski uèbeniki,
pesniške zbirke in druga literarna dela, ki so
jih ustvarjali taborišèniki.
Zdelo se je, da se `ivljenje - kljub te`av-
nim pogojem na tujih tleh, kljub slabi pre-
hrani, podhranjenosti in lakoti, zaradi katere
smo veèkrat omedlevali, poèasi vraèa v nor-
malne okvire. A ne za dolgo. Kmalu so se za-
èeli pojavljati in èedalje bolj stopnjevati pri-
tiski iz Jugoslavije, kot da so vsa slovesna za-
gotovila, ki jih je dal maršal Alexander, po-
zabljena. Angle`i so najprej našega najvišjega
duhovnega pastirja, škofa Gregorija Ro`ma-
na, konfinirali v Celovcu. Nad njim je visela
gro`nja, da ga bodo izroèili v Jugoslavijo, kjer
so proti njemu pripravljali in nato uprizo-
rili stalinistièni proces, pravo sodno farso.
Ro`man je iz angleške konfinacije dobesedno
pobegnil: iz Celovca je z avtom preko Visokih
Tur, èez katere takrat še ni bilo moderne av-
toceste, kakršna je danes, ampak samo sla-
bi kolovozi, pobegnil v de`elo Salzburg, ki
je bila v ameriški zasedbeni coni. Tam se je
svobodneje dihalo: Amerikanci so bili prvi,
ki so `e med vojno jasno spregledali dvolièno
igro krvavih Titovih ambicij.
Podobna gro`nja je kot Damoklejev meè
visela tudi nad zaslu`nim Markom Bajukom,
ki so mu Angle`i nazadnje celo odvzeli rav-
nateljstvo gimnazije in ga z dru`ino vred sredi
zime izgnali iz taborišèa. Angle`i so poleg tega
brez vzroka internirali še celo vrsto sloven-
skih izobra`encev, npr. pisatelja Stanka Ko-
cipra, ki mu niso mogli oèitati drugega, kot
da je zet generala Rupnika, poroèen z nje-
govo hèerko; tudi njemu so grozili, da ga
bodo izroèili jugoslovanskim oblastem.
Ne bom navajal podrobnosti o neprijaz-
nosti angleških vojakov. Moram pa poudariti,
da so bile med njimi tudi svetle izjeme. Naj
omenim samo dva: takrat še mladega Joh-
na Corsellisa, ki je pred dvema letoma o vsem
tem - v sodelovanju s publicistom Markom
Ferrarjem - objavil pretresljivo prièevanje v
knjigi z naslovom Slovenija 1945. Corsellis je
%7&*
 #
bil v taborišèni upravi sicer na nekoliko ni`-
jem polo`aju, vendar nas je Slovence cenil
in obèudoval zaradi urejenosti, poštenosti,
podjetnosti, vztrajnosti, zanesljivosti in nam
v najte`jih trenutkih kot tihi zaveznik, skoraj
kot nekakšen angel varuh, stal ob strani. Ob
njem tudi ne smem pozabiti kapetana Ry-
dera Younga, ki je bil sicer komandant be-
gunskega taborišèa samo tri mesece, a je rav-
no pod njim - poleti 1946 - Peggez do`ivel
najlepši razcvet. @al je kapetan Ryder Young
septembra 1946 izgubil `ivljenje v promet-
ni nesreèi pri Millstadtskem jezeru.
Po tragièni Youngovi smrti so se nad ta-
borišèe v Peggezu zaèeli zgrinjati èrni oblaki.
Najprej je oktobra prišlo do prisilne prese-
litve vseh otrok brez staršev in mladoletni-
kov v mladinsko taborišèe pri Leobnu na Šta-
jerskem; med temi sta bili tudi dve moji so-
šolki z begunske gimnazije. Tam so bili ne-
dorasli otroci in mladoletniki brez staršev ne-
zašèiteni in povsem nemoèni pred pritiski ju-
goslovanskih repatriacijskih komisij, ki so dan
na dan prihajale v taborišèe in otroke slepile
z la`nimi obljubami ali pa jih tudi z gro`nja-
mi silile k vrnitvi v Jugoslavijo. Kakšna tra-
gièna ironija! V glavnem so bili to otroci in
mladoletniki, ki so jim partizani med vojno
pobili starše ali starejšega brata: zdaj pa so
bili partizanskim oficirjem izroèeni na mi-
lost in nemilost!
Še hujši udarec nas je zadel novembra
1946, ko je pritisnil tisto leto nenavadno hud
mraz. Angleške oblasti so odloèile, da lepo
urejeno taborišèe pri Lienzu izpraznijo in be-
gunce preselijo v Spittal, kjer je bilo tabo-
rišèe v skrajno zanemarjenem in mizernem
stanju: barake stisnjene druga ob drugo, gra-
jene iz najslabšega lesa brez izolacije na vla`-
nih tleh, okna in vrata niso tesnila, za mno-
`ico taborišènikov premalo sanitarij itd.
Za nas, ki so nas pognali iz Peggeza, je ta
selitev, ki je potekala v nemogoèih razmerah,
pomenila boleè udarec. V pravem hudem si-
birskem mrazu je vo`nja z vlaki v nezakur-
jenih vagonih trajala deset ali dvanajst ur,
za nekatere tudi dva dni! In to na razdalji med
Lienzom in Spittalom, ki ne znaša niti do-
brih sto kilometrov! Na vmesnih postajah so
vlaki stali tudi po dve ali tri ure. Nismo se
mogli znebiti vtisa, kot da se angleški oblast-
niki nalašè iz`ivljajo nad nami.
Kaj je bil vzrok selitve? Nam naklonjeni
John Corsellis je slišal in nam vedel povedati,
da se beguncem v Peggezu predobro godi,
zato je treba taborišèe ukiniti in preseliti v
Spittal! Hkrati je prišel nerazumljiv ukaz, da
je treba zapreti begunsko gimnazijo, naš po-
nos, ki se mora preoblikovati v poklicno šolo.
V Spittalu so nam razpolovili tudi `e tako
skromne obroke prehrane. Še danes ne vem
in ne morem razumeti, kakšni umazani ra-
èuni so bili v ozadju vseh teh pritiskov.
Rad bi poudaril samo eno: tudi ko smo
bili èisto na dnu, preseljeni v nemogoèe raz-
mere, v neprijazno okolje, Spittal, središèe
velikonemške ideologije, se nismo predali
obupu. Leden hlad je bilo èutiti povsod, kjer
so begunci iskali zaposlitev in delo. Kaj vse
je poskušal dr. Rajko Lo`ar, moj profesor,
ki je vedno, kadar je kam potoval, nosil s
seboj doktorsko diplomo dunajske univer-
ze! Kjer koli bi se rad zaposlil, kakršnega koli
dela bi se lotil, ne samo na graški univerzi,
kjer se je najprej zanimal za slu`bo, ampak
tudi v kakem lokalnem koroškem muzeju,
tudi na osnovno šolo bi šel — a vse zaman! Na
eni strani so nasprotovali titovci, na drugi
strani nemški šovinisti, prikriti in potuhnjeni
hitlerjanci, ki jih na Koroškem ni manjka-
lo: to je bila skupna fronta proti vsemu, kar
bi takrat, po konèani vojni, okrepilo razred-
èene vrste slovenskih izobra`encev na Koroš-
kem. Zato ponavljam, da je bila to naša druga
najveèja tragedija, niè manjša od tiste po prvi
svetovni vojni.
Svetla izjema, ki je odstopala od te proti-
slovenske fronte, je bila celovška škofija, ki je
%7&*
	




odprtih rok sprejemala begunske duhovnike
in jim dodeljevala mesta ̀ upnikov na koroških
farah, ne samo na slovenskih, tudi na nemških
farah. In tako je v celovški škofiji takrat de-
lovalo veè kot sto slovenskih duhovnikov.
Beguncem je nazadnje uspelo, da so - èe-
prav pod malo drugaènim imenom - tudi v
Spittalu obnovili gimnazijo in ohranili njen
humanistièni profil. Zasluga za to gre Raj-
ku Lo`arju, Jo`etu Ovseneku, Milku Jegli-
èu in drugim profesorjem begunske gimna-
zije, ki bi kot fenomen, zaradi svojega nacio-
nalnega pomena zaslu`ila, da se ji v Pegge-
zu ali v Spittalu postavi plošèa ali spomin-
sko obele`je.
Èez eno ali dve leti se je taborišèe v Spit-
talu zaèelo prazniti: naši ljudje so zaèeli od-
hajati - najprej v Kanado, nato v Venezue-
lo, Argentino, ZDA, Avstralijo. Odhajali so
najboljši, odhajala je intelektualna elita, ki
bi bila tiste èase porušeni domovini krvavo
potrebna, a je morala - v boju za svoj obstoj
in golo pre`ivetje - svoje talente in duhov-
ne moèi prodajati tujini. Najbr` se še danes
ne zavedamo, kakšen moralni, demografski,
intelektualni in gospodarski potencial smo
takrat izgubili! Izobra`enci iz emigracije, moji
bivši sošolci z begunske gimnazije, so se uve-
ljavili kot profesorji in predavatelji na elit-
nih ameriških in kanadskih univerzah, kot
sodelavci NASA, kot uspešni podjetniki. Èe-
prav so prišli goli in bosi, so nekateri zgra-
dili tovarne, ki zaposlujejo tudi po sto de-
lavcev. Pred dvema letoma se mi je ponudila
prilo`nost, da z `eno obišèeva veè izseljen-
skih središè v ZDA in Kanadi. Bila sva pre-
seneèena, koliko naše kulturne dedišèine, ko-
liko narodne zavednosti še danes, po šestih
desetletjih, `ivi med njimi, v njihovih dru-
`inskih hišah in kulturnih domovih! Marsik-
daj precej veè kot v Sloveniji, kjer so neka-
%7&*
teri besedo “domovina” `e èrtali iz svojega
besednjaka! Bila sva v njihovih domovih: po-
vsod sva videla bogkov kot in podobo brez-
janske Marije, imitacije domaèih kozolcev
in umetniške podobe Ljubljane in Bleda,
marsikje so naroèeni na Dru`ino ali na druge
slovenske èasopise. Na njihovih piknikih in
prireditvah sva videla veè slovenskih narodnih
noš in slišala veè slovenskih pesmi in melodij,
Ipavèevih in sodobnih, kot na podobnih pri-
reditvah pri nas. In kakšno lepo slovenšèi-
no še danes, po šestih desetletjih govorijo,
èeprav nekateri med njimi nikoli veè niso obi-
skali Slovenije!
Njihovi kulturni domovi, ki so jih sezi-
dali s prostovoljnim delom in s prostovolj-
nimi denarnimi prispevki, ki so si jih dobe-
sedno odtrgali od ust, so se razvili v kulturna
središèa ne samo za slovensko skupnost, am-
pak tudi za širše okolje, v katerem `ivijo.
Njihove dru`ine nas preseneèajo s svojim
potomstvom, z velikim številom otrok, vnu-
kov in pravnukov, z zvestobo domaèim izro-
èilom. Kaj otrok bi imeli šele tisti fantje, ki
so bili vrnjeni in pobiti v hrastniških rovih
in v Koèevskem Rogu, èe bi si ustvarili dru-
`ine! Èe nas Slovencev v slovenski dr`avi še
danes ni dva milijona, je krivda v tistih maj-
skih in junijskih dneh, tistega nesreènega leta
1945!
In najbr` ni sluèaj, da je ideja samostojne
slovenske dr`ave, ki je bila v socialistièni Ju-
goslaviji vsa leta tabu, dobila svoj prvi zagon
in prva krila v emigraciji, kjer so `e pred veè
kakor pol stoletja, `e davnega leta 1950 (v
Chicagu in Torontu) naši emigranti zaèeli
izdajati èasopis s pomenljivim naslovom Slo-
venska dr`ava.
Slovenska dr`ava je v njihovih srcih in sa-
njah `ivela `e davno prej, kot smo jo v do-
movini udejanjili.
 #
Letos mineva šestdeset let, odkar so leta
1947 prišli v Argentino prvi slovenski begun-
ci pred komunizmom. Tisti, ki so prišli prvi,
so bili najbolj izpostavljeni nevarnosti, da
jih zavezniki ali oblasti de`el, kjer so `ive-
li, izroèe v roke jugoslovanskih komunistov.
To so bili t. i. “ta sivi”. To leto je prišlo tudi
devet duhovnikov, `e januarja sta prišla prva
dva, Jo`e Košièek in Anton Grèman. Veèina
beguncev je prispela v naslednjih dveh letih,
potem ko so `iveli tri ali štiri leta v begun-
skih taborišèih v Italiji in Avstriji. V Argen-
tino je prišlo okoli 1200 dru`in (vsaj eden
od staršev in vsaj en otrok) in okrog 3000
samskih, kar predstavlja okoli 7000 Sloven-
cev. Med te štejem tudi okoli 260 oseb, ki
so prišle nekaj let za tem, med letoma 1953–
1962, da se zdru`ijo s svojimi sorodniki,
predvsem z mo`mi in oèeti, ki so se leta 1945
umaknili v Avstrijo “za 14 dni, najveè en
mesec,” da se potem vrnejo skupaj z angleš-
ko vojsko, ki “vendar ne bo pustila, da bi
Slovenijo zasedli boljševiki” ...
Potem ko je potekel mesec in so Angle-
`i prepustili Slovenijo boljševikom z vsem,
kar je to pomenilo, nato pa je preteklo še leto
in dve, so begunci uvideli, da v doglednem
èasu zanje ne bo vrnitve. Poleg tega so se v
Italiji pripravljali na volitve, na katerih bi po
vsej logiki morala zmagati KPI, s tem pa se
je pojavila nevarnost, da vse begunce vrne-
jo v Titovino, v gotovo smrt. Edina alterna-
tiva je bila oditi na drug kontinent. Tisti, ki
so imeli kakega sorodnika v ZDA, so si pri-
pravljali pot tja, vendar je bila Amerika zelo
izbirèna pri sprejemanju priseljencev, saj je
'*:
(
C>=- 
7
7'

naèeloma sprejemala samo mlade, zdrave,
lepo rašèene in samske. Duhovni in svetni
voditelji slovenskih beguncev so zaèeli mrz-
lièno iskati kako mo`nost preselitve. Dve de-
`eli sta bili tedaj aktualni kot cilj vselitve: Ek-
vador in Argentina. S prvo ni bilo konèno
niè, paè pa je izseljenski duhovnik Janez
Hladnik pri takratnem argentinskem pred-
sedniku Peronu dosegel dovoljenje za pre-
selitev vseh slovenskih beguncev, brez ome-
jitve v številu in praktièno brez posebnih po-
gojev. Marko Krem`ar v knjigi Leto brez sonca
popisuje, kako je to izgledalo v primeru nje-
gove dru`ine, kjer je bil od štirih èlanov dru-
`ine samo on sposoben dela oz. pre`ivljanja.
Ko so se torej odloèili za Argentino, so
se rojaki napotili iz begunskih taborišè v pri-
stanišèa v Italiji, pa tudi v Franciji in Nemèiji.
Seveda niso sami odloèali kam in kako. Šli
so, kamor in kakor so jih paè peljali - s ka-
mioni in vlaki. Preden so odšli, so se neka-
teri še fotografirali za spomin.
Begunci so odhajali v Argentino z ladjami.
Nekatere od njih so prišle veèkrat, ena celo
dvanajstkrat, tudi veèkrat v istem letu, precej
pa le enkrat, še zadnjiè preden so šle na od-
pad. Ena od njih se je ob vrnitvi celo poto-
pila. Veliko je bilo vojaških ladij, ki so no-
sile imena po ameriških generalih. Nekatere
so pripeljale veliko število rojakov, tudi veè
sto: januarja 1948 je ladja Santa Cruz pripe-
ljala 298 rojakov; naslednjiè, 29. marca istega
leta, takoj po veliki noèi, 529; ladja General
Stewart je pripeljala 552 rojakov (kasneje še
253), Gen. Hollbrook 492, Gen. Sturgis 393
(305), Gen. Langfitt 233, Gen. Bundy 241,
%7&*
	




Gen. Stuart Heinzelman 181, Gen. Black 179,
Olympia 240 (116), Empire Halverd 168, Ra-
vella 145. Manjše skupine so pripeljale lad-
je Atlantic Wind, North King, Highland Bri-
gade, Highland Princes, Sisex, Lavoisier, Ja-
maique, Gerusaleme, La Croix, Groix, Clau-
de Bernard, Le Havre, Provence, Vispuggi,
Philippa, Svalbard, Desirade, Sestriere, Laura,
Santa Fe, Argentina, Tucuman, Buenos Ai-
res, Mendoza, Formosa, Florida, Campana,
Entre Rios, Corrientes, Castelverde, Quer-
gulen, Italia, Morosini, Genova, Protea, Con-
te Grand, Auriga, Andrea Gritti, Angelina
Lauro, Giochino Lauro, Eugenio C, Anna C,
Andrea C, Enrico C, Maria C, Dino, Fides,
Brazil; po letu 1953 pa poleg nekaterih `e ime-
novanih ladij še Augustus, Bretagne, Castel
Felice, Castelbianco, Conte Biancamano,
Guglio Cesare, Belvedere, Oceania, Salta,
Cabo de Hornos. Torej vsega skupaj 70 raz-
liènih ladij.
Številni begunski pesniki so v svojih pes-
mih opisali zadnji pogled potnikov na Evro-
po: srce se jim je krèilo v domnevi, da jo
zadnjiè gledajo; eni so se zajokali, drugi so
jo prekleli.
"
E
77
'
)
Po razburkanem smo morju pluli na ame-
riški vojni ladji General Stewart;
polgoli smo pole`avali na razgretem krovu,
ali sloneè na ograji strmeli v valove, ah, in v
viharne spomine ... Kje bili so `e Vetrinje, Tre-
viso, Forli, Servigliano, Senigallia, Bagnioli!
Kje Bremen-Haffen!
Kje v morski dalji otok Svete Helene, nad
njim Napoleonov duh, poni`an, strt!
Pred nami in za nami so izginjale dalja-
ve, kot be`ale bi na vse strani od naše ladje.
In nekdo nekje norèavo je popeval:“Oj, zdaj
gremo, oj, zdaj gremo, nazaj nas veè ne bo...”
Potem klobuk je svoj zaluèal v morje in gla-
sno vzklikal:
Kje je domovina? Kje ljubi dom, kje je oèe in
ljuba mati, bratje in sestre, kje prijatelji?(... )
Neskonèni dnevi in noèi zatohle in brez spa-
nja, v trupu ladijskem brezdomci sanjajoè svoj
smisel, kot bi tlaèila nas mora, nam sledil so-
vra`nik, v spanju smo se premetavali, èez dan
zaobljubljali, mi brodolomci, s svojim upom
kljubovalni, sredi morja ujeti kot v orehovi lu-
pini, kro`ili smo in kro`ili v po`iralniku ob-
zorij, kjer pou`ivala sta drug drugega nebo in
morje... (...)
Amerika! Amerika! Vsi smo planili, ko uzrli
kopno zemljo smo v daljavi, kot galeoti reše-
ni okov in upa polni, da razleteli so nad nami
se galebi.
Srebrna reka s svojim kalnim je vodovjem
èarati zaèela ladjo, nas na njej in morje.(... )
Potem so nas izkrcali, kovèke zvezane in nas,
`ive cule, kakor bitja brez besed, kot za stiskal-
nico z voza se vsuje zrelo sadje.
Ko po pomolu stopali smo proti Emigrant-
skemu hotelu, sam Bog ve, kaj nas zabolelo je
v prsih tako strašno!
Ladja naša se je lahno pozibavala v prista-
nu, kot po brodolomu splavljen utopljenec na
obre`ju,(...) o,bila je kot nekdo, ki nas odhajati
je videl in mu od poslavljanja je poèilo srce.
Zbogom, ti, transportna ladja General
Stewart!
V arhivu društva Zedinjena Slovenija (ZS)
je seznam rojakov, ki so se vpisali za prese-
litev v Argentino. Debel šop listin ima podpis
Mihe Kreka v Rimu. Ko sem pregledoval sez-
nam, sem opazil, da je bilo vpisanih vsaj 30
% veè ljudi, kot jih je potem dejansko od-
potovalo v Argentino. To mi da misliti, da
je morala biti res velika panika, da se jih je
toliko vpisalo za vsak sluèaj, èeprav so po-
tem dobili mo`nost iti drugam, najveè v Se-
verno Ameriko. Poleg `e omenjenih sezna-
mov kandidatov za Argentino, so v arhivu
ZS tudi ladijski spiski. Ti so zelo popolni,
se pravi, da vkljuèujejo skoraj vse, ki so prišli
v Argentino z glavnino rojakov in s pomoèjo
%7&*
 #
mednarodne organizacije za begunce (IRO),
razen nekaterih, ki so prišli na svojo roko.
Prav tako je zelo popolna kartoteka tedanjega
Društva Slovencev (DS). Menim, da skoraj
ni rojaka, ki ne bi bil vpisan z vsemi oseb-
nimi podatki. Ne verjamem, da bi obstojala
še kakša narodna skupina priseljencev v Ar-
gentino, ki bi bila tako vestno in natanèno
registrirana.
Slovenski begunci so odhajali, kot reèe-
no, iz razliènih pristanišè v Evropi, a vsi so
se v Argentini izkrcali v Buenos Airesu in šli
skozi t. i. Hotel de Inmigrantes. Še pred pri-
hodom v pristanišèe so jih na ladjah registri-
rali argentinski uradniki. (Vèasih se zgodi,
da registriran prihod rojaka v Argentino ne
sovpada z dnevom izkrcanja, ampak je dan
ali dva prej, ko je ladja še èakala na reki Rio
de la Plata. Tudi prvo rojstvo otroka sloven-
skih beguncev v Argentini se je zgodilo na
ladji Santa Cruz, ki je na reki, v argentinskih
vodah, èakala na dovoljenje za pristanek).
Vsak novonaseljenec se je moral registri-
rati z osebnim dokumentom, ki je bil navad-
no dokument Rdeèega kri`a. Slovenci imamo
za španske pojme èudne priimke in vsaj tako
èudna imena. Problem predstavljajo pred-
vsem soglasniki c, h, j, da ne govorimo o
šumnikih. Od tu številna nerazumevanja in
nenavadne izgovorjave. Rojaku, ki se piše
Hrešèak, reèejo Reska, Cukjatiju pa Kuha-
ti. Sreèo so imeli tisti, ki so jim vsaj prevedli
ime svetnika-patrona. Meni so ime Jurij pre-
vedli v Jorge, kar je prav. Zelo bi me moti-
lo, èe bi me klicali Hurih, kakor najbr` moti
vsakega Alojzija, èe ga klièejo Alohsih, ali Jer-
neja, èe mu reèejo Herneh. Ubogi Lojze Ce-
sar, ki so mu zamenjali ime in priimek: Cesar
je normalno argentinsko ime, Lojze pa je paè
en èuden priimek. In tako je ostalo. Kdor ni
takoj preveril zapisanih podatkov, je imel ka-
sneje hude probleme, ki jih je moral reševati
na sodišèu in drago plaèevati. Nekateri so
prišli s spremenjenimi priimki in imeni, ker
so se bali dolge roke boljševikov. Veèinoma
so to uredili ob prihodu v Argentino brez veè-
jih problemov. So pa bili tudi taki, ki so ohra-
nili spremenjen priimek in ga še danes no-
sijo otroci in vnuki. A teh primerov je malo.
Vsak priseljenec je imel v hotelu za imi-
grante zagotovljeno bivanje in hrano za nekaj
dni. A takoj je moral oditi iskat bivališèe in
zaslu`ek. Tedaj je bilo v Argentini dovolj dela
za obrtnike in druge roène delavce. Èevljar
in krojaè sta lahko opravljala svoje delo, prav
tako zidar. Kdor je kdaj imel èopiè v rokah,
se je lahko predstavil in zaposlil kot pleskar.
Kmeèki fant, vajen trdega dela, se je kmalu
privadil delu na `elezobetonskih strukturah.
Neko kmeèko dru`ino je prišel iskat sloven-
ski staronaseljenec, da bi mu upravljala ‘èa-
kro’ v bli`ini mesta Cruz del Eje v provinci
Cordoba in jo še isti dan odpeljal tja, na-
ravnost iz emigrantskega hotela. Starši so
tam ostali do smrti.
Te`ko pa je bilo za izobra`ence, kot so
npr. odvetniki, knji`evniki, zgodovinarji in
podobni, nevajeni roènega dela. Paè, treba
je bilo sprejeti, kar se je dobilo: nekdanji mi-
nister v slovenski vladi po prvi svetovni vojni
je delal kot vrtnar v botaniènem vrtu vse do
svoje smrti (še deset let kasneje so se tam-
kajšnji delavci spominjali starega gospoda,
ki je znal latinska imena skoraj vseh rastli-
n). Nekdanji `upan v veèjem mestu na Šta-
jerskem je bil èuvaj; pomemben slavist in li-
terarni zgodovinar je delal kot vratar; nekdo
je kopal jarke na Ezeizi, drug pomival ste-
klenice v vinarni. S èasom so nekateri dobili
slu`be kot uradniki v raznih dr`avnih ura-
dih. Gospe so se udinjale pri premo`nejših
dru`inah kot slu`kinje ali kuharice. V nekem
poroèilu iz leta 1949 sem našel zapisano tole:
“Slovenske ‘mucame’ (slu`kinje) so priljub-
ljene. Soproga ministra Pistarinija je vzela dve
dekleti v mesto v slu`bo, dve pa v letno bi-
vališèe.” Marjan Marolt je dogodivšèine, po-
vezane z iskanjem dela, humoristièno opisal
%7&*
	




v èrticah Buhkando trabaho. Pa so bile te do-
godivšèine le malokdaj zabavne. Še sreèa, da
nam je bila Peronova vlada naklonjena. Edi-
ni intelektualci, ki so lahko takoj opravljali
svoje delo in dobili stanovanje, so bili du-
hovniki. Takrat je bila pri bogoslu`jih še v
rabi latinšèina. Skupaj z begunci je prišlo
68 slovenskih duhovnikov. @e februarja 1948
je prièelo delovati slovensko bogoslovje v
provinci San Luis, kasneje pa je bilo v Ar-
gentini posveèenih 87 duhovnikov sloven-
skega porekla; velika veèina je nato odšla v
misijone ali v Evropo.
Najte`je je bilo dobiti stanovanje. Veèina
rojakov je ostala v Buenos Airesu in oko-
lici. Tu se je zopet izkazal duhovnik Hladnik
in nekateri njegovi sodelavci, rojaki staro-
naseljenci. Podpisali so garancije za najem
hiš. V nekatere hiše se je vselilo veliko dru`in
in `ivelo veè let v èloveka skoraj nevrednih
razmerah. Spominjam se nekdanjega sana-
torija v Ramos Mejiji na ulici Necochea,
kjer je našlo prostor 25 slovenskih dru`in;
stavb na ulici Ramon Falcon, kjer je `ive-
lo 15 dru`in in nekaj samcev; hiše v San Mar-
tinu ... Tudi `elezniški vagon je lahko ne-
kaj èasa slu`il zakoncema kot zasilno stano-
vanje. Nekatera starejša dekleta so se naselile
skupaj v hiši, ki so jo poredni jeziki nazvali
‘babji grad’. Še preden so prišli begunci, je
Hladnik kupil zemljišèe v Lanusu, ga dal
parcelirati in ga kasneje za majhno ceno po-
nudil v nakup novodošlim rojakom. To je
sedanja Slovenska vas.
Nekateri mladi fantje, alpinisti in smu-
èarji so odšli v Bariloche, kjer so se kmalu
izkazali kot športniki v številnih panogah.
Mnogi samski in mo`je brez dru`in so odšli
%7&*
Angel s harfo, 2003. Risba s tušem na papir.
 #
še bolj na jug, v Comodoro Rivadavia, 1860
km od Buenos Airesa, kjer je podjetje Shell
odkrilo nafte vrelce. Veèje skupine moških
so odšle na javna dela v Miramar in Mar del
Sur pogozdovat sipine ob morju, v Chapad-
malal zidat hotele za dr`avne uslu`bence, dru-
ge v provinco Mendozo gradit jezove.
Hudo je bilo za dru`ine s številnimi mla-
doletnimi otroki. Nekaterim dru`inam so
svetovali, naj gredo v provinco Mendozo, kjer
da bo la`je dobiti stanovanje in zaslu`ek. In
res, številna je bila skupina rojakov, ki se je
naselila tam, se hitro znašla v novih razmerah,
ne da bi pozabila na svoje slovenske korenine.
Mnogi mladi fantje in dekleta so dobili
brezplaèno oskrbo in mo`nost študiranja pri
raznih redovnih skupnostih, predvsem pri sa-
lezijancih in lazaristih; fantki tudi pri sloven-
skih šolskih sestrah na Paternalu. Ko ome-
nimo salezijance, ne moremo mimo omembe
Janka Mernika, pri lazaristih pa Ladislava
Lenèka. V verskem tedniku Oznanilo (18. sep-
tembra 1949) sem našel tole vabilo za poèit-
niško kolonijo: “Opozarjamo starše, da bo
mogoèe tudi v letošnjih poletnih mesecih,
od decembra naprej, poslati skupine sloven-
skih otrok v starosti od 6 do 12 let, na dr`avno
poèitniško kolonijo v krasnih prostorih na
Ezeizi. Vsak otrok bo dele`en te ugodnosti
14 dni. Vse popolnoma brezplaèno. Starši,
ki bi se `eleli poslu`iti te ugodnosti za svo-
je otroke, ki je poleg domaèinom na razpo-
lago samo še Slovencem, naj otroke, ki bi
prišli za kolonijo v poštev, prijavijo v sloven-
ski pisarni na Victor Martinez 50, kakor lan-
sko leto. Zadnji èas za prijavo je do konca
tega meseca.”
Otroci so morali v šolo, argentinsko se-
veda. Te`ko je bilo prva leta s prilagajanjem
novim razmeram in jeziku, kmalu pa so ve-
èinoma postali dobri uèenci, èe ne celo naj-
boljši v šoli.
V Argentini je bil povsem drugaèen svet,
z drugaènim, nepoznanim jezikom, navada-
mi in naèinom `ivljenja. Koliko anekdot je
povezanih z nerodnostmi ob priuèevanju no-
vemu jeziku! Veèina rojakov je bila s kme-
tov. V begunskih taborišèih so `iveli v ne-
kakšni topli gredi, zavarovani pred vplivi so-
vra`nega sveta. Ko so prišli v Argentino, so
se nepripravljeni znašli v velemestnem vr-
ve`u vseh mogoèih skušnjav, nepoštenosti,
izrabljanja in grdih razvad. O tem je malo
napisanega. Menim, da marsikdo `eli po-
zabiti ta del `ivljenja in, èe le mogoèe, ga
ne obujati v spomin.
'5E,1C	.5,'
.C$'F')9A=8
Od Cabilda do Floreste, oh, kako so dolge
ceste! Od Floreste do Cabilda vozi v slu`bo se
Matilda.
Zala je, povita, tenka, vidi se, da je Sloven-
ka. Ker doma rdeèi orje, lani je prišla èez morje.
Za zaèetno plaèo nizko našla je za stroje-
pisko. Pridno delala za `ide je s poštenjem
Lepe Vide.
Niso veè potrebovali, letos so jo proè poslali.
Šla potem za kuharico, prodajalko, sobarico,
za pletiljo in veziljo in v tovarno za šiviljo, pra-
la okna za izlo`be, vse storila brez prito`be.
Toda sreèe ni imela, da bi tisto razumela
v osemnajstem svojem letu, kaj kupujejo po
svetu!
Goste slu`be, redke suknje, mesec mine, peso
smukne. Od Floreste do Cabilda vozi v slu`-
bo se Matilda.
Zdaj za bo`iè je dobila, da prešije kup pe-
rila. Dan za dnevom iglo vbada, da bi zmo-
gla, kar bi rada.
Morda bo ji sreèa mila, da bo nekaj za-
slu`ila, materi paket poslala in - tu misel je
zastala ...
Kaj je, kdo je? Kaj si, kdo si? Kdo iz hrušèa
nekaj prosi? Saj ljudi je polna cesta, kdo iz šuma
velemesta, ko je beli dan okoli, `ejno šepetaje
moli? In ta lisa, glej, krvava njenega oèeta glava,
ki so z doma ga peljali in nedol`nega zaklali
%7&*
	




... In še lisa, lisa druga mrtvo je oko, ki `uga
iz snega ... doma se sveti kletev bratova: “Pre-
kleti! @iva se bo posušila roka, ki je kri prelila!”
Lice je zakril s komolcem, ko je padel za ko-
zolcem ...Oh, kozolèek ob jablanah, oh, naš sne-
`ec na poljanah.
Smo prispeli do Cabilda. Z avtobusa gre
Matilda. Srce poje `alostinke, v misel padajo
sne`inke ...
Danes se ji šef dobrika, nehote se je dotika.
Èe na druge resno klikne, pa Matildi pome-
`ikne ...
A popoldne jo vprašuje, naj pove mu, kje
stanuje. Z avtom jo zveèer povabi ... Sedeta ...
Volan zagrabi, preletita dolge ceste bliskovi-
to do Floreste. “V tej de`eli nismo šleve!” - reèe
ji na koncu ‘jefe’.
“Mlad, bogat sem ... más o menos ... Ti si
všeè mi in v zameno moja ljubica boš zala v
lepi vili kraljevala ...
Dam ti avto, vse, kar treba, reci, da boš
moja ... beba! ...” Tisto noè je prejokala, s sa-
tanom se bojevala.
 Drugi dan ni do Cabilda veè na delo šla
Matilda.
Goste slu`be, redke suknje ... Vsa utrujena
pokrukne vsak veèer, ko pride z dela ... Toda
zdaj bi razumela tudi v osemnajstem letu, kaj
kupujejo po svetu. Še bolj zala, še bolj tenka
zdaj ponosna je Slovenka!
Kaj se dni je prepotila, cest nešteto prevo-
zila, da je tisto skupaj zbrala, mamici paket
poslala! ...
Materi paket poslala in - za èrno mašo
dala ...
Slovenski begunci so takoj po prihodu v
Argentino nadaljevali z intenzivnim kultur-
nim, politiènim in dru`abnim `ivljenjem. @e
v zaèetku januarja 1948 je izšla prva številka
èasopisa Svobodna Slovenija, konec meseca
pa je bilo v Buenos Airesu na ulici Victor
Martinez 50 ustanovljeno Društvo Slovencev,
katerega namen je bil pomagati novodošlim
beguncem. Še isto leto so se ustanovile gle-
dališke skupine, pevski zbori, Pisateljska dru-
`ina Franceta Balantièa, Slovensko katoliško
akademsko starešinstvo, Dru`abna pravda, za-
èela izhajati revija Katoliški misijoni, medtem
ko je meseènik Duhovno `ivljenje izhajal `e
petnajsto leto. Zaèeli so se osnovnošolski
teèaji v krajih, kjer se je naselilo veèje šte-
vilo rojakov. V Velikem Buenos Airesu so
se ponekod naselili skupaj ljudje s kako afi-
niteto, bodisi po krajevnem izvoru (v San
Justu I`anci in Šentjošèani) ali po poznans-
tvu iz taborišè in ladij ali po medvojnih do-
godkih (v Carapachayu bivši mobiliziran-
ci v nemško vojsko).
@ivljenje je šlo naprej. Rojevali so se otro-
ci, zaljubljenci so se poroèali, stari in bolni
so umirali. Med prvimi rojenimi v Argentini
leta 1948 so bili Jana Peternel, Peter Opeka,
Tinka Urbanèiè, Janez Zorec. Leta 1948 se
je rodilo 68 otrok. Pravi ‘baby-boom’ pa je
nastopil naslednja leta: leta 1949 se je rodi-
lo 171 otrok, leta 1950 160 otrok in leta 1955
171 otrok. Naj opomnim, da omenjena števila
vkljuèujejo le tiste, ki so jih sorodniki posre-
dovali slovenskemu èasopisju oziroma Slo-
venskemu dušnemu pastirstvu (SDP). Treba
pa je povedati še to: v Argentino so prišli
mnogi novoporoèenci, ki so se poroèili malo
pred odhodom. Starši so namreè zahtevali
od svojih zaljubljenih otrok, da pred Bogom
in ljudmi uredijo svoje ljubezensko razmerje,
preden odidejo v tuji, nepoznani svet. Prve
poroke v Argentini so sklenili (med drugi-
mi) sledeèi pari: Brula-Vitrih, Èater-Strle,
Hren-Èuk, Jeloènik-Kutnar, Rus-Kocjan,
Špacapan-Hladnik in Truden-Turk.
Ne morem konèati poroèila o prihodu
slovenskih beguncev v Argentino, ne da bi
se posebej spomnil tistih mo`-oèetov, ki so
odšli v tujino sami, brez `ene in mladolet-
nih otrok, kot sem v zaèetku napisal, “za 14
dni, najveè en mesec”, pa se je potem to za-
vleklo na skoraj deset ali veè let. Kaj se je v
%7&*
# #
teh desetih letih godilo z njihovimi dru`inami
v Sloveniji, bi zahtevalo posebno poroèilo ozi-
roma spominsko prireditev, pa tudi analizo
o posledicah ponovnega sreèanja dru`in z
oèeti po desetletni loèitvi. Takih dru`in je
bilo po mojih izraèunih 56, vseh prišlekov
tega zaenkrat zadnjega vala slovenske emi-
gracije v Argentino pa okrog 260. Tudi jaz
sem eden od njih. Morda bo o tem pisal ka-
teri od naših otrok ali vnukov, kot je, deni-
mo, Marko, vnuk dr. Tineta Debeljaka pri-
pravil knjigo Èrni Kamnitnik, ki je izšla pri
zalo`bi Dru`ina. V njej objavlja pisma, ki jih
je njegov stari oèe pisal svojim dragim v Slo-
venijo, pa tudi ljubezenske pesmi, ki jih je
pisal svoji zakonski `eni, kar je pravzaprav
nekaj nenavadnega v svetovni literaturi. Edini
stik med èlani loèenih dru`in je bila namreè
pošta, v kateri so naslovniki zaradi cenzure
v Sloveniji uporabljali druga imena.
Anton Novaèan: OÈE PIŠE SINU
Od domoto`ja bil sem ves bolan, ko pride
pismo mi èez ocean, od tebe, sin moj, tisto drob-
no branje,da boste tam imeli birmovanje; da
pojdeš k birmi letos tudi ti, da si izbiral bo-
tra in da si naprosil `e priletnega Matev`a, ki
je mo`ak, ne majavec in mev`a. To mene veseli
- in da si zdrav - me veseli - da v šoli je vse prav,
da vsak nasprotno bere vse, kar more, ko vte-
pajo vam Marksove nazore ...
Pa `ogo, pišeš, da bi rad imel, za ribe tr-
nek in za zbor svirel - si pevovodja? - sem èez
oceane zvene mi vèasi tiste pesmi znane, ki jih
od vas prinaša radio, da sem mehak in da mi
je hudo ...
Tedaj objemam v duhu tebe, sina, grenko
obèutim, kaj je domovina! Zadeneš misel, ko
vprašuješ kdaj, veliko mojo misel, kdaj nazaj?
Od nje na tujih tleh srce boleha, a vam doma
edina je uteha ...
%7&*
Angel s harfo, 2003. Risba s tušem na papir.
	



$
%7&*
Kako je kipnil naš slovenski kvas! Postavil
ga je tujec - ne za nas! Testo je naše šlo èez rob
posode, zdaj nimamo ne kruha ne svobode! Za-
torej, sin moj, od srca `elim, naj praznik tvoj
ne bo obredni dim!
Naj se nad vami v cerkvi razsvetljeni pri-
kazali jeziki bi ognjeni - Obstre naj vas po vrsti
sveti Duh, da zveste, kaj je la` in kaj napuh,
kdo poniglav in kaj je vera kriva, kje se raz-
bojnik za besedo skriva ...
Vse drugo gre naprej in gre okrog, motor sto-
letij, silni veèni Bog, pripelje nas nazaj in vas
ohrani, verujte tam, da je na naši strani! Jaz
v bluzi sivi delovni ves dan teptam, garam uma-
zan in oklan, zveèer doma, ko zlezem iz sla-
èila, ogledam si `e kupljena darila. Bo `oga ...
Trnke in svirel dobiš, pa športne èevlje in še kak
drobi`, od ust pritrgam si za srce mlado en liter
ob nedeljah in - asado.
Pozdravim te, pozdravljam hrib in dol, do-
maèo vas, današnjo njeno bol ...
In znaj, ko to`i šmarni zvon v doline, da
v njem je nekaj moje boleèine ...
V zvezi z zadnjim prihodom Slovencev
v Argentino bi rad omenil nekaj prireditev
in prilo`nostnih besed, izreèenih ob ponov-
nem zdru`enju toliko let loèenih dru`in.
Leta 1954 je prišla med drugimi v Argentino
dru`ina dr. Tineta Debeljaka. SKA mu je
posvetila enega od kulturnih veèerov “v
skromno oddol`itev za njegovo plodovito kul-
turno delo in v pozdrav njegovi dru`ini”. Na
sporedu je bil koncert skladb, uglasbenih
na njegove tekste. Februarja 1955 je DS pri-
redilo pozdravni popoldan novodošlim dru-
`inam. Poddirektor SDP Jo`e Jurak je re-
kel med drugim: “Slovenski duhovnik je bil
tisti, ki je vsa leta loèitve bodril mo`e, nasilno
loèene od svojih `ena in otrok. Bil je prièa zve-
stobi teh mo`, ki jih ni omajalo trpljenje in
slabi zgledi okolja. Zato naj `ene in otroci ce-
nijo njihovo ravnanje in jih sedaj podpira-
jo pri grajenju dru`inske skupnosti.” V imenu
dru`inskih oèetov se je zahvalil dr. Julij Sa-
velli in zakljuèil: “Ladje, ki vozijo iz Evro-
pe v Argentino, vozijo in bodo vozile tudi na-
zaj. To upanje `ivi v nas vseh.” To upanje
je `ivelo v njih, o katerih se je reklo, da prav-
zaprav “niso `iveli v Argentini, le umrli so
v Argentini.” Tisti, ki `ivimo v Argentini,
vemo, da paè danes niso veè ladje, ampak
avioni, ki nas vozijo v Evropo v veliko ve-
selje nas in sorodnikov. Našo usodo je naj-
bolje opisal sicer malo poznani begunski pe-
snik in duhovnik Štefan Tonkli, s psevdo-
nimom Slavko Srebrniè:
Nekje neznatna bo gomila, na njej trohnel
bo skromen kri` - èe te bo moja pot ganila in
mi ga, tujec, zasadiš.
Mordá ta pampa bo brezmejna telo spre-
jela - prah droban, ko duša bo`je Biti `ejna
zajadra v veèni ocean.
Jujuy, Formosa, Salta, Chaco, subtropiènih
de`el obroè - bom tam konèal `ivljenja tlako,
prestopil v tiho, veèno noè?
Nekje neznatna bo gomila ... Morda kje v
Santa Cruz, Chubut - ko mi bo smrt srce iz-
pila, v tujini bom v zemljó zasut.
1. Dovolil sem si zelo skrajšati obse`no originalno
besedilo pesmi.
2. Anton Novaèan je bil pisatelj, pesnik in
dramatik. Bil je tudi politik liberalne stranke,
diplomat in dr`avni poslanec. Med vojno je
pobegnil skupaj z jugoslovansko kraljevo vlado v
Jeruzalem, Kairo, Aleksandrijo, ob koncu vojne
se znašel v Trstu, kjer je napisal pesnitev Peti
evangelij (240 sonetov) in bil tam celo kandidat
za `upana. Leta 1949 je z ladjo Philippa prišel v
Argentino, v provinci Misiones kupil posestvo v
bli`ini mesta Leandro N. Alem ter leta 1951 umrl
za srèno kapjo. V teh dveh letih je napisal tudi
nekaj pesmi z begunsko tematiko, ki so jih
objavili naši èasopisi, med njimi tudi dve tu
navedeni.
 #
Dragi rojaki!
Današnji shod smo prièeli z istimi bese-
dami, s katerimi so naši predniki prièenja-
li katoliške shode skozi skoraj sto let.
Hvaljen bodi Jezus Kristus! To je pozdrav,
pa tudi program slovenskih katoliških shodov
doma in po svetu. V teh besedah je povzet
naš osebni smisel, je zajeto poslanstvo naše
skupnosti ter naposled tudi konèni program
slovenskega naroda in vseh narodov na zem-
lji. Vse, kar je, ima zadnji namen, slaviti Gos-
poda. Zato je prav, da klièemo z besedami
psalmista:
Povelièeval Te bom, o bo`ji moj Kralj,
slavil bom tvoje ime na vekov veke ...
Hvalo Gospodovo naj govore moja usta
in vsi ljudje naj slave njegovo sveto ime. ..
(Ps 145,1.21)
Vendar kako naj slavimo Gospoda? Kako
naj Mu dajemo èast mi, njegove stvari, v se-
danji dobi, v teh razmerah? Stvarnika mo-
remo èastiti le s tem, kar nam je On poda-
ril. Slavimo ga s tem, kar smo.
Njega, ki je oseba, slavimo kot osebe; po-
nosni, ker smo po Njegovi dobroti svobodno,
razumno, neponovljivo bitje, odsev Njegove
podobe; pa bedni in skrušeni, ker vemo, da
smo tega daru nevredni (GS 12,13).
Njega, ki je Trojica Ljubezni, slavimo v
naših obèestvih. Kot svobodna bitja smo pre-
jeli tudi mi dar ljubezni. Izkazujemo Mu sla-
vo zato v naših dru`inah, v naši zdomski
skupnosti, kot udje slovenskega naroda in ka-
toliške Cerkve. Kjerkoli `ivimo povezani z
vezmi ljubezni, hvalimo skupnega Oèeta, ki
je njen vir.
Njega, ki je Duh — slavimo z umom, v
duhu misli in globini srca, kjer je prièetek
naših odloèitev. Izkazujemo mu hvalo in zah-
valo tako, da Mu posveèamo vsa spoznanja
pa tudi še nedognane in skrite misli ter ga
prosimo, naj da med temi mislimi rast le ti-
stim, ki so v skladu z Njegovim stvariteljskim
naèrtom.
Njega, ki je Beseda — hvalimo z besedo, ki
nam jo je On podaril. Hvalimo ga z našo, s
slovensko besedo, s katero so slavili Gospo-
da rodovi pred nami in ki bo zvenela v zbo-
ru hvalnic, vse dokler bo naš narod hotel ̀ iveti.
Njega, ki je Dejanje — povelièujemo s svo-
jimi deli. Kadar so ta v skladu z naravo, se
kot izraz ustvarjalne volje svobodnih oseb dvi-
gajo Stvarniku v èast. Delo naj zdru`uje v sebi
upravièeno iskanje osebne koristi, a s skrb-
jo za blaginjo bli`njega, da bo kot resnièen
izraz èloveške solidarnosti hvalospev nebeš-
kemu Oèetu.
Njega, ki je Stvarnik — hvalimo v njego-
vem stvarstvu. Ko se poglabljamo v resnico,
ko obèudujemo lepoto, ko obèutimo dobroto
stvarjenja, Mu izra`amo hvalo tako, da po
svojih moèeh iz`arevamo, širimo in posre-
dujemo vse, kar smo spoznali za resnièno,
lepo in dobro.
Shod katoliških Slovencev v Argentini je
kakor vzpetina na naši romarski poti skozi
èas. Ozremo se po prehojenih razdaljah, po-
klièemo si pred oèi svoj konèni cilj, pa
presojamo lastne slabosti in sile, ko se pri-
pravljamo na nadaljnji korak.
Preteklost veè kot štiridesetletnega zdoms-
tva ni bila lahka. A z bo`jo pomoèjo in s pri-
%7&*

).
/+ G 
H0

%7
,'

	




prošnjo slovenskih muèencev smo ohranili
zvestobo. Zmota in sistem, ki sta nagrmadila
na slovenski narod nesreèo bratomorne vojne,
krvavo preganjanje in zatiranje osebne svo-
bode, konèno propadata. Za seboj pušèata
opustošenje, zmedo, dvom.
Poglavitna nevarnost sodobnosti ni veè
nekdanje borbeno brezboštvo z zmoto o bo-
doèem zemskem raju. Danes so ogro`ene vse
vrednote, zaradi posplošene brezbri`nosti.
Premnogih prihodnost ne zanima veè. Hoèe-
jo le sedanjost, v sedanjosti pa ugodje brez
napora, vse in takoj. Pred podobno nevar-
nostjo stojimo danes Slovenci, bodisi na svoji
zemlji bodisi v svetu.
Naša zdomska skupnost stoji pred novo,
morda najte`jo preskušnjo. Ali se bomo še na-
prej odloèali za vrednote, ki so vir notranje-
ga miru, a zahtevajo napor, ali bomo raje iskali
sreèo v zunanjosti in v be`nem ugodju trenut-
ka? Ali bomo veslali kot katoliški Slovenci pro-
ti toku, v smeri poslanstva in konènega smotra
ali pa se bomo prepustili neosebnim valovom
neodgovornega porabništva?
Ta odloèitev poteka po sredi naših src in
dru`in. Do izraza pride vsak dan, ko se od-
loèamo: ali slovensko branje ali televizijski
program, ali dru`inski ro`ni venec ali noè-
ni ples, ali slovenska prireditev ali zabava v
anonimnosti velemesta, ali neplaèano delo
za skupnost ali dodaten dohodek za višjo `iv-
ljenjsko raven.
Èeprav je zunaj naše skupnosti res tudi
veliko dobrega in zanimivega, gre za prepro-
sto dejstvo, da ni mogoèe ohranjati lastnih
vrednot brez odpovedi, ker je naš èloveški èas
omejen.
Ne moremo se posveèati vsemu, niti vse-
mu dobremu ne! Sprejeti moramo resniènost
svojih omejitev in usmerjati delovanje v skla-
du s tem spoznanjem.
 Vsak èlovek ima svoje osebno poslans-
tvo, vsakdo ga vrši na svoj naèin, a v neka-
terih toèkah se naša osebna poslanstva stikajo,
to je v `arišèu skupnih temeljnih vrednot: na-
rodnosti in vere.
V skladu s tem, kar spoznamo za vrednoto,
pa moramo vzgajati svojo vest (DH 14; GS 16).
Po njej bomo odgovorno urejali uporabo pre-
jetega èasa za talente, ki so nam bili zaupani,
za naše bli`nje in med njimi posebej za rojake,
ki so nam po srcu, usodi in potrebi najbli`-
ji. Odloèiti se moramo, ali uporabimo svoj
èas tako ali drugaèe, v zavesti, da bomo nekoè
tudi o tej odloèitvi dajali odgovor.
Ko se oziramo v bli`njo prihodnost in v
razmere, ki nas obdajajo, nas pogled navdaja
s tesnobo. Zdi se, da se svet pogreza v mre`o
zmot in nevzdr`no polzi v novo poganstvo.
“Globoke in nagle spremembe” v èloveštvu,
o katerih govori II. vatikanski cerkveni zbor
(GS 4,2), se zde, da vodijo vedno dalj od
Boga in od èloveške vzajemnosti.
A ni vse temno. Cerkveno uèiteljstvo pod
vodstvom Janeza Pavla II. je jasno in ned-
voumno. Ob njem se spomnimo Jezusovih
besed: “Zaupajte, jaz sem svet premagal!” (Jn
16, 33). Kot vedno bo dr`alo tudi v prihod-
nosti, da je boj za vrednote zmagovit le te-
daj, kadar smo v tesni povezanosti z Njim,
ki je najvišja vrednota in vir vseh vrednot.
Da bomo vzdr`ali vsak na svojem mestu,
da bodo naše dru`ine vztrajale v dobrem, da
bomo mogli in hoteli pomagati bli`njim v
dušni in telesni potrebi, da najdemo kot na-
rod spet pot do medsebojne vzajemnosti in
bo`je ljubezni, za vse to potrebujemo ob last-
nih naporih Gospodovo pomoè.
On, ki nam je naroèil: “Bodite popol-
ni, kakor je popoln vaš nebeški Oèe” (Mt
5,48), nas s tem uèi, da bodimo do sebe zah-
tevni. Brez zahtevnosti ne bomo dosegli ni-
èesar, ne v naravnem ne v nadnaravnem
redu. Vendar, ker Kristus pozna našo sla-
bost, vemo, da skrivajo njegove besede tudi
obljubo opore. Kadar se trudimo in zahte-
vamo od sebe res vse, bo milost bo`ja do-
polnila našo slabost.
%7&*
 #
Ko koncil razlaga Jezusovo zahtevo po po-
polnosti, pravi: “Jasno je, da so vsi kristja-
ni, naj bodo katerega koli stanu in polo`a-
ja poklicani k polnosti kršèanskega `ivljenja
in k popolni ljubezni. S to svetostjo pa tudi
v zemski dru`bi prispevajo k temu, da `iv-
ljenje postaja bolj èloveško” (LG 40). Èlo-
vekov osebni smoter in njegovo dru`beno
poslanstvo se tako skladata in dopolnjujeta.
Ta odnos med osebnim in dru`benim v
èloveku še bolj osvetli drugo mesto koncilskih
odlokov, kjer beremo, da je “neravnovesje, za-
radi katerega trpi sedanji svet, povezano s ti-
stim ... temeljnim neravnovesjem, ki ima svoje
korenine v èlovekovem srcu ...” (GS 10,1).
Odtod vodilo tudi za reševanje naših kon-
kretnih te`av. Zastaviti si moramo visoke cilje,
v naravnem in nadnaravnem redu. V vsakda-
njem, poklicnem in kulturnem ̀ ivljenju se tru-
dimo za kakovost; na podroèju vere pa za re-
snièno zavzetost in globino. Poklicani smo k
svetosti, ki je edina pot do osebne sreèe pa tudi
najveèji doprinos k uravnovešenemu dru`be-
nemu `ivljenju. Vendar se moramo kot lai-
ki odzvati temu klicu na nam lasten naèin.
Janez Pavel II. takole uèi (Nagovor 4. 10.
1987): “Laik je poklican, da se posveèuje, ne zunaj
svojih zemskih nalog, kot da bi hotel slu`iti Bogu
loèen od sveta, temveè tako, da prepaja s svojim
globokim religioznim èutom vsakdanje dol`no-
sti in da odkriva dan za dnem, minuto za mi-
nuto, prisotnost bo`jega duha, ki prav tako kot
napolnjuje vesolje, polni njegovo dušo. Laik je po-
klican k svetosti ... tako, da ostane to, kar je: èlovek
med ljudmi.” (O.R., 11. 10. 1997, str. 1)
Vsi smo poklicani, da povezani z Bogom
izboljšujemo sebe in svet (LG 36). Poklica-
ni smo k preroški slu`bi (LG 129), ki naj jo,
po besedah škofa Krambergerja na zadnji si-
nodi v Rimu, opravljamo kot prièe bo`jega
kraljestva v svetu (O.R., 1. 11. 1987, str.11).
Kot kristjani vemo, da nas je Bog za to na-
logo “odbral” (Jn 15,19). Na nas je zdaj, da
to bo`jo “izvolitev in poslanstvo” sprejme-
mo (A.Š.), ter da ne izgubimo stika z Njim,
ki je vir Resnice. To naj bo poni`en, predan
stik stvari s svojim Stvarnikom; zaupen, pri-
srèen stik z Oèetom.
@ivimo na prelomnici èasov, in naša vera,
naše upanje in naša ljubezen bodo postav-
ljene na preskušnjo. Vendar, ne bojmo se,
ker z bo`jo pomoèjo bomo kljub slabosti
moèni! (GS 13,2)
Katoliški shod nam ka`e pot v smeri re-
sniènih vrednot. V svetu, ki zanika vsak red
in katero koli vrednoto, je naša naloga, da
uredimo vrednotenje sami v sebi ter da ta
bo`ji in zato tudi naravni red posredujemo
tistim, ki ga ne vidijo.
Za današnjo dru`bo je znaèilno, da jo se-
stavljajo mno`ice, ki od vrednot be`e. Glavno
gibalo naše dobe je beg. Beg pred resniènostjo
in beg pred odgovornostjo. Èlovek se zateka
v utvaro drog, zmot, aktivizma in mno`iè-
ne anonimnosti, da se ne bi sreèal s konkret-
no odgovornostjo, ki jo iz`areva dragocenost
lastnega kri`a.
Sprejeti svojo osebno resniènost in z njo
poslanstvo, v okviru slovenstva, kršèanstva in
politiène emigracije, pomeni za nas v teh raz-
merah sprejeti svoj kri`. Vsak kri` je te`ak in
vsaka vrednota terja napor; a ti napori nas bo-
gatijo s polnostjo ̀ ivljenja, v naravnem in nad-
naravnem redu. Kdor pa pred svojim kri`em
be`i po navidezno lahkih poteh `ivljenjske-
ga materializma, zapade v odvisnost te`jih, bre-
zupnih in smrtonosnih bremen. @ivljenje iz
vrednot ali beg v smrt, to je edina izbira!
In katere so vrednote, ki terjajo od èlo-
veka napore, odpovedi in celo junaštva? Ob
tem vprašanju se loèijo pota, se razcepijo sve-
tovni nazori. Za kristjana je odgovor jasen
in nedvomen: v vesolju, na zemlji in v glo-
bini srca gre prvo mesto Stvarniku. Med
stvarmi tega sveta pa pripada po bo`ji volji
prvenstvo èloveški osebi.
Vsak èlovek je sebi najbli`ji, a kristjan ve,
da mora ljubiti bli`njega kot sebe. “Vsakdo
%7&*
	




mora na svojega bli`njega brez izjeme gledati
kot na svoj drugi jaz” (GS 27,1). To je osnova
èlovekove vzajemnosti, ki predstavlja temelj-
no dru`beno vrednoto.
Odnos med ljudmi naj bo osnovan na do-
brini osebne svobode. Cerkveni zbor nas opo-
zarja, da je “resnièna svoboda odlièno zna-
menje bogopodobnosti v èloveku” (GS 17).
Prav je zato, da gojimo v sebi in okrog sebe
spoštovanje do krhke èlovekove osebe, ka-
tere svobodo spoštuje sam Bog.
Dru`ina, ki jo konstitucija Lumen gentium
imenuje “domaèa cerkev” (LG 11), je kraj, kjer
se poraja ljubezen in z njo `ivljenje. Staršem
in otrokom je dom neprestana “šola za bo-
gatitev èloveènosti” (GS 52,1). Gre tedaj za
vrednoto, ki je za èloveka nenadomestljiva;
na njej sloni naša osebnost in dru`benost, na-
ša telesna, duševna in duhovna rast (GE 3).
“K sami èloveški osebi pa spada, da se do
prave in popolne èloveènosti povzpne samo
po kulturi, to je z gojitvijo in razvijanjem na-
ravnih dobrin in vrednot” (GS 53,1), opozarja
koncil. Kultura v najširšem pomenu besede
je tedaj visoka vrednota, ki pa raste le tam, kjer
so èlovekove ustvarjalne sile svobodno, a smo-
trno usmerjene. Èeprav je ustvarjalna iskra
vedno osebna, pride kultura do izraza v èlo-
%7&*
 Angel s harfo, 2003. Risba s tušem na papir.
 #
vekovi obèestvenosti. Odtod pomen dru`ine
in naroda za rast kulture, ki je v svoji razliènosti
in pestrosti konèno last vsega èloveštva.
Èlovekova kulturna dejavnost je neloè-
ljivo povezana z njegovo besedo — z jezikom.
Materni jezik je vez rojaka z rojaki, èez pro-
stor in èas; je o`ilje narodnega obèestva in
naravna vrednota, katero je Bog zaupal vsa-
kemu posebej. Po besedah rektorja tukajš-
nje katoliške univerze “vtisne vsak narod v
svoj jezik svoj naèin mišljenja in èutenja ter
dojemanje `ivljenja ... Jezik pa ta svojski na-
èin mišljenja in izra`anja posreduje vsakemu
èlenu narodne skupnosti.” (O.N.D.)
Gre tedaj za izredno dobrino, s pomoè-
jo katere se med seboj duhovno bogatimo,
katere obubo`anje pa ima te`ke osebne in ob-
èestvene posledice. Res, da pod vidikom veè-
nosti slovenšèina ni boljša od drugih jezikov;
toda mi bi bili bistveno okrnjeni pa tudi mo-
ralno odgovorni, èe bi svoj jezik zanemari-
li in s tem spravili v nevarnost obstoj naroda.
Slovenšèina je istoèasno zakladnica in
trdnjava slovenstva!
Narod, ki povezuje dru`ine v širšo narav-
no skupnost, je nosilec izroèil in kulture skozi
èas. Posamezniku daje narodno obèestvo
novo razse`nost in polet ter mu je v marsi-
èem kot dru`ina v velikem in èloveštvo v ma-
lem. Je vrednota, ki sloni na skupnih kori-
stih, a rase predvsem iz medsebojne ljubezni.
Zato zanjo ni meja ne v èasu ne v prostoru!
%7&*
Meditacija o skrivnosti Svete Trojice, 2005. Risba s tušem na papir.
	




Mejo zvestobe svojemu rodu je iskati le
v globini èlovekovega srca. Zato, èeprav daleè
od slovenske zemlje, se naša zdomska skup-
nost dobro zaveda vrašèenosti v slovenskemu
narodu ter pravic in dol`nosti, ki iz tega iz-
virajo. Preprièani smo, da ima vrednota oseb-
ne svobode svoje dopolnilo v svobodi naroda.
Vsak narod ima neodtujljivo pravico, da svo-
bodno odloèa o svoji usodi in da `ivi v zboru
narodov kot enakopraven politièen subjekt.
Nihèe ne dvomi, da imamo Slovenci moral-
no pravico do samoodloèbe, a to pravico smo
dol`ni tudi uporabljati. V svetu, kjer se narodi
sicer vedno jasneje zavedajo medsebojne od-
visnosti in potrebe po mednarodni vzajemnosti
(GS 57,6), je dr`avna samostojnost bistvena do-
brina, ki omogoèa narodu, da se lahko odgo-
vorno odloèa za tako dru`beno ureditev, ki bo
v skladu z njegovimi znaèilnostmi pospeševala
rast posameznikov ob splošnem kulturnem in
gospodarskem razmahu. Le na ta naèin je za-
gotovljena prava skupna blaginja (AA 14), ki
vsebuje ne le osebno, marveè tudi narodno te-
`enje po popolnosti (GS 74, 1).
@ivimo pa istoèasno tudi v “duhovnem
in vidnem” obèestvu svete Cerkve (LG 1,8).
Udje smo skrivnostnega telesa Jezusa Kristusa
(LG 1,7), ki ga s telesnimi oèmi vidimo v pe-
strosti “bo`jega ljudstva” (LG 2,13). Naša ver-
ska srenja v zdomstvu, list na slovenski ve-
jici bo`je trte (LG 1,6), nam predstavlja dra-
goceno dobrino. Omogoèa nam, v skladu z
bo`jo zamislijo, harmonièno rast v smeri na-
ravnih in nadnaravnih vrednot. Po njej pre-
jemamo milosti za `ivljenje v èasu in prosto-
ru, kamor nas je postavil Stvarnik. Zavedamo
se zaèasnosti vsega zemskega, a verujemo, da
je prav to bivanje pogoj, da bomo nekoè mo-
gli po bo`ji dobroti prestopiti prag smrti v
polnost `ivljenja.
Tudi èlovekovo dobro opravljeno delo je
vrednota, katere pomen presega kakršno koli
gospodarsko vrednost. Zadnji koncil poudar-
ja: “S svojim delom èlovek ... vzdr`uje svoje
`ivljenje in `ivljenje domaèih, se povezuje z
brati in jim slu`i; more izvrševati resnièno
ljubezen ..., sodelovati pri spopolnjevanju
bo`jega stvarstva ... in se zdru`evati s samim
rešilnim delom Jezusa Kristusa ...” (GS 67,2).
Delo je izraz èloveka v stvarstvu! Za se-
boj pušèa vidno sled v obliki kulture, to je
znanosti, umetnosti, gospodarstva in dru`-
bene ureditve; pa nevidno sled osebnih na-
porov in zaslug. Z delom skuša èlovek seda-
njosti izboljšati prihodnost sebi, potomcem
in rodovom, ki jih ne pozna: istoèasno pa si
z njim pripravlja tudi lastno veènost.
Slovenci smo bili od nekdaj ponosni na
svojo sposobnost in delavnost ter smo s svojo
delovno etiko postavili temelje tudi naši zdom-
ski skupnosti. Kvalitetno in odgovorno delo
je del naše narodne kulture in zato tudi os-
nova zamisli “Slovenije v svetu”, to je slovenske
aktivne prisotnosti zunaj meja naše zemlje.
Za vse te in še mnoge vrednote, ki iz ome-
njenih izvirajo, smo soodgovorni. Odgovorni
smo za njih ohranjanje, rast in pravilno umeš-
èanje v našem osebnem in dru`benem `ivlje-
nju. To odgovornost nosimo pred Stvarnikom,
pred svojo vestjo, pred dru`ino in narodom ter
posredno pred vsem èloveškim rodom.
Kot èlani politiène emigracije in potom-
ci generacij, ki so do`ivele v našem narodu na-
silje revolucije in muèeništvo njenih `rtev, pa
smo nosilci še posebne vrednote, ki je zgodo-
vinska resnica, kolikor jo poznamo. Odgovor-
ni smo za dobro ime rojakov, katerim je ko-
munistièno nasilje vzelo `ivljenje in jim ho-
èe jemati tudi èast. Odgovorni smo tudi za
zdrave slovenske dru`bene tradicije, katere smo
dol`ni ohranjati, razvijati ter posredovati kot
prispevek k praviènejši in vrednejši ureditvi
dru`benih odnosov v našem narodu.
Vemo, da kot ljudje ne posedujemo vse
resnice; zavedamo pa se, da kot kristjani na
resnici temeljimo, da jo spoštujemo, kjer koli
naletimo nanjo, da smo do nje odprti ter da
smo za vsak njen drobec odgovorni!
%7&*
 #
Zato skupaj z vsemi slovenskimi rojaki
prosimo Svetega Duha: naj nam utrdi spo-
min, da bomo mogli prièati, kar vemo, da
je res; naj nam razsvetli pamet, da bomo spoz-
nali, kar je prav in znali razbirati znamenja
èasov (GS 4,1); naj nam omeèi voljo, da
bomo hoteli, da se bomo upali v skladu s
spoznanjem `iveti in delati.
Katoliški shod ima smisel le, èe pomeni
— prerod! “`ivimo ... v èasu novega adventa,
ki je èas prièakovanja” (RH 1), nas opozar-
ja sedanji pape`. Advent pa je tudi èas pri-
prave, èas preroda. Zato smemo vzklikniti
z besedami konstitucije Gaudium et spes:
“Glejte, zdaj je èas milosti za spreobrnjenje
src, zdaj je dan rešitve!” (GS 82,4).
Spreobrnjenje srca, ki je prièetek prero-
da, pa mora prièeti vsak od nas pri sebi. Ho-
èemo prerod slovenske dru`ine? Zaèetek je
pri tvojem, pri mojem spreobrnjenju, kajti
zanj sem najprej odgovoren. @elimo, da bi
se v naši zdomski skupnosti okrepila po`r-
tvovalnost, da bi med nami rasla velikodu-
šnost? Hoèemo prerod v našem javnem `iv-
ljenju? Prav je tako, a ne pozabimo, da smo
skupnost slovenskih dru`in. Ko bodo te
prerojene v Kristusu, bo tudi skupnost pol-
na vrlin.
Slovenski narod potrebuje nove temelje!
Svojemu rodu bi radi izprosili milost veli-
kega spreobrnjenja. Vendar, èe res hoèemo,
da bo v narodu zavladala vzajemnost in se
poglobila ljubezen do Boga, gojimo ju najprej
sami do take mere, da bo njuna sila podrla
vse vidne in nevidne meje med nami. Za ve-
liko spreobrnjenje je potrebno veliko molitve
in veliko ljubezni!
Lahko reèemo, da naša skupnost ne goji
sovraštva do rojakov, ki so z revolucijo pah-
nili narod v nesreèo, zakrivili zloèin nad svo-
jimi nasprotniki, povzroèili naše zdomstvo
in ki krivièno preganjajo ter zapostavljajo
tiste, ki so drugaènega mišljenja. Upravièeno
pa zahtevamo od njih, da vrnejo narodu svo-
bodo, da bo vsak Slovenec lahko odgovorno
iskal resnico in se po svoji vesti odloèal za
pravico.
Zahtevni pa moramo biti tudi do sebe!
V Matejevem evangeliju beremo Jezuso-
vo naroèilo: “Jaz pa vam pravim: ljubite svo-
je sovra`nike; delajte dobro tem, ki vas so-
vra`ijo in molite za tiste, ki vas preganja-
jo in obrekujejo, da boste otroci svojega oèe-
ta, ki je v nebesih” (Mt 5,44–45). Ni dovolj,
da ne sovra`imo teh, ki nam delajo krvivico.
Bog hoèe, da jih ljubimo, da jih ljubimo
tudi tedaj, ko smo se dol`ni pred njihovo
krvico braniti (GS 74,5). Drugi vatikanski
cerkveni zbor nam to zapoved, ki se nas tako
neposredno tièe, pojasnjuje z znanimi be-
sedami: “Razlikovati moramo med zmoto,
ki jo je treba vedno zavraèati, in med tistim,
ki se moti” (GS 28,2). To pomeni, da je èlo-
vek, ki se moti, ki dela krivico, vreden us-
miljenja prav zato, ker se s svojim delova-
njem oddaljuje od Boga, ki je tudi njegov
konèni smoter. Materialna krivica, ki jo tr-
pimo — pa naj bo še tako velika —, je majhna
v primeri z nesreèo, ki jo tak èlovek dela
sebi, in z duhovno škodo, katero lahko pov-
zroèa svojim bli`njim.
Izkazovanje kršèanske dobrote ni v lah-
ki besedi, tudi ne v lahkomiselni pozabi in
ravnodušnih odnosih, kot da krivic in zab-
lode ne bi bilo. Ni prave ljubezni do bli`njega
tam, kjer ni spoštovanja resnice; vendar še
tako èista resnica ne najde poti do srca, èe
je ne spremljata razumevanje in dobrota.
Naše neizprosno zavraèanje zmote in kri-
viènega dru`benega sistema v domovini iz-
haja iz istega evangeljske dr`e, kot sta usmi-
ljenje in molitev za nje, ki gorje povzroèa-
jo. Hoèemo, da bi v našem narodu zavladal
mir, ki izhaja iz ljubezni do bli`njega in ki
je, kot uèi koncil, “v pravem in polnem po-
menu delo praviènosti” (GS 78). Pri tem pa
prosimo Boga za èistost naših namenov, da
v tem, ko se trudimo za resnièno vzajemnost
%7&*
	




in za bo`je kraljestvo v narodnem obèestvu,
ne bi kdaj iskali le sebe.
Vèasih se zdi, da je la`je govoriti o krš-
èanski ljubezni do oddaljenih, kakor izkazo-
vati jo bli`njim, ki `ive okrog nas. Sredi med
nami imamo rojake, ki so zapušèeni, bolnike
brez svojcev, oèete brez dela; imamo inva-
lide, vdove in sirote; samske matere in dru-
`ine s številnimi otroki, ki jim ponos brani
priznati bedo; pa tega ali onega v duhovni
stiski, ker mu svet ogro`a vero. Vsi ti so v neki
meri še vedno tihe `rtve revolucije. Niso se
odtrgali od rodne zemlje po lastni volji. Oni
sami ali njih starši so sprejeli nase isti kri`
kot vsi, a medtem ko je enim pomenila vsi-
%7&*
ljena pot èez morje blagostanje, pomeni dru-
gim nesreèo. To so naši bratje v najo`jem po-
menu besede in zanje smo soodgovorni.
Dol`ni smo jim tvarno in moralno oporo,
razumevanje in spoštovanje.
Pomagajmo si med seboj, bodimo strp-
ni drug do drugega, da bomo v oèenašu lahko
mirne vesti molili: “Odpusti nam naše dolge,
kakor tudi mi odpušèamo ...”, ne le velike,
ampak tudi male krivice, zamere, napake na-
ših bli`njih. Prosimo nebeškega Oèeta, naj
nas obvaruje, da sami ne bi nikdar — hote ali
nehote — prizadeli drugim krivice in da bi bil
naš èut za pravico vedno neloèljivo povezan
z usmiljenjem.
Sveta dru`ina, 2007. Risba s tušem na papir.
# #
%7&*
A prerod se prièenja še bli`e. Lastna dru-
`ina, dom, je prva in vsakdanja preskušnja
kršèanske ljubezni! Daj Bog, da bo med
nami dovolj vere, dovolj zaupanja, da ne
bomo zapirali src in domov pred otroki, ki
bi se radi rodili v naši sredi! Skrbimo pa tudi,
da bomo z veseljem posveèali del svojega èasa
mladim, da jim bomo nudili mo`nost po-
menka, svojo izkušnjo, globoko razumevanje
in toplo domaènost. Vzemimo si èas in radi
dajajmo mlademu rodu iz zakladnice vred-
not, katere smo tudi mi prejeli kot dar (Mt
10,8)! Cerkev nas opozarja z besedami kon-
cila: “Èe bodo starši dajali dober zgled in
sami gojili dru`insko molitev, bodo otroci
in tudi vsi, ki `ive v krogu dru`ine, la`e našli
pot do prave èloveènosti, do svojega zveli-
èanja in do resniène svetosti” (GS 47,3).
Zgled staršev, ki je najvarnejša pot do pra-
vilnega vrednotenja v srcih otrok, pa ni v zu-
nanjih dejanjih, temveè predvsem v globoki,
notranji navezanosti na vrednote. Otroci èu-
tijo, kje imata oèe in mati svoje srce.
Velikodušna ljubezen zakoncev je vir vse-
stranskega `ivljenja; njuna vera in upanje pa
prièetek dru`inske in dru`bene rasti. Te velike
kreposti se prelivajo kot po`ivljajoèa sila iz
osrèja dru`in po otrocih v `ile skupnosti in
naroda. Tako se krepi nevidna vez, ki dru-
`i naravo z nadnaravo, èas z veènostjo in èlo-
veènost s svetostjo. To je spreobrnjenje srca,
to je prerod, h kateremu smo poklicani!
Katoliški shod je klic po `ivljenju iz krš-
èanskih resnic. Njegove vsebine ni mogoèe
izèrpati v predavanjih pripravljalnih odsekov,
pa tudi ne v zgošèenih sklepnih izjavah, ki
se dotikajo bistvenih podroèij našega `ivlje-
nja. Shod nam nakazuje temelje in smer, pot
pa, èetudi v marsièem skupna, je vendarle na-
loga osebnih naporov.
Èe hoèemo, da bo novo obdobje v naši
skupnosti, pa tudi v celotnem slovenskem na-
rodu obdobje klenega, globokega `ivljenja
in ne le zunanjega aktivizma, ki je predznak
smrti, si osvojimo take osebne lastnosti, ki
jih bomo s ponosom imeli za naš narodni
spoznavni znak. Slovenec naj samozavestno
terja od samega sebe: v mislih — jasnost, v na-
èrtih — zahtevnost, v dejanjih — kakovost, v
skupnosti — vzajemnost, v vsem pa odgovor-
nost! Kot kristjani pa se moramo truditi, da
bomo dodali: v dušah — svetost!
Slovenci smo maloštevilni, a smo lahko
resnièno veliki, èe se oklenemo visokih vred-
not, pošteno in zares!
Prosimo “Devico Marijo, ki je ob ange-
lovem oznanjenju sprejela v svoje srce in v
svoje telo Besedo in svetu prinesla `ivljenje”
(LG 8,53), naj nam pomaga, da bomo ostali
zvesti svojim sklepom in da se bomo v èa-
su preskušenj znali in hoteli odloèati za re-
snico in za `ivljenje.
V zavesti svojih slabosti in odgovornosti,
globoko vdani v voljo nebeškega Oèeta ter
iskreno hvale`ni za bo`je darove si upamo s
tega mesta zaklicati: Jezus Kristus, bodi Kralj
preskušanemu slovenskemu narodu, kot je
Tvoja Mati kljub naši nevrednosti ljubljena
in èešèena Kraljica Slovencev!
Pojasnila:
O.R. - L’Osservatore Romano; španska tedenska
izdaja.
GS — Gaudium et spes; pastoralna konstitucija o
Cerkvi v sedanjem svetu; (7. 12. 1965).
DH — Dignitatis humanae; koncilska izjava o
verski svobodi; (7. 12. 1965).
LG — Lumen gentium; Dogmatièna konstitucija o
Cerkvi; (21. 11. 1964).
GE — Gravissimum educationis; koncilska izjava o
kršèanski vzgoji; (28. 10. 1965).
A.Š. — Anton Štrukelj: `ivljenje iz polnosti vere,
Ljubljana, Dru`ina, 1995, 95.
O.N.D. — O. N. Derisi: Cultura y la palabra; pogl. VI.
AA — Apostolicam actuositatem; koncilski odlok o
laiškem apostolatu; (18. 11. 1965).
RH — Redemptor hominis; okro`nica pape`a
Janeza Pavla II.
	



$


“Glej,” namigne diskretna roka proti po-
stavi, malone za glavo veèji od veèine, “to je
pa Janez Zdešar iz Münchna”. Tako je srh
svobodne Drage v mladeniško srce zapisal
novo zveneèe ime. Do prvega pogovora z
njim je sicer preteklo vsaj petnajst let, am-
pak oko ga ujelo ob vsaki priliki, zadošèeno,
kot da je `e s tem za spoznanje odrinilo mon-
strum, ki je dušil domovino.
Ne brez razloga, kajti za sovjetski re`im
v Sloveniji je bil dr. Zdešar sovra`ni element
par excellence. Bil je namreè èlan politiène
emigracije. To bi zadostovalo. Pa je za na-
meèek duhovnik, ki je organiziral izseljen-
sko pastoralo v Nemèiji, intelektualec, zgo-
dovinar in velik poznavalec sistema, ki ga je
preganjal. Pravzaprav niti to še ni vse: `e kot
najstnik je pretental vsemogoènost omenje-
nega sistema in njegovi smrtni sapi iztrgal kar
nekaj desetletij svojega — kot se je izkazalo
— izjemno polnega `ivljenja.
Z eno potezo: rodil se je v Ljubljani leta
1926 v verni katoliški dru`ini. Vkljuèene-
ga v razgibano mladinsko `ivljenje ga zat-
ne vojna. Kot domobranec se umakne na
Koroško, vrnjen je na Teharje, od koder po-
begne. V Lienzu maturira, vpiše teologijo,
v Rimu doktorira iz svetopisemskih znano-
sti, potem pa na prošnjo škofa Gregorija
Ro`mana deljuje med slovenskimi izseljenci.
Tudi po upokojitvi zavzeto študira in sle-
di dogajanju v Sloveniji.
Dr. Janez Zdešar je nadvse prijeten sogo-
vornik. Zdi se kot `iv dokaz, prièevalec, da
je mogoèe svetno brezizglednost presvetliti
s transcendenco. Tako je njegova beseda jasna
in klena, brez nergavosti in oprezave “poli-
tiène korektnosti”. Sedem ur pogovora z njim
je minilo, kot bi trenil, in nabralo se je misli
za vrsto številk Tretjega dne.
Vaš `ivljenjski poklic ni bil zgodovina, pa
vendar veljate za njenega dobrega poznaval-
ca. Obstaja niz podroèij, za katera vas poišèejo,
bodisi za posvet bodisi za podatke ... Kaj vas
posebej mami pri tej znanosti?
Z zgodovino se ukvarjam amatersko.
Amare je latinski izraz, amor pomeni lju-
bezen; torej da, z ljubeznijo se posveèam zgo-
dovini. V njej je veè podroèij mojega zani-
manja. Najprej svetovna zgodovina, a ne v
smislu, da bi se zanimal za vse narode sve-
ta, za vse kulture, ampak predvsem za tiste
skupne mehanizme, ki stojijo za svetovno
zgodovino.1  Mi je simpatièno, da nekateri
novejši zgodovinarji skušajo najti kljuè za ra-
zumevanje svetovnega dogajanja in svetov-
ne zgodovine. Konèno gre za smisel èlove-
ka in sveta, kajne?
Potem me seveda zanima slovenska po-
litièna zgodovina, zlasti tista povezana z zad-
njim stoletjem, pa devetnajstim, to se pra-
vi od francoske revolucije oziroma od revo-
lucije leta 1848 naprej. Tukaj postajajo vidna
nasilja in krivice, in nato vsi totalitarizmi.
Kako naj bi mi nekaj takega ne bilo pri srcu,
da jih preuèim globlje, saj sem jih sam do`ivel
in posledice še danes vsi nosimo. Posebej mo-
&3,

 



6+%
G
 #
ram omeniti svoje nagnjenje - ljubezen do
študija revolucije med vojno na Slovenskem.
Nato — se mi samemu zdi èudno, da sem se
v to vrgel — me je zanimala zgodovina Ko-
minterne in komunistiènih partij, zlasti
slovenske. Èe so `e delali revolucijo, bi rad
vedel, kdo jo je delal, kdo so bili ti ljudje,
od kod so prišli.
Omenjate Weltgeschichte, svetovne zgodo-
vinske silnice, ki jih nekateri filozofi dajejo v
središèe svojega sistema kot bistveno gibalo sveta.
Kje vi vidite vlogo zgodovine?
Predvsem skušam dobiti odgovor o smi-
slu zgodovine, o smislu bivanja v èasu in
prostoru. In sicer tako za èloveka kot za svet,
v katerem `ivi. To vprašanje o historièni ek-
sistenci ka`e iz sebe ven na transcendenco.
Pravzaprav sta mo`ni le dve rešitvi: ali zgo-
dovinski determinizem, ki ima vse dogajanje
vnaprej doloèeno in ve, kako bo, izkljuèuje
pa transcendenco. To je bilo tipièno za naš
“uradni” historièni materializem in pa dia-
lektièni materializem. To je pravoverni
marksistièni pogled na svet, na zgodovino,
na dogajanje v svetu, pogled, ki prevladu-
je še sedaj v neoliberalizmu. Je determini-
zem, transcendence ni. O tem se niti ne de-
batira, ampak je samo po sebi umevno. Za-
me pa zadnjega odgovora ne daje filozofi-
ja, ampak in predvsem teologija. Gre za
vprašanje stvarjenja, za evolucijo, za odreše-
nje. Osnovno vprašanje vse èloveške filozo-
fije, ki je obenem `ivljensko vprašanje šte-


Sveta dru`ina, 2007. Risba s tušem na papir.
	




vilka ena, je vprašanje smrti. Nihèe me ni
vprašal, ali hoèem `iveti in vendar sem nastal
in `ivim. Nekdo ali Nekaj me ima pod sabo
v totalni oblasti. Nihèe me ni vprašal, èe
hoèem umreti, a enkrat me bo smrt pobrala.
Zgodovinsko zagotovljena je samo ena iz-
jema: Jezus iz Nazareta ...
Povezana sta tudi zgodovina in spomin. Ima
tudi tu besedo teologija?
Zares: facere memoriam, “delati spomin”,
obhajanje spomina, “to delajte v moj spo-
min”, gojitev spomina, vse to poznata Sta-
ra in Nova zaveza. Spomin je tisto, kar me
`ene v prihodnost, brez spomina jaz ne bi bil
jaz, bi bil animalièno bitje, torej bistveno
manj plemenito, manj `lahtno bitje.
In kje potem pride stik z zgodovino?
“Jaz brez spomina ne bi bil jaz.” Šele èe
gledam preteklost in se orientiram za prihod-
nost, se moja sedanjost skuša pravilno ure-
snièevati, sem na pravi poti. Tisti, ki tega ne
dela, je reve`. To uresnièevanje je ontièno,
bitno povezano z mojo sedanjostjo, ki pa je
rast in zato vedno nekaj nedokonènega, po-
manjkljivega. Samo veènost ni pomanjkljiva,
v veènosti so zdru`ene preteklost, sedanjost
in prihodnost. Tudi polnost bitja je šele v
veènosti, kamor te`imo in kjer se bomo do-
konèno uresnièili. Kot se je Jezus, Sin èlo-
vekov, to pomeni èisto pravi èlovek, do-
konèno uresnièil v svojem vnebohodu in se-
denju na Bo`ji desnici. On je umrl zato, da
je vstal in šel v nebesa. Kristusovo zemsko
`ivljenje poteka od rojstva do vnebohoda.
Vnebohod pomeni intronizacijo Bo`jega kra-
ljestva - in smisel èloveške individualne in ko-
lektivne zgodovine!
Kako pa je s praktièno, vsakdanjo vrednostjo
zgodovine?
Zgodovina je na `alost silno redko “ma-
gistra vitae”. Silno redko, a vendar naj bi bila.
Uèili naj se ne bi samo ob njeni zgrešenosti
in napakah, ampak še posebej na krepostih.
Kristjani imamo herojske zglede: to so naše
svetnice in svetniki, katerih spomin obhaja-
mo vsak dan v liturgiènem letu. Spomin na
celoto, communio, je pomemben. Brez svet-
nikov bi bila svetovna zgodovina znatno
ubo`nejša.
Ali lahko èloveka zapelje v depresijo, v
travme, èe se preveè vrti okrog te`kih obdobij
zgodovine?
To je nevarno za tiste, ki so te`ke stvari
do`ivljali, manj za zgodovinarje. Za prve je
potem res hudo in lahko reèem, da do neke
mere niso sposobni objektivno vsega doje-
ti, ker je osebna boleèina tako moèna. Vendar
èe se a priori reèe, da, ker je bil `iva prièa ne-
kega dogajanja, ni sposoben pisati objektivne
zgodovine, je tako in še bolj treba reèi tudi
o tistem, ki tega ni do`ivel. Popolnoma ena-
ko. Da bi bil zgolj zato, ker tega nisi do`ivel
(“neobremenjen”), bolj objektiven?! To je
nesprejemljivo.
Kako je v tem kontekstu z vprašanjem èasov-
ne oddaljenosti?
Poznam to izgovarjenje: prezgodaj je še,
da bi zdaj o tem govorili, ne vemo še vsega,
to je šele petdesetletna zgodovina ... Vendar:
zgodovina je v svojem bistvu revizionistièna,
ali pa je ni. Za primer: na podlagi razisko-
vanja sem prišel do teh in teh spoznanj. Ta
spoznanja tudi zapišem, ker se mi zdi, da je
tako res. Ne reèem, da je vse res, kar trdim.
Morda marsikaj tudi ni res, èeprav trenut-
no tega uvida nimam. Zanesljivo znanje o
neèem preteklem je mo`no šele s prispevki
mnogih.
Polne resnice ni mogoèe vedno doseèi, kar
pa zopet ne pomeni, da je vse subjektivno.
Kot zgodovinar moram razlo`iti in imeti svo-
je kriterije, da lahko vrednotim. Nisem sod-
nik in ne obsojam, nisem to`nik in ne ob-


 #
to`ujem. Paè pa vrednotim in ocenjujem kot
èlovek.
Mi dovolite vprašanje: kakšen je slovenski
zgodovinar, koliko ima tega globljega uvida?
Pred leti sem vprašal dr. Borisa Mlakarja,
koliko so imeli študentje na univerzi teori-
je historiografije, koliko so razpravljali o ob-
jektivnem zgodovinopisju, koliko so odpi-
rali filozofska vprašanja o tem. Èe se ne mo-
tim, je omenil, da je imel le prof. Bogo Gra-
fenauer nekaj semesterskih ur o tem
vprašanju. To je bilo èisto vse.
In to je ravno tisto, kar opa`am, ko raz-
mere primerjam s tujino: da pri nas grozeèe
manjka neke teorije spoznanja, zgodovinske-
ga spoznanja. Od tu vedno znova vrsta na-
pak v pisanju zgodovine, ki bi jih ne bilo, ko
bi vsaj majèkeno premislili. In tukaj je veè
napak, gledano z logiènega stališèa kot pa z
zgodovinskega stališèa. Ne dela se toliko na-
pak pri ugotavljanju dejstev, ampak opazni
so logièni preskoki, ko ne znajo do konca mi-
sliti, premalo mišljenjske izobrazbe, premalo
logièno-filozofskega razmisleka.
Èe `e pri logiki ne moreš biti konsistenten ...
Ja, to, to! In to se zelo zelo pozna. Tudi
pri dobrih zgodovinarjih se pozna! Da ne go-
vorim potem o drugih nelepih reèeh, ki se
še vedno dogajajo.
Kaj imate v mislih?
Na primer ko dr. Jo`e Pirjevec napiše de-
belo knjigo v italijanšèini Le guerre jugoslave,
in v njej opisuje, kako je bilo v Sloveniji leta
1990, 1991 inv njej ni omenjen Lojze Peter-
le. Kako je mo`no pisati o tem dogajanju,
ne da bi omenil to ime?
Ali pa dr. Peter Vodopivec. Napiše zgo-
dovino Slovencev Od Pohlinove slovnice do
samostojne dr`ave, kjer opisuje tudi medvojno
dogajanje. Med navedki literature najdeš vse
mogoèe, zaman pa bi iskali imena doloèenih
avtorjev, kot je denimo Tamara Griesser
Peèar, torej zgodovinarjev, ki so napisali veè
standardnih del, na katera, èe jih bo kdo hotel
ovreèi ali pa napisati na novo in boljše, bo
treba èakati nekaj desetletij. Zgodovina se ne
napiše v treh letih. Veste, taka (zavestna?)
neobjektivnost in nestrokovnost boli!
Iz tega sledi še kak imperativ za zgodo-
vinarja ...
Omenil sem `e, da zgodovinar ne obso-
ja, ne obto`uje, ne brani, temveè vrednoti.
In sicer vrednoti po kriterijih, ob katerih se
lahko vsi ljudje dobre volje zdru`imo. Te
splošne norme so prevzete iz najboljše evrop-
ske tradicije in iz kršèanske etike. Ni treba
biti veren, ni nujno biti kristjan, ampak neka
evropska tradicija nastopa tu, to lahko
zatrdim. Se pravi, da se bobu res reèe bob in
se zna razlikovati med dobrim in zlim. V
modi je misel, da je višek znanstvenosti, èe
kriterijev kot takih ne sprejmem in jih ne
upoštevam. Èe ni kriterija, to je menda `arko
Petan nekje zapisal, potem imajo vsi prav.
Potem imamo vsak svojo resnico, po kate-
ri naj bi `iveli - po Kuèanovem receptu, in
to je seveda zgrešeno.
Kako se to odra`a na konkretnih primerih?
Pogosto pišejo, denimo, o predvojnem
klerikalizmu. Moramo biti pravièni. O tem
je treba govoriti iz predhodnega in takrat-
nega srednjeevropskega konteksta. Politièni
klerikalizem smo dobili, pa to niti ni bilo sla-
bo, iz Nemèije in Avstrije, ko so bili v vla-
dah duhovniki ministri (in ne najslabši), ko
je imela vsaka škofija izvedenca za politièna
vprašanja. In nekaj podobnega smo imeli tudi
mi Slovenci, niè veè in niè manj.
Kaj se skriva za strahom pred klerikalizmom?
To je konèno strah pred javnim ozna-
njevanjem in širjenjem transcendenènih vred-
not. Táko antiklerikalno zgodovinopisje


	




skuša celotno totalitarno dogajanje predsta-
viti kot nujno reakcijo na neko nevzdr`no
predstanje. Pri tem ljudi delijo po domnevno
splošnem èloveškem pravilu v napredne, to
so vedno uporniki in revolucionarji, in v na-
zadnjake. Ta dva izraza sovra`im. Zakaj
smem enkrat biti konzervativen, zakaj sem
drugiè napreden? Pri vo`nji avtomobila je tre-
ba o pravem èasu pognati, o pravem pa za-
virati. Drugaèe se v `ivljenju ne da shajati.
Na nekem doloèenem podroèju je nekdo lah-
ko zaèasno konzervativen, ni pa nujno da je
tak tudi v celoti in za vedno.
Nasprotno zgodovinopisje pa posplošuje,
daje nalepke. Na primer dr. Bo`o Repe je
napisal knjigo Rdeèa Slovenija in pravi, da
je bila od leta 1970 do 1980 leta Cerkev v
Sloveniji partnerica partije. (Morda zato,
ker jo je partija kot institucijo najbolj pre-
ganjala?) Potem pa pride 1999 drugi korak.
Zdaj imamo neomarksizem in neoliberali-
zem, ki totalitaristièno partijo vsaj na zu-
naj obsojata. Ampak èe je bila Cerkev part-
nerica partiji, je treba potem odpraviti tudi
Cerkev, ker naj bi bila tudi ta totalitarna.
In to dejansko dr. Hribar naredi. Nekje o
tem jasno - po smislu - pravi: “Partije smo
se znebili, zdaj se je treba še Cerkve”. Saj
to je èisto logièno, èe je tako mišljeno, ima
prav. Vendar pa ne razlikuje med totalitar-
nim sistemom in neko totalno dru`bo. Cer-
kev je totalna, oznanja resnico, ki me kot
vernika v Jezusa totalno prevzame. A zato
še malo ni totalitaristièna.
Ampak za normalno pamet ...
“Kdo pa je danes normalen?” bi lahko
vzkliknil. Mislim, da je ena najhujših stva-
ri, ki se nam dogajajo, mešanje in zmešnjava
pojmov ter absolutizacija polresnic. @e zdav-
naj bi bilo potrebno napisati marksistièno-
slovenski slovar. Ki bi razlo`il vse pojme, ki
smo jih dobili iz marskizma, napaène, na gla-
vo obrnjene, pa tudi zamolèane. O tem, kaj
ni res in kaj je res in kaj kdo z doloèenim izra-
zom misli ...
Glejete primer škofa Mahnièa, ki ga dr.
Hribarjeva tako rada oèita slovenskemu ka-
tolicizmu. Ampak: poleg bojevitega Mahnièa
smo imeli tudi Lampeta, za katerega so znanci
vedeli povedati, da naj bi bil mehka, plemenita
duša. Se pravi, mi imamo lahko istoèasno v
nekem prostoru v nekem gibanju ne samo ene-
ga, ki mi zdajle po sto letih ustreza kot tarèa,
da nanj streljam, ga pobijem in pri tem
raèunam, da pobijem celoten sedanji nasprotni
tabor, temveè je bila v tem taboru raznolikost,
istoèasnost razliènih idej in razliènih smeri,
razliènih naèinov delovanja.
Kakšen je skozi taka oèala pogled na partijo?
Omeniti moram nekaj povsem nedopust-
nega, kar opa`am v zgodovinopisju na Slo-
venskem: ko pišejo o revoluciji in o medvoj-
nem èasu, komunistièno partijo obravnavajo
kot neko normalno politièno demokratièno
stranko. Vendar je to èista zmota! Bila je re-
volucionarna, kriminalna zdru`ba, to je bil
organizirani politièni terorizem. Stranka, ki
ni zmagala zaradi ciljev, ki jih je zastopala,
ki ni zmagala, ker bi bila najmoènejša, ampak
zato ker je ubijala politiène nasprotnike. To-
rej ne znajo oceniti partije kot izjemen, ne-
normalen, dru`beno patološki pojav v zgo-
dovini. Ne upoštevajo njenega antihumanega
in totalitaristiènega programa.
Ampak med vojnama komunizem ni bil
edina nevarnost.
Seveda ne! Treba je poudariti, da je med
obema vojnama pri slovenskih katolièanih
tekla debata o vprašanju, kateri totalitarizem
je Slovencem bolj nevaren: ali nacizem in
fašizem ali komunizem. Na katoliški strani
s škofom Ro`manom je bilo ocenjeno, da ko-
munizem. In kdo je imel prav?
Meni se zdi, da je Ro`man leta 1938 situa-
cijo pravilno ocenil. Hic et nunc, bi rekel:


 #
zdajle nam nacizem in fašizem nista tako ne-
varna, ker ju Slovenec prirojeno odklanja. Ne
prenaša ju, ker smo Slovenci do`iveli leta
1920 izgubo Koroške, ponemèevanje Ko-
roške, potem pa 1938 Anschlus, na Primor-
skem pa je od leta 1922 divjal fašizem. To-
rej je bil komunizem tisto, kar je bilo za nas
dejansko najbolj nevarno, ker je gradil na to-
varišiji, na prijateljstvu vseh narodov za boljšo
in lepšo prihodnost. Zato voditelji na kato-
liški strani niso bili usmerjeni toliko v boj
proti fašizmu in nacizmu, ker je bilo samo
po sebi razumljivo, da ju noben pošten Slo-
venec ne more sprejeti. Kar je trenutno ne-
varno za nas, je komunizem, so ugotavljali.
Ali neposredna nevarnost fašizma in naciz-
ma ni bila tako izrazita, da bi zradirala naš
narod?
Ja, ga bi. O tem sem preprièan. Ampak
bili smo preprièani, da fašizem in nacizem
ne bosta zdr`ala. Oboje smo vedeli: da sta
silno nevarna, da pa ne bosta zdr`ala in ne
zmagala. Zlasti potem sredi vojne, leta 1943,
po Stalingradu je bilo povsem jasno, da so
Nemci vojno izgubili. In zato je domobrans-
tvo lahko toliko la`je vojaško taktiziralo z
Nemci.
O tem zadnjem bo še govor. Vèasih je vtis,
da nas kot narod in dru`bo bistveno doloèa
predvsem tisti del zgodovine, ki zadeva revo-
lucijo. Kaj pa èas pred njo?
Kar nas doloèa, je bila na primer v zaèetku
slovenske zgodovine rešitev dileme, ali se od-
loèiti za Avare ali za Bavarce. Borut se je takrat
obrnil na Bavarce in se zavestno odloèil za za-
hodno kršèanstvo. To nas je silno doloèilo. O
tem ni dvoma. To je osnovna opcija v zaèetku
vsega. S tem smo dobili prva kršèanska kneza,
Borutovega sina Gorazda in neèaka Hotimirja.
To je bil dogodek, ki je stalno navzoè v vsej poz-
nejši zgodovini. Fundamentalna opcija je bila
takrat na sreèo kršèanstvo.
Kaj pa negativne stvari?
O še so pozitivne! Pozitivno zgodovinsko
nas doloèa ustanovitev ljubljanske škofije, ki
jo je v èasu renesanènega razcveta izvedel Pij
II., Enej Silvij Piccolomini. Sicer tudi iz po-
litiènih razlogov, da bi ustavil Habsbur`ane.
A on, humanist, katolièan, Neslovenec, ve,
da je potrebno, da dobijo verniki na Sloven-
skem novo škofijo, ker nobena od tedanjih
ni imela svojega sede`a v sredini slovenske
zemlje. In slovenska Cerkev se je zaèela us-
tanavljati s škofijo v Ljubljani, ki je obsegala
veè ozemelj sedanje Slovenije. Ustanovitev
omogoèi, da se zaène tudi zavestno sloven-
sko delati in kasneje je na primer Trubar v
ljubljanski stolnici postavljen za pridigarja
v slovenšèini ... Ustanovitev ljubljanske
nadškofije je za slovenstvo vredna vsaj toliko
kot Trubar, oziroma Trubarja morda ne bi
bilo, èe ne bi bilo prej postavitve škofije.
Ali lahko potem iz tega sklepam, da nimamo
tako slabih zgodovinskih izkušenj, da je naša
obremenilna stvar predvsem druga svetovna voj-
na? Kaj pa janzenizem?
Janzenizem, ja, ja, imate prav. Janzenizem
je bil duhovna mora. Ampak spet, poglejte,
vedno moramo na zgodovino gledati urav-
note`eno. Janzenizem je bil ena plat, ampak
istoèasno je bilo navzoèega tudi kaj druge-
ga, nasprotnega: so duhovniki, ki ga ne pre-
nesejo, pa grejo v Ameriko in postanejo tam
škofje, npr. Baraga. Be`i pred janzenizmom.
Škof Slomšek gre v Regensburg in tam dobi
antijanzenistièno formacijo in to je danes naš
bla`eni. Zlahka v zgodovini odkrijemo ve-
liko pozitivnega. Ne smemo se fiksirati samo
na negativno. Negativna zgodovina je pogo-
sto zgodovina tistih, ki ne marajo Cerkve, jo
sovra`ijo in govorijo o preganjanih èarovni-
kih in èarovnicah, o inkvizicijah in indeksu,
o kri`arskih vojnah in Aleksandru VI. To je
pribli`no vse, kar vedo povedati o dva tisoè
letih njenega `ivljenja in delovanja.


	




In kaj vi pravite na to?
Smešen je, kdor ne vidi mnogih pozitiv-
nih stvari. Jaz reèem takole: Cerkev je èudo-
vita; lep, rajski vrt. V vsakem vrtu je, èe ga
od blizu pogledaš, tudi kup gnoja. Potem pa
je od tebe odvisno, ali greš v vrt brskat gnoj
ali pa obèuduješ ro`e.
Ali ima tudi komunizem kot svetovni po-
jav kaj rajskega v sebi?
Vaše vprašanje me spominja na aforizem,
ki sem ga pred kratkim bral: “Ateizem je edi-
na religija, ki se bori proti Bogu”. Dejansko
oznanja “raj na zemlji”.
Komunizem je utopija, ki se ne da ure-
snièiti, ker suponira, da je èlovek determi-
niran k dobremu.
A izkušnja uèi, da smo notranje razkla-
ni. Èlovek je sposoben delati tudi slabo, ne
samo dobro. Zato je moralo priti odrešenje
in novo `ivljenje, pravzaprav novo ustvarje-
nje, kar pomeni dokonèni sestop Bo`jega kra-
ljestva na zemljo.
Tudi Bo`je kraljestvo je utopija, in sicer
edina “realna utopija” - ker je `e tu, èeprav
še ne “dokonèno izdelano”.
Utopij nikoli ni manjkalo. Vendar so šle
mimo evangelija, in ker so šle mimo evan-
gelija ali proti evangeliju, so propadle.
Èeprav je komunizem utopija, ima tudi
zunanje razloge za propad.
V slovenskem zgodovinopisju se pojavljajo
nove podmene, hipoteze, kdo je pravzaprav
tisti, ki je konèno zbil komunizem v Slove-
niji. Mimogrede, tudi v Nemèiji je nedavno
neka slovenska avtorica utemeljevala, da je
pravzaprav pop subkulturna glasba v Slove-
niji razbila re`im ... Danes se govori o tem,


Marija z Detetom (študija medaljona za prednjo stran
mašnega plašèa), 2005. Akril, papir.
 #


da je konec komunizma predvsem izborila
Zveza socialistiène mladine Slovenije. Ti oz-
nanjevalci “resnice” so tisti navelièanci svo-
jih oèetov, ki so u`ivali vse privilegije. Prav-
zaprav so tem analitikom sprejemljive vse raz-
lage, razen uvida in priznanja, koliko je k pad-
cu totalitaristiènega sistema pripomogla zve-
stoba in vernost slovenskih katolièanov.
Kako gledate na pojav komunizma v
najširšem pomenu?
Komunizem je eden od totalitarizmov in
je s fašizmom in nacizmom skoraj istoèasen
pojav. 1917. leta imamo rusko revolucijo, 1922.
imamo Marcia su Roma, 1933. pa nastopi
Hitler. Vsi trije se pojavijo v Evropi in vsi trije,
ne samo Stalin, tudi Mussolini in Hitler, iz-
hajajo iz marksizma. Mussolini je bil socia-
list, tajnik italijanske socialistiène stranke, po-
tem je postal fašist. Hitler je bil pri Deutsc-
he Arbeiterpartei, potem pa je ustanovil na-
cionalsocialistièno stranko. Lenin in Trocki
pa itak. Vsi so izšli iz tega nesreènega mark-
sizma, ki je potem poln raznih oblik, ki so en
sam nestvor in en sam neuspeh, in kot je nekoè
rekel kardinal Ratzinger, najveèja sramota
dvajsetega stoletja na svetu.
Blešèeèa zapeljivost in niè drugega je pro-
pagandni komunizem, kateremu strašno lah-
ko zapademo, ker je na zunaj jasen in sim-
patièen: “Toliko krivic se dela. Je prav tako
ali je treba to spremeniti? Treba je spremeniti.
Ali zadosti naredimo za to, da se spremeni?
Premalo naredimo. Kaj je treba narediti? Or-
ganizirati se. Dajmo, organizirajmo se! Za
boljšo prihodnost? Itd. Itd.” Vse dr`i. Os-
taja samo vprašanje, kakšen je pogled na èlo-
veka in svet.
Ampak utopija nima nekega zla za podstat.
Ne, hoèe dobro, a na zmotni podlagi. Saj
ravno zato je utopija.
Toda ali je mo`no, da pride iz neke ne-
dol`ne utopije sto milijonov èloveških `rtev?
To ni nedol`nost utopije, to je logièna po-
sledica utopije. Marx je najprej res poskušal
v teoriji razlo`iti, od kod prihaja kapitalizem
in zlorabe, ki si jih danes sploh predstavljati
ne moremo. Ampak reševanja se je lotil na-
robe: krivice in nasilje odpraviti z istimi sreds-
tvi, z nasiljem in z novimi sredstvi.
Ali je bila ta stvar prepušèena inerciji, da
se je tako grdo izrodila ali so nastopili neki hu-
dobni ljudje, ki ...
Veliko ljudi najde in goji tisto, kar jim
najbolj ustreza, da lahko potem uresnièuje
svoje bolne instinkte. Iz tega se rodi tisto zlo,
ki ima videz, da rešuje, v resnici pa posamez-
nika in dru`bo “ozdravlja” z nasiljem, z raz-
krojem in konènim propadom posamezni-
ka in dru`be.
Ali je mogoèe, da bi bile najbolj znane zgo-
dovinske osebnosti, povezane s totalitarizmom,
recimo Hitler, Stalin ali Lenin in Mussolini
le figure?
Tudi ti so obenem realnost in simbol za
sistem kot tak. Za njimi so stali stotisoèi, mi-
lijoni ljudi, ki so prav tako mislili in delali
kot oni. Mi vsi smo Hitler je naslov neke
nemške knjige.
1. Nemški historiki to imenujejo
Universalgeschichte, Globalgeschichte,
Weltgeschichte, Transnationalgeschichte. Razni
zgodovinarji po ameriških, in predvsem
anglosaksonskih univerzah preiskujejo ta novi
pristop, da bi povezali dogajanja v eno samo
dogajanje, pod enim skupnim vidikom.
	




<
!
>"!
Kmalu po Junaški pesmi o Cidu in Pesmi
o Rolandu, ki sta še vedno vojaško-epski pes-
nitvi, se v renesanèni Evropi pojavi Dante-
jevo delo, ki je — poleg prikaza neizmernega
bogastva italijanskega jezika — neke vrste “du-
hovna” epopeja.
Pustimo ob strani vso odveèno domišljij-
sko kozmologijo ali razprave vredno pesnje-
nje Beatrice in Vergila (Simone Weil bi mu
rekla kurtizanski pesnik) in predvidevajmo,
da smo premleli mno`ico tercetov ... Zato
se poskušajmo vprašati, kaj je tisto, kar omo-
goèa, da lahko Bo`ansko komedijo primer-
jamo z gotsko katedralo ali “Summo theo-
logico” Toma`a Akvinskega, toda v verzih.
Zaradi omejenega obsega se bom posvetil
le Raju - tudi zato, ker se mi zdi, da v njem
spoznavamo vizijo resniènosti, ki jo sestav-
ljajo bolj ali manj naslednji pogledi:
a) Nebo kot “zdru`ujoèa ljubezen”: v globi-
ni vsega je “legato con amore in un vo-
lume / cio che per l universo se squader-
na”2. Namreè, vsa ta mno`ina, ki jo raz-
deljujemo, podrazdeljujemo, razvezuje-
mo in razvršèamo tu, je tam zdru`ena
(“conflati insieme”) v taki meri, da Dante
prizna, da jo more izraziti le zelo medlo,
kot luèko (“che ciò chidico å un sem-
plice lume”)3.
b) Ta zdru`ujoèa moè ljubezni je na tej zem-
lji “razkrita”. In zato obstajata dve vizi-
ji naše zemlje. Na eni strani so mo`nosti
spoznavne ljubezni: “ni veèje resnice, ki iz-
haja iz tistega veènega duševnega miru lju-
bezni” (“lume non å se non ven del sereno
/ che non si turba mai”)4.
c) Toda po drugi strani je ta vedra in svet-
la ljubezen precej nenavadna: to, kar pre-
vladuje na naši zemlji, je to, kar dovoljuje
govoriti o “mondo senza fine amaro”5, o
tem grenkem svetu brez konca. In razlog
za to grenkobo je èloveški pohlep.
d) Temu pohlepu se bomo posvetili v nada-
ljevanju. Prej pa povejmo, da je umešèen
v kontekst “èloveške svobode, najveèje-
ga daru, ki nam ga je dal Bog, tistega, ki
se najbolj ujema z njegovo dobroto in ti-
stega, ki ga On najbolj spoštuje”6.
e) Toda ta konèna in omejena svoboda, èe-
prav jo spodbuja “ta ljubezen, ki giblje
sonce z milijon zvezdámi”7, ali mogoèe
neskonèna ljubezen, dopušèa ves neomejen
pohlep, za katerega Dante pravi: “O ti
pohlep, ki zemljine sinove / tako potap-
ljaš, da ne more glave / nihèe èez tvoje
vzdigniti valove”8.
f) Po Dantejevem mnenju se tega unièujo-
èega pohlepa ne reši niti Cerkev, ali bolj
konkretno, Rim. Ob robu politiènih in-
teresov, ki jih ima, je presenetljivo najti,
tudi v Raju, kritike Cerkve, ki so celo bolj
ostre kot v Peklu. Obsedena z denarjem
in oblastjo, Cerkev oznanja la`i, prakti-
cira simonijo in skrbi bolj za kanonsko
pravo (“ai Decretali”) kot za evangelij9.
Rimski sede`, ki je nekdaj bil dobroho-
ten, je zašel na stranska pota in si prila-
stil denar ubogih. “To mika pape`e in kar-
dinale, / njih misel ne zaide k Nazareti,
/ kjer Gabriel razpel je krila zale”10.
'
;5(!
9
0<0/*
,
 

%*
8
# #
“ma Vaticano e l‘altre parti elette
di Roma, che son state cimitero
a la milizia che Petro seguette”11.
Raz`alosteni sveti Benedikt razlaga Dan-
teju, da je Peter prièel brez zlata in srebra;
da je on sam prièel z molitvijo in postom;
da je Franèišek Asiški zaèel “poni`no”; in da
je danes vsa ta belina prièetkov umazana12.
In malo kasneje bo sam Peter ob`aloval, da
se vsa njegova kri, kri Lina in Anakleta in nju-
nih naslednikov ni prelila zato, da bi danes
pape` bil dejavnik delitve med kristjani,
“ne che le chiavi che mi fuor concesse
divenisser signaculo in vessillo,
che contra i battezzati combatisse”13.
Te`ke, zelo te`ke besede, za katere da-
nes ne bi bilo prav reèi, da se nanašajo na
`e popravljene napake (ker mnoge korenine
še vedno obstajajo) ali le na sad Dantejevih
politiènih strasti. Raje pomislimo na to, da
je Dante obrnil vprašanje tega razmišljanja.
Namesto vprašanja, ali so evropske korenine
kršèanske, nas je vprašal, ali so kršèanske ko-
renine Cerkve in ali je vsaj njena zgodovina
kršèanska ...
@<6G/,
0
Eden od najbolj poznanih evropskih mi-
tov je mit o Don Juanu. Tu se ne bom pos-
vetil Tenoriu Zorrille (ki je mogoèe le ohlap-
na imitacija) temveè predhodni izdaji Tir-
sa de Moline (El burlador de Sevilla), ki je
veliko bolj kvalitetna in tvori vir vseh “va-
riacij” o Don Juanu.
V španski obliki ga poznamo predvsem
po zaslugi Tirsa in Zorrille, obstaja pa tudi
<
!
Marija z Detetom (študija medaljona za prednjo
stran mašnega plašèa), 2005. Akril, papir.
	



$
drugih tisoè variant o Don Juanu po celi
Evropi: od Moliåra, Meriméeja, Dumasa,
Balzaca, Goldonija, Byrona, Puškina ... pa
vse do nepopisne Mozartove glasbe. Tu prav
tako ni moè izpostaviti vseh evolucij mita
(vseh niti ne poznam), toda `elim se posvetiti
pogledu, ki se mi zdi koristen za naše razmiš-
ljanje in ki ga je moè zaznati `e v njegovem
zaèetku.
7.1 Mislim, da mit Don Juana ni ravno
mit seksualnosti, temveè mit “moèi”. Don
Juan ni izkljuèno zbiralec pozornosti in po-
ceni u`itka. In kar namerava, ni spati z ve-
liko `enskami, temveè toèneje s tistimi, ki so
mu najbolj nedosegljive14: kot je vojvodinja
Isabela (“z drugo plemkinjo”); ali z enkrat-
no `ensko v kraljevi palaèi; ali kot je nedo-
stopna Tisbea, ki se ljubezni prosta poèuti
bolj svobodno kot drugi in ji zato vsi zavi-
dajo; ali kot Aminta, ki jo Don Juan preseneti
na poroèni dan ...
Don Juanova sprijenost se torej nahaja
pravzaprav v tem, da si drzne v nebesa (“al
cielo se atreve”): kajti ljubezen “`ivi, èe jo sra-
motijo15”. Razjasnimo to podrobneje.
7.2 V razmerah velike socialno-spolne nee-
nakosti med moškim in `ensko je `enska edi-
na, ki ljubi: moški zgolj vara16. In vara hli-
neè ljubezen, a to za to, da bi dosegel moè,
da bi “obvladoval”. Zato je v delu Tirsa de
Moline, celo dlje od klasiènih terminov “os-
vajalec” in “zapeljevalec”, Don Juan poime-
novan kot “zasmehovalec `ensk”, saj pravi “...
v najveèji u`itek mi je norèevanje iz `enske
in da jo pustim brez èasti”.
Ta vnema po moèi vsebuje neke zahteve,
ki jih danes oznaèujemo kot “absolutistiène”:
“moram jo videti,” vzklika Tenorio, ko sliši
govoriti o novi lepoti, ki je še ne pozna. Ne
zna potrpe`ljivo èakati, “u`iti jo mora še to
noè” itd. Zahteve, ki so veliko bolj lastne moèi
kot ljubezni.
Seveda so vsi ti pogledi še bolj izraziti v
delu Zorrille. Toda prav njihovo pretiravanje
jih spreminja v nerealne, skoraj astrahanske.
Spomnimo se, da se romantièni Tenorio priè-
ne s stavo Don Juana in don Luisa Mejíe, vse-
bina stave pa je, kdo od obeh bi znal ravnati
slabše z veèjim bogastvom. Mejía gre bolj po
liniji kraje, medtem ko ga Don Juan prekaša
v `enskah in umorih. Toda oba lahko reèeta,
da sta povsod pustila grenak spomin nase.
Pred plaèilom stave don Luis izziva Tenoria,
da mu v resnici še vedno manjka novinka, ki
bi jo bilo treba spovedati (tu se pojavi gospa
Inés). In Don Juan mu obljubi, da ne bo os-
vojil le novinke, temveè prav njegovo `eno;
poleg tega pa skrajša èas, ki mu ga je za to do-
loèil Mejía. In zakljuèi s tem bahaštvom, ki
odseva prej omenjeni “takoj”: “Razdelite dni
leta / na tiste, ki jih boste tam našli. / En dan,
da se zaljubijo / drug dan, da jih dobite, /
drugi, da jih zapustite, / dva dneva, da jih za-
menjate / in ena ura, da jih pozabite”.
Te zahteve po absolutni moèi niso tuje
seksualni realnosti: Henry Miller se je smejal
Ljubimcu gospe Chatterley, kajti po njegovem
mnenju avtor ni spoznal, da je spolnost
predvsem “vojna”. In ves svet se dela norca
iz distance, ki na podroèju spolnosti obièajno
loèuje “bahaštvo” tistih mnogih, ki so brez
prave moškosti, od èiste ter preproste real-
nosti. Vidik moèi v spolnosti izhaja iz izkuš-
nje varnosti ali samopotrditve, ki jo daje lju-
bezen. Toda to je vidik, ki se precej zaostruje
v dru`beni situaciji, v kateri - kot sem `e rekel
- na podroèju spolnosti obstaja velika nee-
nakost med moškim in `ensko. Zato mit o
Don Juanu izgine, kakor hitro poèi vez med
spolom in moèjo, prek povezave s èastjo, in
`e ni veè mo`no tisto modro razmišljanje kra-
lja v Tirsovem delu, kjer igra podobno vlogo
kot zbor v nekaterih grških delih: “Joj, uboga
èast! Èe moškemu si duša, zakaj razdaja te
nevredni `enski?”. Ta povezava med spolnost-
jo in èastjo je tista, ki se je pretrgala v našem
svetu, medtem ko se je okrepila zveza med
moèjo in denarjem.
<
!
 #
Zato donhuani 20. stoletja niso zbiratelji
ljubimcev temveè zbiratelji hitrih milijonov:
brezštevilni grabe`ljivci, ki kot v Tirsovem
delu samo kdaj pa kdaj plaèajo svoj dolg. Ci-
tirane verze Zorrille pa lahko danes zelo lahko
prilagodimo mnogim našim delavskim raz-
meram, ki so z razlogom oznaèene kot po-
godbe “smeti”: en dan, da jih vzameš v slu`-
bo, drugi, da jih odsloviš, dva dni, da jih za-
menjaš, in ena ura, da jih pozabiš ...
Za povzetek: beseda, ki najbolje defini-
ra mit Don Juana, ni u`itek in seveda ne lju-
bezen, temveè zapeljevanje, prevara. Spolni
odnos kot zmaga in ne kot dopolnitev. Gre
za temo, ki jo nakazuje tudi Choderlos de
Laclos v znanem delu Nevarna razmerja, z
opaznim psihološkim pronicanjem, v kate-
rem je junak lahko francoska inaèica mita o
Don Juanu17.
7.3 Tem oèrtom moèi in zapeljevanja je
treba dodati stalno mašilo, s katerim se Don
Juan odziva v situaciji, v kateri se moralnost
ne utemeljuje s kvaliteto èloveških odnosov
temveè z gro`njo kazni: “še veliko èasa
imam”. Visoko in konstantno število zape-
ljevanj in `rtev Don Juana poèasi postavlja
pred te`ke situacije in gro`nje, pred katerimi
ga svarijo prijatelji. In to da razlog ponav-
ljajoèi se reakciji Tenoria: “še veliko èasa
imam”, ki se pojavi tudi pri Zorrilli pred
zagro`eno bo`jo kaznijo.
Po tem naèinu odziva ima mit Don Juana
še vedno popolno veljavnost, èeprav se ta na-
naša na druga podroèja: “pekel” je lahko da-
nes virus HIV ali ekološko unièevanje Zem-
lje, vendar to v naši nestrpni obèutljivosti
pušèamo za daljno prihodnost. In predpo-
stavljam da, èe ta naèin odzivanja ostaja ve-
ljaven, ostaja zato, ker se zdi temeljen za ta
principa prevare in takojšnosti, ki oblikujeta
drobovje kapitalizma.
To je lekcija, ki se je danes lahko nauèi-
mo od Don Juana in ki jo lahko vsak aplicira,
kamor jo `eli; moè in prevara Iliade in Odi-
seje, ki sta tu preneseni v seksualno realnost.
In vrhu tega ta vnema po takojšni zadovoljitvi
in nesposobnosti po reakciji “na dolgi rok”,
ki se uveljavlja v potrošniški dru`bi.
;
I
Tako prva predkršèanska evropska zgo-
dovina kot aktualna sodobnost se zaèenjata
z miti, ki imajo mnogo skupnega: Prometej,
ki ga bogovi kaznujejo, ker je iskal “veè”, in
Faust, ki proda svojo dušo hudièu, da bi do-
segel “veè”.
V obeh mitih gre za hybris, ki jo je tre-
ba prevesti kot nezmernost ali predrznost, ki
je zelo blizu v Novi zavezi oznaèeni pleoneksiji
in za katero so Grki rekli, da je “edini greh,
ki ga bogovi ne odpustijo”: da èlovek sku-
ša biti veè, kot je, da skuša preseèi èloveški
znaèaj in njegovo omejenost.
Mita sta si razlièna, vendar zaslu`ita, da
ju obravnamo skupaj. Prometej je bogovom
ukradel tehnologijo (ogenj, jezik in druge raz-
liène umetnosti), da bi jo dal ljudem18. Faust
je izroèil svojo dušo hudièu, da bi presegel
obèutek omejenosti, ki mu ga je dajal nje-
gov razum.
Prometejev greh je bil biti solidaren, Fau-
stov pa `eleti vedeti in moèi veè. Vendarle
je Prometeja kaznoval Zevs, medtem ko je
Faustu Bog odpustil. Ker konec koncev nje-
gov pohlep — kot bomo videli — izhaja iz dejs-
tva, da je èlovek “podoba Boga”19.
Zgodba o Prometeju v osnovi prikazuje Ze-
vsovo zavist naproti ljudem, medtem ko v Fau-
stu razkriva èlovekovo zavist naproti Bogu.
Vendar mislim, da bi bilo napaèno videti
Fausta kot popolno Prometejevo kristjani-
zacijo. To moramo prouèiti malo bolj na-
tanèno, z nadaljno analizo Ajshilove trage-
dije in Goethejeve pesnitve.
#6
2%
.202"
*
Mogoèe je pri Ajshilovi tragediji najbolj
upoštevanja vredna ideja Boga, ki razloèu-
<
!
	




je: kajti vsakdo se lahko vpraša, ali ideja Boga,
kot si jo danes ustvarja mnogo ljudi, izha-
ja bolj iz grškega mita kot Jezusovega lika in
evangelijev. Poglejmo nekaj razlogov:
a) Na zaèetku tragedije Prometeja odpe-
ljejo k Sili, da ga prive`e na skalo ob mor-
ju in tam mu Moè razlo`i, da bo kaznovan
za to, “da opusti èlovekoljubje svoje”20. V na-
daljevanju mu bo Hefajst dejal: “si zakon po-
teptal, dal èast ljudem”21. In sam Prometej
bo potem pojasnil, da je kaznovan, ker “ljubi
ljudi umrljive”.
Obrnimo pozornost na to idejo praviè-
nosti, ki sovpada s su`enjstvom èloveka: Bog
je samovoljen in gospodovalen in v tej nje-
govi samovoljnosti obstaja pravica. Spomni-
te se na Marxovo uporništvo, ki frazo grškega
junaka “sovra`im vse bogove” (kot sovra`-
nike bo`anskega ognja, ki je v èloveku) spre-
meni v dogmo rojevajoèe se sodobnosti.
b) Razen Zevsa s Prometejem soèustvu-
jejo vsi bogovi: “Kdo ne èustvuje s tabo v trp-
ljenju? / Kdo razen Zevsa, ki v srcu mu srd
prekipeva”22. Na to Prometej odgovori:
“Vem, da Zevs je trd, / da pravico sam dr-
`i v rokah”23. Bo`ja samovoljnost je zopet iz-
kazana s pravico, s samim zakonom stvari.
Samovoljnost, ki ga vodi do tega pomanjka-
nja ljubezni do èloveka, ki je povzroèila Mar-
xovo uporništvo: ko je Zevs bogovom delil
ugodnosti, “le za zemljane / se zmenil ni,
marveè èloveški rod / je sklenil ves iztrebi-
ti, nov rod / ustvariti”24.
Pomislimo, kaj bi lahko v kulturnem in
religioznem okviru, kot je ta, pomenilo pr-
vobitno kršèansko sporoèilo “o Bo`ji ljubezni
v Jezusu Kristusu”25. Tako kot biblijska oz-
naèba Boga, ki ga istoveti s pravico (sedaqah),
ki pa se zdaj nanaša na medèloveško pravico:
“spoznati Boga je `iveti pravico”26.
c) Razlog tega pomanjkanja ljubezni raz-
glaša tudi zbor: ljudje so umrljivi, “bitja enega
dne”. Tu je ponovno ta “vnema po biti” in
biti veè, bistvena za èloveka, za katerega se
zdi, da išèe izhod za napredek: “vse èlovekove
spretnosti izhajajo iz Prometeja,” bo poja-
snil naš junak. Toda zbor mu da vedeti, da
mu prav zaradi svoje majhnosti ljudje ne
bodo mogli pomagati in da je njegova nese-
bièna ljubezen do njih pretirana: “Reci, dragi,
kje je zdaj pomoè, / kje podpora umrljivih
bitij? / Ali nisi vedel prej, kako šibak, / one-
mogel in kot sen slaboten / in v nemoè pri-
klenjen, kako slep je / rod èloveški”27.
Kot “sanje sence” je èloveško bitje opiso-
val Pindar, najveèji grški pesnik. Ponovno
pomislimo, kako bi v tem okviru zvenelo krš-
èansko sporoèilo o zastonjski Bo`ji ljubez-
ni do èloveka.
d) Iz te podobe Boga in èloveka zbor iz-
brano izvzame nauk: religioznost strahu. In
nikoli veè nihèe ne bo znova ravnal kot Pro-
metej, ker ga, samo da ga vidi, objame mrz-
lica. In pravi, da se je tega nauèil, ko je pre-
mišljeval o Prometejevi `alostni usodi.
e) In ta religioznost strahu vpliva celo na
nesmrtne bogove. Mislijo, da je “vse nadle`no
razen gospodovanja bogovom. Zato ni razen
Zevsa nihèe svoboden”. Splaèa se posvetiti
temu istovetenju svobode in absolutne moèi,
ki kipi od potrebe po “absolutnem obstoju”,
ki je prirojeno èloveku in ki je tako globo-
ko zaznamovalo evropsko miselnost do da-
nes, da še vedno obstaja celo tam, kjer ima
èlovek `ivljenje tako napolnjeno z udobjem,
da je skoraj primerljivo z `ivljenjem starih
bogov. To je pojmovanje, ki je popolnoma
nasprotno kršèanskemu, ki te`i k istovetenju
svobode in ljubezni.
f) Nazadnje situacija Prometejevega trp-
ljenja navdihuje skoraj neizogibno primer-
javo z bibliènim likom Joba. Opazimo naj-
manj to, kako v tragediji v obeh primerih ne-
praviènega trpljenja zbor (in potem Hermes)
igra zelo podobno vlogo, kot jo imajo Jobovi
prijatelji v svetopisemski zgodbi — z razliko,
da v grškem mitu teh “uradnih teologov” Bog
ni dezavtoriziral kot v biblijski zgodbi. Tako
<
!
 #
pred razmišljanji teh uradnih teologov èlo-
veku ne preostane niè drugega kot Prome-
tejeva uporniška predrznost, èemur bo Her-
mes oèetovsko rekel, da “ne pozna preudar-
nosti” in da “ne bi smel verjeti, da je za ti-
stega, ki ne razmišlja, predrznost `e moènejša
od vsega”. Kako Prometej ne bi vzkliknil, da
sovra`i vse bogove?
Da zakljuèim. Tu imamo po mojem mne-
nju nekaj izredno globokega, ki je temeljno
drami èloveškega bitja. Poglejmo še drugo
varianto.
#6/*%
.

"

Moram priznati, da se mi s strogo literar-
nega vidika Goethejevo delo ne zdi prav niè
posebno, èeprav ga mnogi smatrajo za genial-
nega. Njegov avtor je dejal, da je “neizmerno”
in brez problema mu lahko pritrdim. Upam,
da to ne bo prepreèevalo minimalne objek-
tivnosti mojega komentarja.
Tisto, kar najbr` najbolj ote`uje analizo,
je pomanjkanje enotnosti: gre za delo, ki je
bilo napisano v 58 letih (skoraj vso odraslo
Goethejevo obdobje), ki je bilo objavljeno
po delih v razliènih poglavjih in ki ga je skoraj
osemdesetletni avtor popravljal še pred smrt-
jo. Vse to ga spreminja v nepovezanega, èe-
prav izra`a tudi Goethejevo evolucijo: dogo-
divšèina z Margarito je “mladostna” epizoda,
medtem ko kasnejši Helenin nastop izra`a
iskanje ravnote`ja po vrnitvi v Grèijo (ki jo
simbolizira Helena).
Kot zadnjo besedo, predhodno Faustu,
dodajmo, da je njegov protagonist podoben
zgodovinskemu junaku: v 16. stoletju je `i-
vel nek doktor Faust, modrec in nenavaden
alkimist, osumljen èarovništva, ki ga je re-
formator Melanchton opredelil kot “turpis-
sima bestia”, a ki je osnova razliènim kasnej-
šim literarnim delom (najbolj znana je drama
Marlowa), ki jih je vse preseglo Goethejevo.
Faust tako kot Tenorio ni sluèajna epizoda,
temveè nekaj zelo ukoreninjenega ne samo
v Goethejevem `ivljenju, temveè tudi v evrop-
ski zgodovini.
Zanimivo je, da se drama priène s sliko iz
Jobove knjige: Satan stavi z Bogom, da bo
podkupil Fausta; toda tokrat ne s povzroèi-
tvijo neupravièenega trpljenja (kot pri Jobu),
temveè ga Satan namerava spremeniti v zver,
poslu`ujoè se njegove `elje po “veè”. Satan bo
Gospodu razjasnil, ker govorimo ravno o
Faustu (a nanašajoè se na èloveka kot takega):
“Morda bi malo bolje shajal,
da nisi s sijem rajskih luèi ga razdvajal.
To um je in ga rabi le,
da bolj `ivalski od `ivali je”28.
 V iskanju biti “veè” in za to zatekanju k
razumu se je evropski èlovek tako velikokrat
spremenil v “manj èloveka”, v neèloveškega.
Ker v tem primeru bo Satan zmagal v stavi z
Bogom. In zato se nauèi biblijske lekcije in
ne sledi poti, ki ji je sledil pri Jobu. Zdaj bo
skušnjava sledila poti Geneze: doseèi, da èlo-
veško bitje vzame svojo bo`jo podobo kot raz-
log za “biti kot Bog”. Dejansko bo Mefisto
zakljuèil z besedami Faustu, da mu manjka
samo to, da bi sledil staremu nauku njegove
sestriène kaèe, da bi se nekega dne muèil s svojo
podobnostjo z Bogom. Faust je torej bolj kriv
kot Prometej. In njegov greh ni neka posebna
napaka temveè korenina greha korenina èlo-
veškega bitja: “izvirni greh”. Faust ni bil bo-
`anska in solidarna osebnost kot Prometej,
temveè preprosto domišljavo èloveško bitje.
Kljub temu in obratno kot v grškem mitu pa
bo Faustu odpušèeno, Satan pa bo ostal brez
tistega, kar mu pripada.
V Faustovem odpušèanju so tisti dejavniki,
ki nam olajšujejo primerjavo med obema:
a) Najprej Marjetino posredovanje, ki pred-
stavlja `ensko ljubezen (in ki se na nek na-
èin ka`e tudi v Zorrillinem delu Tenorio z
ljubeznijo gospe Inés). Marjeta je ljubila
Fausta “do konca”: on je izkoristil njeno lju-
bezen in jo kasneje prisilil splaviti otroka, ki
<
!
	




ga je spoèel. Marjeta bo skesana umrla, iz ne-
bes pa bo nadaljevala s posredovanjem za
Fausta. Povelièevanje `enske, ljubezen, ke-
sanje in posredovanje so `e zelo kršèanski poj-
mi, prisotni v prvem delu pesnitve.
Toda to je Marjetino poglavje, videno s
strani `enske. Faustov pogled, njegovo branje
je drugaèno: naš èlovek dojame, da se Me-
fisto igra z njim in zanj pravi, da se veseli og-
nja v njegovih prsih, da ga spodbudi iti za
tistim lepim angelom, samo ker ga vidi omam-
ljenega od `elje po u`itku in `e v u`itku hre-
peneèega po `elji29. Popoln opis èloveške tra-
gedije! Èeprav Faust to dojame, ne uspe iz-
stopiti iz tega zaèaranega kroga. Mefisto to
ve in zato mu reèe, da mu pušèa zadovoljs-
tvo nad obèasno prevaro samega sebe. Na-
miguje tudi na temo spolnosti kot moèi, ki
smo jo videli v Don Juanu.
b) Drug dejavnik odpušèanja je bo`ja po-
doba èloveka. Njegova `elja biti veè izhaja od
tu in Fausta lahko imenujemo “drama bo`je
podobe èloveka”. Ta podoba in podobnost
z Bogom30 sta tisto, kar èloveka `ene k vedno
veè, kar ga dokonèno `ene k Bogu, kot cela
podoba stremi k identificiranju z modelom.
In èlovekova drama potrebuje “biti veè”, ven-
dar se moti v svojem iskanju tega veè. Zato
je bilo v Faustu veè napak kot greha in zbor
bo zakljuèil govoreè, da si tisti, ki se z vztraj-
nim trudom utrudi zaradi napredka in dvi-
govanja, dobro zaslu`i, da je svoboden, pa
èeprav je veèkrat zavil s poti31.
Vendarle bo ta osvoboditev zapletla pro-
ces, ki je zgledal kot pot od ponosa k poni`-
nosti: kajti samo gospodujoè ponos povzroèa
odkrit avtocentrizem, ki nam slu`i kot opis
tega, kar danes imenujemo “evrocentrizem”:
<
!
Marija z Detetom (varianta medaljona za mašni plašè dr. Ivana Štuheca) 2006.
Vezenina, premer 36 cm. Muzej kršèanstva na Slovenskem, Stièna, stalna zbirka.
Izvedba in donacija Vezenje Ercigoj, Ljubljana.
 #
“Le èe otipljete, vas mine sum!
Èe kaj ne zgrabite, je èutov ples,
èe ne preštejete, sploh ni zares,
èesar ne stehtate, vam ni za mar,
èesar ne skujete, vam ni denar”32,
bo Mefisto dejal kanclerju na zaèetku dru-
gega dela. Te besede lahko primerjamo z `e-
ljo, ki jo Faust izrazi v petem dejanju tega
drugega dela in ki bi lahko slu`ila kot vodilo
mnogim današnjim ekologom: “da pred te-
boj, narava, stal bi sam, bi èlovek biti ne bilo
me sram”33.
c) Toda poleg teh dveh dejavnikov (ke-
sanje, ki posreduje, in lekcija izkušnje) se
Faustova drama zakljuèi (v tretjem nezaklju-
èenem delu) s prikrito aluzijo na Kristusa,
ki pripelje do tega, da se Mefisto odpove svo-
jemu dele`u. Kristus vlada iz višin in Mefisto
ve, da ga on in njegovi znajo odgnati, kot zna
sam spoditi podgane. Zlo je bilo premaga-
no `e prej in zato je Faustu odpušèeno.
#62
Ko sedaj primerjamo te tri razloge s Pro-
metejevo osvoboditvijo, se zdi, da je v Goet-
hejevi drami (v njegovem baroènem privi-
du) prikrita aluzija na zastonjskost, medtem
ko lahko iz grškega mita razberemo, da je na-
predek prej ali slej za èloveka mogoè, ven-
dar zahteva velike `rtve.
Nekaj podobnega bo izrekel zbor v mo-
litvi k Zevsu v neki drugi Ajshilovi tragediji
(Agamemnon): pot znanja je odprta smrtni-
kom, vendar s tem vrhovnim zakonom: “zna-
nje spremlja trpljenje (to páthei máthos)”. Ta
nauk lahko prilagodimo Kristusovi besedi,
ki smo jo v teh novembrskih dneh našli v li-
turgiji: “s svojo stanovitnostjo si boste pri-
dobili svoje `ivljenje” (“in patientia vestra
possidebitis animas vestras”34), ali postali bo-
ste gospodarji samega sebe. Ali pa besedam
Pisma Hebrejcem z bistveno bolj zapleteno
liturgièno simbologijo in upoštevajoè Kri-
stusovo `rtvovanje: “brez krvi ni odpušèa-
nja”35. Tako se lahko izognemo zamenjavi za-
stonjskosti s tem, kar je D. Bonhoeffer oz-
naèil kot “poceni milost”.
Pomembno je, da si v Prometejevo
obrambo zapomnimo ta biblijski nauk: ker
je po Faustu, kot se zdi, današnja kultura po-
zabila to resnico: zamenjala je Milost z “raz-
prodajami” in imenuje “napredek” (ali “ka-
kovost `ivljenja”) udobje, lahkotnost in beg
pred trpljenjem. In “versko svobodo” poi-
menuje kot vrsto “vere a la carte”, ki se bo
te`ko izognila temu, da bi v smislu Feuer-
bacha bila projekcija lastnih `elja proti nebu.
Kljub temu in z vidika obse`nejše karak-
terizacije velja reèi, da je za Prometejev mit
napredek slab, kajti èlovek je “niè”. Medtem
ko je za Goetheja napredek (èeprav se lah-
ko spridi in se tudi je) sam po sebi dober, kaj-
ti èlovek je podoba Boga.
Torej ima èlovek prav, ko `eli uresnièi-
ti svojo bo`jo podobo, vendar se zmoti, ko
jo postavi v samega sebe. Te besede lahko pov-
zamejo veliko iz evropske zgodovine. In tu
je ta grozna dilema, da strah pred Bogom lah-
ko èloveka spremeni v bolj odgovornega (ven-
dar z neresnièno odgovornostjo, saj je malo
èloveška), medtem ko ga lahko odkritje brez-
pogojne bo`je ljubezni spremeni v neodgo-
vornega, ki je tako prisotna v današnji Evropi.
Nesporna dilema, èeprav se izka`e precej po-
ni`ujoèe za nas ljudi, èe je to vse, kar se lahko
prièakuje od našega bistva ...
Ta dva mita, ki imata toliko opraviti s
èlovekovim napredkom in njegovo rastjo, nas
vodita k naslednjemu poglavju.
9 
E2
(


Sodobnost je seveda nastala tudi iz mito-
logije, ki je prav gotovo tudi nadaljevanje
prejšnjega. Zdi se mi, da dve najbolj bistveni
potezi dasta po eni strani Hegel s preprièa-
njem, da ima zgodovina smisel, ki ga je mo`-
<
!
	




no odkriti z razumom in ki je smisel napredka,
in po drugi strani krik francoske revolucije,
ki da vsebino temu pohodu (zgodovine) naprej:
gre za pohod proti svobodi, enakosti in brats-
tvu. Nisem pozabil ne na Kanta ne na Mar-
xa, vendar mislim, da je mo`no, da ju upo-
števam v tej dvojni potezi, ki sem jo izbral.
9.1 Hegel je najveèja moè sinteze, ki jo je
kdaj koli uresnièila filozofija. Ta moè prinaša
s seboj racionalizacijo zgodovine. Èloveška
zgodovina ima logos, razum, smisel in po-
trebo. Celo veè: ona sama je zgodovina Ra-
zuma. In to jo na boleè in dialektièen, a tudi
neizogiben naèin vodi do realizacije Boga.
Èloveška zavest lahko osvoji ta logos zgodo-
vine in to je, kar namerava storiti Hegel.
Govoriti tako je nekaj zelo drugaènega od
govoriti, da je èloveška zgodovina teofanièna,
èeprav se zdi malo podobna temu. To drugo
je zame to, kar pravi kršèanstvo. Toda pri po-
skusu razumskega podjarmljenja te teofanije
se Heglu zgodita dve neprièakovani zadevi,
daleè od mnogih njegovih zaslug:
a) Prva je, da se vrne h konservativnemu.
@e Engels je opazil, ne brez doloèenega pre-
seneèenja, kako je iz Hegla lahko izšla ena
levica (ki bi ohranila njegove metode) in ena
desnica (ki bi se oprijela heglovskih vsebin).
Engels je spoznal, da lahko, èe razumemo
zgodovino kot mehanski in nezmotljiv pro-
ces, vedno konèamo z upravièevanjem “ti-
stega, kar je” in “statusa quo”.
b) Hegel se tako spreobrne v rasista; in uve-
de superiornost evropske rase, saj pri njej od-
krije najveè napredka. Marx bo imel zelo
prav, ko bo obdr`al Hegla in razumel, da mu
je “treba obrniti hrbet” in ga obrniti na glavo.
Vendar bo Marx kljub temu ostal tudi He-
glov ujetnik. In èe je vse, kar je, napredek,
je vse, kar je, upravièeno. Znani Gidov afo-
rizem (“nihèe ni bolj konzervativen kot re-
volucionar na oblasti”) razumemo predvsem
s stališèa napredka kot nujnega in nekaj nje-
govih neizogibnih prinašalcev.
Tako èlovekova odgovornost izginja. V
vsakem primeru bo ostala le odgovornost, da
bi izloèili zgodovinske sile, ki nasprotujejo
napredku: tako levica postane nasilna, “teo-
loško nasilna”, in pozabi, da je nasilje naj-
veèji èloveški korak nazaj.
Da zakljuèimo to razmišljanje in izposta-
vimo njegovo zgodovinsko veljavo, naj pou-
darim, da je drama naše PSOE36 in njenega
napredka bila prav to: napredek so oni in zato
je vse, kar napravijo oni, upravièeno. Edino
nepogrešljivo je, da se obdr`ijo na oblasti, da
se tako “napredek” nadaljuje. In tako so na
oblasti (in ob strani nespornim dobrim reèem,
ki so jih naredili in na katere se danes spodobi
spomniti) oni tisti, ki so prièeli z vsemi kon-
zervativnimi politikami, ki jim danes sledi de-
snica (zakon o tujcih, vstop v NATO, priva-
tizacije, preobrazba v neoliberalizem, zavze-
manje za kontrolo sodne oblasti ...), posebej
zato, “da bi ne zamudili vlaka zgodovine”.
9.2 Vsebino tega zgodovinskega napredka
je dobro izrazil krik francoske revolucije.
Spomnimo se, kako je Hegel hodil vsak dan
èakat pošto sanjajoè novice, ki bi lahko prišle
iz Francije. Vendar se lahko ta krik, ki je, ka-
dar nanj gledamo z vidika èlovekove odgo-
vornosti, globoko kršèanski, spremeni v neod-
govoren krik, ko nanj gledamo z vidika Heglo-
vega mehanizma.
Zato razlog, ki ustolièi francosko revolu-
cijo, ni niti Kantov kritièni razum, ki je dvomil
v v vse njene uresnièitve, in niè manj “situi-
rani” Marxov razum, ki je vedno pogojen z
gmotno situacijo. “Radikalno zlo”, o katerem
je govoril Marx, izgine: edino zlo, ki ostane,
je obdr`anje konzervativnih sil zgodovine. Iz-
gine tudi Marxovo strukturno zlo (naj bo še
tako te`avno prisotno pred èistimi oèmi kogar
koli!). Rezultat ni svoboda, enakost in bratstvo,
temveè svoboda proti enakosti in bratstvu. In
to je Evropa, v kateri smo “uradno”, in to
kljub pomembnim otokom in oazam, ki nas-
protujejo tej viziji.
<
!
 #
Da zakljuèimo s tem poglavjem: potreb-
no je reèi, da tako v ideji zgodovinskega na-
predka kot v kriku svobode, enakosti in
bratstva obstaja nekaj globoko in neodklon-
ljivo kršèanskega (spomnite se, kako smo
jih našli pri Franèišku Asiškem). Celo veè:
nekaj, kar je uradno kršèanstvo mogoèe po-
zabilo in izdalo. Vendar je treba dodati, da
je to tako kršèansko danes opazno izpahnje-
no s teèajev in popaèeno. Ker je to, kar je
izšlo iz vse te mitologije o sodobnosti, na-
predek brez odgovornosti (in zato brez mo-
ralnosti in tudi brez potrebe po odpušèa-
nju in njegovem religioznem izkustvu) in
povsem nesolidarna svoboda.
)=B
E
%
Ne vem, èe ni šovinizem z moje strani, èe
Don Kihota smatram za najbolj kršèanskega
od vseh evropskih mitov. Vendarle ne bom
sledil Unamunovem naèinu branja. In po-
leg tega moram razjasniti, da ni kršèanski ne
klateèi se vitez ne njegovi oproda Sanèo, tem-
veè Cervantesov pogled nanju. Pogled, sestav-
ljen ne le iz sijajne kritike temveè tudi iz iro-
niène mehkobe, ki ju odrešuje.
10.1 V nasprotju s tem, kar se trdi pona-
vadi, Don Kihot ni sanjaški in plemenit idea-
list, katerega njegovi dobri nameni oddalju-
jejo od realnosti. Dejansko tisto, kar išèe Don
Kihot, ni toliko “unièenje krivic” in pomoè
devicam, temveè njegova lastna slava. Ta `elja
po lastni slavi je tista, ki pripomore, da vidi
stvari obrnjene. Njegova drama ni v tem, da
ga je pogled na krivice omamil, temveè da
se mu je zaradi “veliko branja in malo spa-
nja” zmešalo. @eli biti neke vrste nepremag-
ljivi Ahil ali tisti “nepriljubljeni Indurain ko-
njenice” - kot je enkrat oznaèil svojega ko-
lega Tirant lo Blanca, ki ga je Kihot zelo ob-
èudoval.
To ocenjuje Cervantesov ironièen in po-
trpe`ljiv pogled nanj: da v resnici ni `elel, da
bi izginile krivice in nasilnost; celo veè, `e-
<
!
Marija (leva stran mašne štole), 2007.
Vezenina, izvedba Vezenje Ercigoj, Ljubljana,
naroènik dr. Ivan Štuhec.
	




lel je, da bi bile, da bi se lahko z njimi od-
likoval. Pravzaprav je kot Sanèo, ki si `eli,
da bi njegov gospodar zmagoval, da bi videl,
èe bo dobil svoj otok.
10.2 Sanèo Pansa je bolj preprost, bolj bo-
jazljiv in manj finega egoizma. Toda ob tem
je poni`en in v svoji primitivnosti modrej-
ši od nièemurnosti svojega gospodarja, pa èe-
prav nima moèi, da bi ostal razumen, ko se
mu v njegovi revšèini obljubi oblast nad oto-
kom. Tako da se, da povzamem, Don Kihot
obnaša kot Sanèo v upanju na slavo in Sanèo
se obnaša kot Alonso Quijano pred obljubo
“enega otoka”. Kot bi rekel sveti Pavel v Pi-
smu Rimljanom, da so vsi zlobni in da po-
trebujejo Bo`jo slavo.
10.3 Vendarle to ni vse. Jasno Cervantesovo
oko v Don Kihotu ne vidi le egoizma, ki je
vreden obsodbe. Èe išèe slavo, jo išèe, kjer jo
je mo`no najbolje iskati, in to je njegova ve-
lièina. In daj Bog, da bi v tem svetu, kjer gre
vsak narod nasilno proti svojemu, kljub ve-
likim altruistiènim besedam, Evropa razumela,
da bi njena edina veljavna velièina morala biti
v konèanju ogromne krivice in ogromnih kra-
tenj svobode, ki so na zemlji, pa naj bodo kjer
koli ̀ e in ne samo, kadar se dogajajo v dr`avah,
kjer imamo geostrateške, energetske ali gopo-
darske interese.
Tudi Sanèo ni le podla primitivnost. Skli-
cujoè se na egoizem, se do gospodarja veèkrat
obnaša plemiško in mora popraviti veè krivic,
ki jih zagreši gospodar. In ko se snide z od-
govornostjo gospodovanja, se izka`e kot spo-
soben delovati pravièno s presenetljivo rav-
nodušnostjo in zdravo pametjo, in to pred-
vsem zato, ker ga ne vodi nobena `elja po
protagonizmu ali “ovekoveèenju na oblasti”.
Izka`e se, da sta, èe sta oba grešnika, hkrati
oba pravièna in dobra. Odrešuje ju ne`na ja-
snost, s katero oba gleda Cervantes. Najbr`
nam malo stvari dovoljuje bolje razumeti bo`-
ji pogled na naš svet kot ta Cervantesov po-
gled na svoja junaka.
<
!
Sveti Duh (desna stran mašne štole), 2007.
Vezenina, izvedba Vezenje Ercigoj, Ljubljana,
naroènik dr. Ivan Štuhec.
# #
To je tisto, kar je po mojem mnenju glo-
boko kršèansko v Kihotu. In od tu bi mo-
rali prevzeti prej izpostavljeno nasprotje med
strogo podobo Boga, ki nas zaradi strahu dela
napaèno odgovorne, in vero v odpušèajoèo
bo`jo ljubezen, ki bi nas preobrazila v udob-
no neodgovorne.
Vse to bi lahko analitièno podprl s Cer-
vantesovimi citati, a se mi tu zdijo manj po-
membni kot v prvih starejših pesnitvah (Iliadi
itd.), za katere mislim, da so manj poznane.
Za zakljuèek `elim dodati, da Cervantes svoje
delo napiše še v èasu, ki je dokaj blizu Lu-
trovi reformi in dekretu iz Trenta o upravi-
èenosti in problemu “verskih del”. Kajti ne
zdi se mi pretirano trditi, da je brez name-
na in ne da bi vedel, Cervantes zelo dobro
spoznal rešitev tega teološkega problema.
+E
*
Pred našim zakljuènim razmišljanjem
povzemimo, kar smo našli:
— mit moèi in vojne, z vso boleèino, ki jo
rojeva;
— mit prevare kot sredstvo zmage;
— mit neresniène demokracije kot izjemoma
take in mit neresniènega konstantinovske-
ga monoteizma, pojmovanega kot zemelj-
ska oblast;
— ideal harmonije med notranjostjo in zu-
nanjostjo in zato med istovetnostjo in go-
stoljubnostjo;
— prostovoljno samoobubo`anje in kot nje-
gov sad `ivi dialog univerzalne skupno-
sti;
— jasna vedrost bo`je ljubezni v kontrastu
s èloveškim pohlepom, ki se ne izra`a le
v zemeljskih oblasteh, temveè skoraj veè
v cerkvenih;
— spolni odnos kot takojšen odnos moèi in
zapeljevanja, bolj kot odnos ljubezni in
spoštovanja;
— mit napredka, èlovekove rasti in tega “bo-
`anskega” semena èloveka;
— pomembni “izvirni greh” ideje napredka
in krika francoske revolucije;
— dobrohotni Bo`ji pogled, ki se izra`a v ja-
snem in dobrem Cervantesovem pogle-
du na svoja junaka ...
So evropske korenine kršèanske? To vpra-
šanje, ki ga je postavilo naše razmišljanje, lah-
ko naleti na precej zaèetniški odgovor, a mo-
goèe zdaj obogaten: deloma ja, deloma ne. In
to tako v njenih predkršèanskih ali protikršèan-
skih (od sodobnosti naprej) mitih kot v tistih,
ki so svojevrstno kršèanski. Mislim pa, da bi
Evropa namesto tega potrebovala eno dobro
injekcijo najèistejših kršèanskih in evangelj-
skih vrednot.
Vem, da v tem razmišljanju manjka mnogo
namigov na Severno Evropo: na boga Wotana
ali svetega Bonifacija ali na tistega islandskega
kralja, ki je spreobrnil svoje ljudstvo v krist-
jane, vendar je “ohranil zakon” (ki je dovo-
ljeval detomor) ... Toda to je podroèje, ki ga
zelo malo poznam. Vendarle mislim, da lahko
za zakljuèek napišem to preprosto razmišljanje:
30722
=

1. Evropska zgodovina je zaznamovana z
vrsto vojn, prevar, osvajanj, iskanja veèje ob-
lasti, “imperijev” in trgovine s su`nji ... O
njej ne moremo domnevati, kot da je za naš
“napredek” in aktualno napredovanje zaslu`-
na samo èloveška ali moralna superiornost:
to bi bil klasièen grški greh nezmernosti
(hybris) ali “u`itek samoprevare”, ki ga je Me-
fisto dodelil ljudem. Evropa si mora danes
jasno postaviti vprašanje, ali ne bi moral njen
karakter “prvega sveta” biti razumljen v smi-
slu, ki ga ima beseda svet v Janezovem evan-
geliju: prvi “prostor zla”.
2. Toda hkrati je evropska zgodovina zaz-
namovana z drugo linijo, ki prek `alosti Iliade
in hrepenenj grške demokracije pride celo do
krika francoske revolucije in ki je prinesla
vrednote, ki so med najpomembnejšimi v
zgodovini èloveštva.
<
!
	



$
3. Pri vsem tem materialu (ki so ga stari
cerkveni oèetje oznaèili kot “naturaliter chri-
stianum”), se moramo vprašati, kako je prišlo
do aktualnega postmodernega razoèaranja nad
našimi zmo`nostmi, kako je prišlo do razgla-
sitve o koncu “velikih pripovedi”, ki so nas
oblikovale (in ki se potem mrtve ponovno
rodijo v rasistiènih nacionalizmih in drugih
napaènih velikih pripovedih), da bi tisti znani
krik iz 1789 spremenili v nekaj veè kot sanje,
h katerim se zatekamo. Torej ni treba, da so
kritike npr. enakosti še naprej implicitne: da-
nes se jih izra`a jasno, kot da bi bila enakost
ovira napredku in skupnemu `ivljenju.
Kot odgovor na to vprašanje se istoèasno
ponujata Evropa in evropsko kršèanstvo, vsak
s svojimi zmo`nostmi in napakami.
30722

7"*
1. Po eni strani se je kršèanstvo pojavilo
v situaciji, opisani kot obljuba oèišèenja in
uèinkovite popolnitve. Ljudje osvobojeni usode
se zavedajo, da jih je Jezus Kristus osvobodil
za svobodo. Kar naj bi pomenilo, da so bili
ljudje poklicani k odpravi vseh neenakosti med
moškim in `ensko, gospodarjem in su`njem,
verujoèim in poganom, da bi vstopili v novo
bratstvo, “vsi povzeti v Kristusu”37 kot sino-
vi edinega Oèeta, katerega neskonèni pomen
je bil bolje oznaèen kot Ljubezen kot Moè.
2. Toda kršèanstvo je naredilo tudi preizkus,
da je ljubezen na tem svetu poklicana k porazu,
zaradi èesar je Cerkev na razliène naèine padla
v skušnjavo moèi. Najprej so Konstantin in
potem “cerkvene dr`ave” (ki kljub minimal-
nim prostorskim dimenzijam obstajajo še da-
nes) osnovale nepotistiène vojne, kri`arske
vojne, inkvizicije, moralno upravièenost ti-
soèih kriviènih osvajanj in vse nesreèe, ki so
povzroèile zaèudenost Janeza Pavla II. v èu-
dovitem uvodnem tekstu tega razmišljanja.
Vzporedno s tem, v evropskem kršèanstvu
ena “splošna ideja” o Bogu, ki se pojavi kot
splošna za vse ljudi, prekrije, kadar preprosto
ne zamenja, podobo Boga, ki jo vidimo v Je-
zusu iz Nazareta. In je, kot da bi na ta na-
èin postale opravièljive vse prejšnje zablode38.
Ob povezovanju Bo`jega sporoèila s sporo-
èilom “Bo`jega kraljestva” je Jezus zelo ra-
dikaliziral idejo o Bogu, ki pa jo je istoèa-
sno spremenil v “dobro novico” (evangelij)39.
Nasprotno v zgodovini evropskega kršèanstva
Bog postaja “slaba novica” vse do sartrovske
trditve, da “mora Bog umreti, da bo èlovek
lahko svoboden”. Ali ko èlovek zazna razo-
èaranje tega prometejskega projekta biti svo-
boden brez Boga, verjame, da lahko znova
pride do Boga kot “dobre novice” na osnovi,
da si naredi boga “a la carte”, ki ni niè veè
kot projekcija do Feuerbacha.
3. Kot se je izkazalo v našem hitrem pre-
gledu, je cerkvena zgodovina zaznamovana
tudi s protesti proti vsej tej situaciji v imenu
evangelija, z zahtevami po prenovitvi, zani-
kanjih ali propadu mnogih reform. Kršèans-
tvo je izloèilo usodo in jo zamenjalo s svo-
bodo in odpušèanjem, vrnilo je dostojans-
tvo vsem brez razlikovanja, spoštujoè razliè-
nost, toda odpravljajoè neenakosti. Desakra-
liziralo je svet, da bi ga dalo v roke èloveku
in ne nekim kapricastim bogovom. Zato je
upravièeno reèi, da krik francoske revolucije
ni samo globoko kršèanski krik, temveè krik
nezamenljivo kršèanskih korenin (zato izgub-
lja smisel, ko kršèanstvo — in ne samo cerk-
vena institucija — izgublja kredibilnost).
4. Toda zgleda, da je evropski èlovek spre-
jel odpušèanje kot pravico in ne kot milost: pro-
glaša se izrecno, kot da ne potrebuje opravi-
èenja, medtem ko njegovo nezavedno impli-
citno tega zahteva vedno veè. Evropski èlovek
je naredil tako, da dostojanstvo prebiva v imeti
in ne v biti, in s svojimi dejanji tisoèkrat raz-
veljavil svojo pompozno deklaracijo o èlove-
kovih pravicah. Desakralizacijo sveta je vzel
kot prelom njegove skupnosti z naravo, ka-
tero je spremenil v krotak in lahek plen za svo-
jo nezmernost. Evropsko kršèanstvo je postalo
<
!
 #
sokrivec teh deformacij, kajti Cerkev je od-
pušèanje in njegovo povelièevanje spremenila
v vir klerikalne moèi in zabredla v “privatno”
prisvojitev biti cerkven zaradi doloèene funk-
cije (nadzora)40, da bi od tam dostojanstvo te-
meljilo na protievangeljski “posveèeni moèi”
ali da bi zahtevala svoj materialni dele` v
dvomljivem napredku, ki ga je zavraèala le,
ko se je zdelo, da ogro`a njeno pretendirano
“bo`jo podobo”.
5. Mogoèe je to vse, kar velja prièakovati
od razpadljive èlovekove gmote, pa naj bo še
tako izèrpana od veènosti. In tako se danes
sreèujemo z Evropo, ki ima nove in ogrom-
ne mo`nosti za solidarnost, a ki je raje še
naprej Evropa zgolj trgovcev, kjer njeno
tako imenovano “socialno sporoèilo” komaj
prese`e, kar je Talleyrand govoril o hipo-
kriziji: poklon pregrehe kreposti; ali kar je
don Juan Tenorio odlagal na tisti “nekoè”,
ki se zdi, da ne bo prišel nikoli. Z Evropo
s tako zunanjo politiko, ki vzbuja sram in
<
!
`eljo po izstopu iz nje zaradi osnovnega do-
stojanstva; z Evropo, ki ne zna soglašati vpri-
èo strahot, ki so pred njenimi vrati in ki
pred “imperialnim terorizmom” raje stra-
hopetno popusti, da bi ne zmotila zveri. Z
evropskim kršèanstvom, ki je, èeprav se zdi,
da se vèasih prebudi in kljub izjemnim èu-
dovitim prièam41, brez verodostojnosti, ker
se ne poka`e kot znak (“zakrament”) nika-
kršne odrešitve, in ki se je prièelo zaradi svo-
jega lastnega internega, absurdnega in spre-
jetega razkola. In z evropsko Cerkvijo, ob-
sedeno z lastno moèjo in avtoritarizmom,
kot da bi se Bog, v Jezusu, osiromašil42 in
poni`al v samega sebe43 ne za to, da bi iz svo-
bode zraslo èloveško bitje, temveè da bi ga
zamenjala cerkvena oblast.
Kot povzetek: Na tisoè naèinov (politei-
stiène, monoteistiène ali ateistiène) je “Bo`ja
podoba” skušala biti “enaka Bogu”44 in tako
je v tem našla svojo tragedijo. Zanimivo, da
se mit, ki ni evropski, zdi najboljši povzetek
Sveti Duh, 2007. Vitraj, poslikava na plošèo iz veèbarvnega taljenega stekla, premer 49 cm.
Kapela Doma upokojencev Tabor, Ljubljana.
	




<
!
vsega, kar lahko reèemo o kršèanskih kore-
ninah Evrope: “Izgubljeni raj”. In odseva tudi
v drugih velikih naslovih evropske kulture,
ki jih nisem mogel obravnavati tu, ker jih ne
poznam. Miltonov naslov je lahko najboljši
povzetek celotnega razmišljanja, èe ga razu-
memo, da se ne nanaša le na nebeški “tam”,
ki ga je osvojil Jezus Kristus, temveè pred-
vsem na historièni tu, ki ga je `elel zgraditi
evropski èlovek in ki bi ga kršèanstvo lahko
spodbudilo in utemeljilo, èeprav bi ga opozorilo
na visoke cene podviga: odgovornost, zastonj-
skost, resnico in potrpe`ljivost.
Morda je edino, kar zdaj lahko in mora-
mo reèi s kršèanskega vidika, to, da nam je,
ko mislimo, da smo padli (bilo bi usodno,
èe bi se Evropa ne zavedala svojega zgodo-
vinskega poloma — da ne reèemo greha), ved-
no dana mo`nost za ponovni zaèetek. In ta
novi zaèetek bi lahko ponazoril z izjavo, ki
sem jo uporabil na nekem drugem mestu:
najti sintezo med Ellacurio45 in Rabindranath
Tagorejem.
%3,
1. José Ignacio González Faus (Valencia, 1935) je
španski teolog, jezuit (1950), duhovnik (1963) in
upokojeni predavatelj (1968) kristologije na
teološki fakulteti v Barceloni (Facultad de
Teología de Cataluña) in teološke antropologije
na Srednjeameriški univerzi (Universidad
Centroamericana) v Salvadorju. Kot nekdanji
urednik revije Selecciones de Teología in aktualni
akademik centra Cristianisme i Justícia redno
objavlja v tiskanih in elektronskih medijih ter
strokovnih revijah. Je avtor veè del, med njimi
velja omeniti La humanidad nueva. Ensayo de
cristología (1974), Acceso a Jesús (1979), Clamor
del Reino (1982) in El proyecto hermano (1989).
Velja za dobrega poznavalca latinoameriške duše.
2. “Njen prepad vsebuje / le v eni knjigi, vezani v
ljubávi, / vse to, kar se v vesolju razlistuje”
(XXXIII, 85–87). Vsi nadaljnji citati so iz
Alighieri, D., Bo`anska komedija. Raj, Celje,
Mohorjeva dru`ba, 2005 (op. prev.).
3. “Vse je v njej zlito — ena luè sijoèa / je torej vse,
kar tu moj jezik pravi” (XXXIII, 89-90).
4. “Je luè, ko sije z jasnega nebesa, / ki ne mraèi se;
noè je vse ostalo” (XIX, 64–65).
V drugem trenutku govori “l‘eterna lume / che
vista, sola e sempre amore accende” — “svetloba
neminljiva razsvetljuje, / ki jo uzreš in te v
ljubezni vname” (V, 8–9).
5. O “svetu, jezeru grenèine” (XVII, 112).
6. “Lo maggior don che Dio per sua larghezza /
fesse creando, ed a la sua bontate / più
conformato, e quel ch‘ e più aprezza / fu de la
volontà la libertate”. “Najimenitnejše v vsej bo`ji
doti, / ki jo je stvarstvo od Stvarnika dobilo, /
najljubše in podobno mu v dobroti, / to, glej,
svobodne volje je darilo” (V, 19–22).
7. XXXIII, 145.
8. “Oh cupidigia che i mortali affonde / sí sotto te,
che nessuno ha podere / de trarre li occhi fuor de
le tue onde” (XXVII, 121–123).
9. “Zato so pismo in doktorji uèeni / za v šaro,
vsakdo bere dekretale” (IX, 133–134).
10. IX, 136–138.
11. “A Vatikan in Rima kraji sveti, / grob muèeniški
za vse kršèenike, / ki Petru so sledili, z nekaj leti /
prosti bodo neèistosti velike” (IX, 139–42). Tako
je Dante govoril o Rimu za èasa njegove dobe,
veliko pred tem, ko je Nietzsche za cerkve rekel,
da so “pokopališèa Boga”.
12. “Uspel je Peter brez srebra in zlata, / jaz sem
uspel z molitvijo in posti, / Franèišku uboštvo je
prineslo brata. / In èe v izvir se poglobiš zadosti /
pa gledaš te, ki danes so navzoèi, / kot belo s
èrnim se ti vidi bosti” (XXII, 88–93).
13. “Mar sem zato dobil jaz kljuèe zlate, / da bi s tem
svetim znakom na zastavi / z vojsko nad kršèene
hodili brate” (XXVII, 49–51).
14. Tu se namiguje — v drugi èloveški dimenziji - na
temo hybris (ali arogance), o kateri bomo govorili
v naslednjem mitu.
15. Vsi citati iz obeh omenjenih izdaj Don Juana so
prosti prevod (op. prev.).
16. “Tisti, ki se pretvarjate in varate `enske te usode,
boste to plaèali s smrtjo,” reèe Tenoriu njegov
slu`abnik.
17. Pri zapeljevanju madame Tourvel se Valmont
odreèe poslu`evanju lahkih trenutkov telesnih
stikov, kajti kar `eli od nje, ni njeno telo, temveè
njena krepost: “Drznil si jo bom ugrabiti celo
Bogu, ki ga èasti. Kakšna slast, da bom najprej
povzroèil, potem pa premagal oèitke njene vesti!
... Naj kar veruje v èednost, a naj mi jo `rtvuje!”
(pismo 6). “Naj èuti, naj prav pošteno èuti
vrednost vsake stvari, ki mi jo bo `rtvovala ...,
njena krepost naj izdihne v poèasnem smrtnem
boju ... in sreèo, da me objame, ji nameravam
privošèiti šele tedaj, ko jo prisilim, da ne bo veè
skrivala, kako si objema `eli” (pismo 70).
Citati iz De Laclos Ch., Nevarna razmerja,
Ljubljana, Mladinska knjiga, 2006 (op. prev.).
 #
<
!
18. Po mitu je edino, kar je Prometej odtegnil
ljudem, mo`nost videti prihodnost, s èimer jim
je, po Zevsu, naredil veliko škodo. Pustil jim je,
da so se v njih rodila prièakovanja.
19. Res je, po mitu, da bo Prometej na koncu rešen
(druga izgubljena Ajshilova tragedija je nosila
naslov Osvobojeni Prometej). Toda on ni
osvobojen zaradi Zevsovega odpušèanja, temveè
zaradi Herkula, ki zlomi njegove vezi in ubije
orla, ki ga je kljuval. In ker Prometej ve za
skrivnost, ki ogro`a Zevsovo moè: ta se je `elel
“poroèiti” s Tetido, bo`jim bitjem, ki ji je
usojeno, da bo njen sin veliko imenitnejši kot
oèe. Ko Zevs to izve, prepusti Tetido smrtniku
Peleju, s katero ima Ahila, junaka Iliade. (N. B.
Etimološko Prometej pomeni nekaj podobnega
kot “tisti, ki vidi bolj naprej” ali ki vidi vnaprej.
Faust v nemšèini pomeni “pest, roèaj meèa”).
20. Verz 11.
Citati so iz Ajshil. Per`ani. Vklenjeni Prometej.
Ljubljana: Mladinska knjiga, 1982 (op. prev.).
21. 32.
22. 162–163.
23. 190–191.
24. 233–237.
25. Rim 8,39.
26. Jer 22,16.
27. 545–550. Poleg strahu pred Zevsom bi bilo treba
dodati še drug razlog, ki ga nakazuje tragedija:
bogovi Zevsu zavidajo njegove ljubezenske
dogodivšèine s smrtnicami; verjamejo, da je bolje,
da nihèe ne poskuša “stopiti iz svojega razreda” in
da lahko Prometejeva pomoè ljudem olajša to
izenaèujoèo nagnjenost: “najbolje je — bo pel zbor
— `eniti se s sebi enakim. / Niti med njimi, ki se
bahajo z bogastvom, / niti med njimi, ki so po
rojstvu visoki, / delovni èlovek naj si ne išèe
neveste” (889–892). Tako razdelitev med ljudmi
odgovarja razdelitvi med bogovi. Zato ti ne
ukrepajo, èeprav soèustvujejo s Prometejem.
28. Prolog, 283–286.
Citati iz Goethe J. W. Faust. Ljubljana: Sanje,
2005 (op. prev.).
29. V nemšèini se na tem mestu igra z besedami in
dose`e nesporno zveneènost: “So tauml Ich von
Begierde zu Genuss / und in Genuss verschmacht
Ich nach Begierde”.
30. 1 Mz 1,26.
31. Paul Wachtel komentira Faustov mit tako: ideja,
ki jo imamo obièajno o Goethejevem Faustu, ni
ideja o mešèanu temveè ideja o drznem junaku.
Faust je èlovek, ki si upa. Njegova krepost je naša
sodobna krepost: nemir. Ko stavi s hudièem, je
njegova nenasitnost `elja njegovo preprièanje, da
ne bo nikoli zadovoljen, kar je najpomembnejše.
To je velika krepost, pod katero se v Goethejevm
delu podpiše sam Bog. Veliki greh, h kateremu ga
`eli pripraviti hudiè, je biti sreèen in zadovoljen
ter u`ivati. Kar mora obdr`ati, s tveganjem, da
pogubi svojo dušo, je nepretrgana aktivnost,
razuzdano iskanje uspeha in novih izkušenj. In
strinja se s pogubo, èe enkrat reèe (trenutku, ki
mineva): “Kako lep si, ne odhajaj, ostani!”. Prosti
prevod (op. prev.).
32. Drugi del, 4918–4922.
33. Drugi del, 11406–11407.
34. Lk 21,19.
35. Heb 9,22.
36. Partido socialista obrero español, socialistièna
delavska stranka Španije. Ena izmed dveh
najvplivnejših španskih politiènih strank, katere
èlan José Luis Rodríguez Zapatero je predsednik
aktualne španske vlade (op. prev.),
37. Ef 1,14.
38. Tu bi veljalo spregovoriti o tako imenovani
“helenizaciji kršèanstva”, ki nima mesta le na
podroèju filozofskega razmišljanja, èeprav je eden
od njenih razlogov lahko premoè “logosa” nad
“agape”. Toda to temo bomo obravnavali drugiè.
39. O tem glej moje pisanje “Jezus in Bog” v delu s
soavtorji Deset besed o Jezusu iz Nazareta/Diez
palabras sobre Jesús de Nazaret, Estella, Verbo
Divino, 1999.
40. Proti èemur danes upravièeno protestira gibanje
“Nosotros también somos Iglesia”.
“Tudi mi smo Cerkev” je gibanje v Španiji, ki
opozarja cerkvene institucije na izpolnjevanje
evangeljskega sporoèila (op. prev.).
41. Vedno, ko govorim o tem, se èutim obvezanega
citirati Simone Weil, Dietricha Bonhoefferja in
Janeza XXIII.
42. 2 Kor 8,9.
43. Fil 2,7.
44. 1 Mz 1,27 in 3,5.
45. Ignacio Ellacuría (1930–1989), španski teolog in
filozof.
	




JD(% 
Glasbeni del Škofjeloškega pasijona (ŠP)
je bil doslej opisan `e v marsikateri od raz-
polo`ljivih razprav o tem najstarejšem ohra-
njenem slovenskem gledališkem delu, ven-
dar pa nikoli v celoti in razvojno od njego-
vega nastanka in prve (dokazane) uprizori-
tve l. 1721 do danes ter v pojmovanju sodobne
glasbene dramaturgije, ki pritièe prav vsake-
mu scenskemu delu. O glasbenem delu ŠP
so doslej najveè pisali sam avtor — oèe Ro-
muald-pater Lovrenc Marušiè (1676–1748),1
ki je `e v samo zasnovo literarnega teksta kar
nekajkrat vnesel glasbene inštrumente kot ob-
vezni in sestavni del njegove dramaturgije.
Naš, slovenski muzikolog in umetnostni zgo-
dovinar Josip Mantuani (1860–1933) pa je
eden prvih, ki je objavil celotno besedilo ŠP
z opombami vred.2 Dirigent in muzikolog
Josip Èerin (1867–1951) je zapustil v rokopisu
dva edina ohranjena notna folija-tabulatu-
ri (verjetno dodani dosti pozneje, kot pa so
datirane prve, Marušièeve “praizvedbe” ŠP
na škofjeloških ulicah in trgih)3. Slovenski
skladatelj in organist, monsignor Stanko Pre-
mrl (1880–1965) je za uprizoritve ŠP l. 1934
in kasneje na pobudo in v uredništvu etno-
loga in romanista Nika Kureta (1906–1995)
zlo`il in izdal Glasbene vlo`ke.4 Bli`nji (škof-
je)loški rojak France Koblar (roj. v Selcih v
Selški dolini, 1889 — Ljubljana, 1975) se je tako
ali drugaèe kar veèkrat razpisal o ŠP.5 Še drugi
(škofje)loški rojak Tine Debeljak (Škofja
Loka, 1903 — Buenos Aires/Argentina, 1989)
pa ima praktièno najveè zaslug za zadnje
(predvojne - pred 1941!) igralske obuditve ŠP
v Škofji Loki leta 1936.6 N. Kuret se v tej zvezi
omenja še enkrat, takrat kot sopotnik T. De-
beljaka, oba skupaj pa kot spodbujevalca
uprizoritev ŠP na radiu in odru7. Pripoved-
nik, esejist, kritik, gledališki zgodovinar, pub-
licist in organizator Filip Kumbatoviè Ka-
lan (1910–1990) je še eden iz vrst literatov in
teatrologov, ki v svojem pisanju skoraj nikoli
ni obšel ŠP.8 Nadaljni, zaslu`ni razpravljavci
in pisci - tudi o glasbenem dele`u v ŠP- pa
so bili še: akademik, zasl. prof. ljubljanske
univerze Dragotin Cvetko (1911–1993), sin
Tineta Debeljaka, Tine Debeljak ml. (1936
— `ivi v Buenos Airesu/Argentini), umetnost-
ni zgodovinar in muzikolog dr. Janez Höfler
(roj. 1942 — `ivi v Ljubljani). Posredno pa so
se doslej z glasbenim dele`em v ŠP ukvarjali
rektor Viktorijan Demšar, Jo`e Faganel, Mar-
ko Jenšterle, Anton Koblar, prof. dr. Primo`
Kuret, prof. dr. Marko Marin, Davorin Pe-
tanèiè, France Planina, Ivan Pregelj, prof. dr.
Andrej Rijavec, dr. Goran Schmidt, Stanko
Škerlj in podpisani (dr. F. Kri`nar); pri tem
pa piscev-avtorjev stroge literarne ali literar-
no-zgodovinske in zgolj odrske plati niti ne
omenjamo. Glavna ovira za (do)konènost
omenjenih razprav je seveda na prvem me-
stu dokaj skromna “izvirna glasbena drama-
turgija” ŠP, saj Romualdov rokopis na sicer
precej redkih mestih le navaja tudi (glasbene)
inštrumente - pevce ter glasbenike -, niè dru-
gega ali celo bolj oprijemljivega pa se iz ohra-

/!).
J


D(% 3D4
JG 
KGG!
8
 #
njenega in razpolo`ljivega rokopisnega pr-
venca oèeta Romualda-patra Lovrenca Ma-
rušièa ni ohranilo. Drugi in dodatni prob-
lem tovrstnih raziskav pa je prav gotovo zgod-
nji nastanek tega gledališkega (in glasbenega)
besedila, zaradi èesar si moramo o njem in
njegovi zgolj glasbeni pojavnosti in prispo-
dobi marsikaj sposoditi od drugod (iz t. i.
sekundarnih muzikoloških virov).
Vendar pa je tudi za obdobje pred samim
nastankom izvirnega teksta ŠP (1721), ki je
verjetno (?) nastal po eni od prejšnjih ali mor-
da celo po prvi tovrstni predvelikonoèni pro-
cesiji (leta 1715?), razpolo`ljivih nekaj zgodo-
vinskih virov o glasbenem `ivljenju pri nas,
tudi za Škofjo Loko in njeno okolico ali kar
“okraj”. Še najbolj zanimivo je bilo takrat-
no glasbeno `ivljenje v srednjeveških samo-
stanih in cerkvah, v poznem srednjem veku
pa tudi po gradovih. Vse navedeno je v Škofji
Loki `e obstajalo. Tu je bil najprej samostan
klaris, `e od 12. stol. dalje.9 Glasbeni del pa-
sijonskih procesij in iger v drugi polovici 17.
in v vseh desetletjih njihovega obstoja v 18.
stol. se je skoraj nedvomno prilagodil baroè-
nemu, pred koncem deloma morda tudi `e
zgodnje klasicistiènemu okusu. O zvezi z ba-
roènimi (glasbenimi) oratoriji, ki so nasta-
jali tudi na Slovenskem v zaèetku 18. stol.,
skoraj ne more biti govora, zlasti ne, ker so
bili omenjeni oratoriji `e èisto koncertne
(glasbene) oblike. Te so izvajali samostojno
in zato neodvisno od pasijonskih iger in pro-
cesij oziroma njihovih uprizarjanj. Èetudi je
bil glasbeni pomen pasijonskih procesij in
iger majhen in razmeroma nepomemben,
predstavljajo vendarle prispevek k širjenju ba-
roène miselnosti na Slovenskem. Glasba, ki
se je izvajala ob takih prilo`nostih, se sicer
ni oglašala pogosto, le enkrat v letu, vendar
je po svoje tudi vplivala na estetski okus ši-
rokih mno`ic, ki so sodelovale pri uprizar-

Marija z Detetom, 2007. Poslikava z akrilom in tušem na leseno plošèo, premer 120 cm.
Kapela Doma upokojencev Tabor, Ljubljana. Arhitekt: Matija Marinko.
	




janju ali so prisotvovale takemu sporedu. Ni-
mamo sicer podatkov o njeni izvirnosti in iz-
vajalski kvaliteti, vendar je sprièo zelo širo-
kega ustvarjalnega zamaha v glasbi na Slo-
venskem v zaèetku 18. stol. nastal morda tudi
kak izviren glasbeni primerek za te prireditve.
Morda velja ta domneva za skladbe škofje-
loške procesije, še verjetneje pa za ljubljanske
uprizoritve, kjer so bile v ta namen tehniè-
ne mo`nosti še veèje. Izvajalna raven je bila
najbr` ugodna, vsekakor pa vedno odvisna
od kakovosti izvajalcev. Ti so bili gotovo naj-
boljši v Ljubljani, kjer je bilo najveè sposob-
nih muzikov. Zato je moralo biti njihovo iz-
vajanje na ustrezni višini, zlasti še pri jezuit-
skih procesijah. Tako se zdi, da so bile pa-
sijonske uprizoritve lepa prilo`nost tudi za
glasbeno delo. Èetudi neposredno še ne spa-
dajo v okvir èistega dramskega predstavlja-
nja, so vendarle `e spodbujale k poustvarjal-
nemu in ustvarjalnemu glasbenemu delu, ki
se je bolj ali manj prilagajalo zahtevam odrske
(glasbene) tipike.10 Ena temeljnih opornih
toèk, ki jo lahko uporabimo kot neke vrste
sekundarno (muzikološko) gradivo za glas-
beno spoznavanje ŠP, je zagotovo umetnost-
nozgodovinska ikonografija–pojavnost sred-
njeveških fresk angelskih podob z glasbenimi
inštrumenti na (Škofje)Loškem. Èe številne
tovrstne angelske podobe ne morejo v popol-
nosti nadomestiti vseh tistih “glasbenih izra-
zov”, ki so v prvih procesijah ŠP (1721) prav
gotovo obstajali, ali pa je bila glasba le kot
obvezni in sestavni del celotne dramaturgije
ŠP in zato izvedena zgolj improvizirano, niè
zato. V tem primeru je pomembno le-to, da
je le-ta, to je glasba sama, obstajala. Natanèno
v kakšnem obsegu in kvaliteti pa tudi iz teh
(sekundarnih) muzikoloških virov izvemo le
posredno in pribli`no. Na vse to, na navzoè-
nost (glasbenih) inštrumentov in pevk in pev-
cev na freskah (škofje)loških umetnostnoz-
godovinskih spomenikov v “Loki in njenem
okraju” nas navaja tako nekaj narisanih be-
sedil, še veè pa tovrstnih èistih likovnih po-
dob.11 V ta krog uvršèamo tudi predpasijon-
ske freske iz stoletij pred nastankom ŠP, npr.
iz sredine 15. stol. (ok. 1450) tako imenovani
“kranjski prezbiterij” z zborom pojoèih an-
gelov v `. c. sv. Janeza na Suhi (pri Škofji
Loki), delo neznanega primorskega freskanta.
Podobni motivi (zdaj s pevci in pevkami, zdaj
samo z /glasbenimi/ napisi, še najveè pa je
med njimi glasbenih inštrumentov) pa se na-
haja v p. c. sv. Nikolaja na Godešièu (pri
Škofji Loki), v p. c. sv. Petra v Bodovljah (v
Poljanski dolini), v p. c. sv. O`bolta, sv. An-
dreja in sv. Lovrenca nad Zmincem (v Po-
ljanski dolini, nedaleè od Šk. Loke), v p. c.
sv. Toma`a v Brodeh, v p. c. sv. Filipa in Ja-
koba na Valterskem Vrhu, v p. c. sv. Brik-
cija na Èeteni Ravni, v `. c. sv. Klemena na
Bukovšèici (v Selški dolini), v p. c. sv. Mo-
horja nad Selci, v p. c. sv. Rafaela na Planici,
kar vse `e izhaja iz slovite slikarske delavnice
Jerneja iz Loke `e na koncu gotike, v drugi
èetrtini 16. stol. Še najbolj avtentièen tovrstni
ikonografski “dokaz” izvira iz ene prvih to-
vrstnih poslikav v vasi Godešiè, kjer najdemo
na eni od fresk dvoje angelskih podob s po-
loviènim psalterijem in z violo, oboje kot del
Poslednje sodbe (prva polovica 15. stol.). Tudi
prezbiterij v p. c. sv. Kri`a na Kri`ni gori (nad
Škofjo Loko), ki je malce kasnejšega nastanka
(freske so iz l. 1502) nam ponuja èudovite
glasbene prispodobe — angele z glasbili na
oboku; povsem konkretna pa sta angela s tro-
bento in kitaro. Med zadnje mo`ne konkret-
ne primerjave glasbene in dramaturške iko-
nografije vsekakor sodijo (spet) angeli z glas-
bili s konca 17. stol. in z zaèetka 18. stol. (ok.
1680–ok. 1710) v p. c. sv. Andreja na Goste-
èah, luèaj od Škofje Loke.12 Tam najdemo an-
gele s trobentami, violo, (baroènima) violon-
èelom in violino. Najpomembnejši v tej iko-
nografiji je vsekakor osrednji kri` na posli-
kanem (lesenem) stropu z angeli z glasbili:
violina, violonèelo, in viol/in/a, orkester ali

 #
vsaj (godalni) ansambel v malem. Kljub temu
pa moramo vse navedene in mo`ne primer-
jave (glasbenega) inštrumentarija z “našim”
ŠP vzeti z doloèeno rezervo-distanco. Ikono-
grafsko zanimanje in dokazovanje obstoja in
navzoènosti glasbe v ŠP pa traja vse do dan-
današnjih dni. Eden teh je tudi oljna slika
ŠP (1967) slovenskega slikarja Borisa Kobeta
(1905–1981).13 Tudi na tej obse`ni, nekaj kva-
dratnih metrov obsegajoèi likovni podobi so
kljub drobni figuraliki razvite obse`ne mno-
`ice vseh nastopajoèih v procesijskem spre-
vodu po zgornjem (današnjem Mestnem)
trgu in Lontrgu (Spodnjem trgu). Na tej sliki
so povsem razvidni glasbeniki, pomešani v
mno`ico vseh preostalih nastopajoèih in
kostumiranih igralcev: bobnar, piskaèi, mu-
zikantje, kar vsekakor sledi avtentiki Romu-
ladovega besedila ŠP. Zagotovo je moral Pri-
morec - avtor ŠP Romuald Štandreški (Lo-
vrenc Marušiè, tudi Marusig ali Marušiè),–
biti seznanjen tudi z mariskaterim “predhod-
nikom” “svojega” ŠP: s številnimi slovenskimi
nabo`nimi pesmimi, ki so tako ali drugaèe
spremljale procesije. Med njimi to potrju-
je Tolminski ro`ar. Beseda sama izhaja iz lat.
rosarium in pomeni ro`ni grm; vèasih pa so
s tem poimenovali tudi ro`ni venec, moli-
tev iz oèenašev in zdravamarij, s tem pa tudi
razmišljanj o dogodkih iz Kristusovega `iv-
ljenja. Èetudi v veèini slovenskih pokrajin
uporabljajo za molitev ro`nega venca ali mol-
ka poimenovanje ro`enkranc, pa se je na za-
hodu slovenskega etniènega ozemlja obdr-
`alo poimenovanje ro`ar. Ta beseda ima v
Tolminu še poseben pomen, saj ro`ar ozna-
èuje petje litanij `alostne Matere bo`je, pre-
`itek srednjeveške ljudske pobo`nosti, ki jo
v tolminski `upnijski cerkvi `e stoletja èu-
vajo in ohranjajo, saj vsako leto na veliki te-
den, in sicer na veliki èetrtek ali/in veliki pe-
tek farani tolminske `upnijske cerkve po kon-
èanem bogoslu`ju zapojejo Ro`ar, starosvetno
ljudsko pobo`nost.14
3

>?*0

Prva uprizoritev, procesija ŠP je datira-
na na veliki petek, 3. marca ali/in 11. apr. 1721,
èetudi je opravièeno “ponujena” tudi prva
verzija te procesije (še pred ohranjenim ro-
kopisom, ki datira v leto 1721) in to na ve-
liki petek (9. apr.) 1715. leta. Da pa sta ob-
stajala kar dva ŠP, je še najmanj verjeti. Po-
tem so dokazane še njegove procesije 11. aprila
1727, 26. marca 1728, pa še leta 1734 in 1745;
morda še leta 1751, 1765, 1773 in 1782?.15 Razen
samih zapisov o petju in glasbenih inštrumen-
tih v teh procesijah, se niso ohranili nikakršni
drugi dokazi. Zato pa so besede avtorja sa-
mega, o. Romulada v dramskem besedilu ŠP
edini in najbolj verodostojni dokaz, da je glas-
ba v teh procesijah bila. Prvi jih je našel in
se nanje skliceval J. Mantuani: “trobentaèi
na konjih”, “David s harfo”, “muzikanti na
vozovih”, “zveneèe pozavne”, “ljubko mu-
zicirajoèi duhovi”16. Med povsem konkret-
nimi (opornimi) tovrstnimi toèkami pa so
zagotovo v nemško-slovenskem jeziku poj-
mi, ki jih avtor navaja kot sestavni del na-
vodil za procesijo ŠP, kot so in to kar veè-
krat v razliènih 14 slikah/podobah ŠP: smrt
z bobnom (tudi kot Mors cum Tympano!), dva
deèka, ki pojeta Hozano, dva bobnarja
(Tympanista!), / peš, med njima piskaè; ...
bobnar (peš; vèasih tudi Tympanista), David
s harfo in gospodje muzikanti/glasbeniki.
Tako imamo torej na razpolago kar najbolj
trdne dokaze (èetudi zdaj v latinskem, zdaj
v nemškem jeziku)17, da je glasba in še veè,
èisto prava glasbena dramaturgija prisotna
v samem rokopisnem besedilu o. Romnula-
da. Kot taka je bila zagotovo veè kot prisotna
tudi v vseh procesijskih predstavah ŠP. Po
vsej verjetnosti so v vseh navedenih izvedbah-
procesijah ŠP obstajale doloèene razlike, še
zlasti potem, ko je bila enkrat (1721) ena od
teh verzij tudi zapisana; kar pa pravzaprav
z današnjega, ne le glasbenega vidika, ne
predstavlja niè novega. Kajti tudi to je le del

	




takratne in dandanašnje (glasbene) izvajal-
ske prakse. Nanjo je ob pomanjkljivi in iz-
virni Romualdovi “glasbeni dramaturgiji”
vplival `e ritem in metrum samega Maruši-
èevega (pesniškega) besedila. Saj je v vseh vo-
kalno-inštrumentalnih delih v glasbi tudi
tako. Tako `e jezikoslovci in literarni zgo-
dovinarji ugotavljajo, da sta “spremljava an-
gelov” (folio/list 6–9) in “petje ob Kristuso-
vem vhodu v Jeruzalem” (12–24) drugaèe rit-
mièno ubrani. Kolikor bolj se bli`a besedilo
koncu, toliko bli`je slišimo glasove, èutimo
odmeve cerkvenih pesmi in spokornih mo-
litev. Oèitno sta se ritem in rimanje razvnela
po sluhu in ne po knji`nem jeziku. Navkljub
vsemu temu so se srednjeveške procesije kot
del zgodovinskega zaostanka razvoja sloven-
ske glasbeno-gledališke (re)produkcije pozne
renesanse in zgodnjega baroka - z njimi pa
tudi ŠP — razvile v raznolik splet scenarije,
drame, petja in inštrumentalne glasbe in za
razvoj same glasbene umetnosti niso bile to-
liko pomembne, kakor bi lahko prièakovali.
Njihov uèinek je bil kljub temu izvajalsko
in recepcijsko, èeprav le enkrat letno, pom-
pozen in baroèno kolosalen.
9
'
@
Èerinovi glasbeni dodatki slonijo na Ro-
muladovem zapisu, na podlagi prvih izvede-
nih procesij ŠP in na dveh tabulaturah, ki sta
se našli prav v Èerinovi zapušèini v NUK (v
Ljubljani). Francoski ali nemški tip tabulatur,
ki sta se v zaèetku baroka najveè pojavljala,
je še vedno nerazrešljiv. Tako sta obe ome-
njeni skladbi nastali neznano kdaj in kje, lah-
ko pa izvirata celo še iz èasa pred ŠP (1721)
(?). Spet po drugi strani pa sta lahko le os-
tanek ali vlo`ek njegovih kasnejših izvedb.
Gre za dvoje lahkotnih, nepretencioznih del,
za dvoje menuetov v ¾ (in 4/4-)POENOTI-
taktovskem naèinu in v osnovni, C-durovi
tonaliteti. 31 + 28 taktov, skupaj torej 59 tak-
tov glasbe je Èerin transkribiral v današnjo,
sodobno notno pisavo in sta bili potem tudi
`e izvedeni (in elektronsko) javno predvaja-
ni18. Èetudi sta skladbi še najbolj verjetno na-
menjeni lutnji, sta glede na izvirno in tran-
skribirano notacijo primerni tudi za izved-
be s katerim od inštrumentov s tipkami: orgle
ali/in èembalo. Ob upoštevanju vseh dejstev
gre vsekakor tudi formalno za eno najbolj ti-
piènih baroènih glasbenih oblik, ki je plesna,
ali zaradi tridelnosti (Da Capo al Fine) celo
ostanek in del najbolj tipiène baroène tridelne
“Da Capo-arije”; kar pa je še vedno odraz glas-
benega repertoarja tistega èasa na Sloven-
skem. Ta glasba izpod peresa ali/in v izvedbi
neznanega domaèega ali pa tudi tujega kom-
ponista pa je spet ena od razvojnih znaèil-
nosti tistega èasa (18. stol.) in prostora: slo-
venskega prostora v okviru evropskega.
+ 
 

D
3)9:=G)9:8L:M)9:>4
Kot smo `e ugotovili, se ŠP v znaèilni Ro-
muladovi procesijski obliki po l. 1782 (s pre-
povedjo Marije Terezije) zagotovo ni veè po-
javil na ulicah in trgih Škofje Loke. Zato pa
se je ŠP prviè spet pojavil “šele” na cvetno
nedeljo l. 1930 na takratnem ljubljanskem Ra-
diu. Eno njegovih prvih elektronskih oblik
je pripravil N. Kuret. Za to prilo`nost (še bolj
za naslednje odrske predstavitve istega v Kra-
nju, v letih 1932 in 1934) sta on sam in skla-
datelj in organist S. Premrl priredila in celo
(v tisku) izdala besedilo in glasbene vlo`ke
ŠP: Prolog, predigra, štirinajst slik in zakljuèni
zbor Slovenskega — Škofjeloškega pasijona (s po-
polno dramaturgijo, scenografijo, kostumo-
grafijo, re`ijskimi napotki ter uvodnimi be-
sedami na 62 str.)19 in Glasbeni vlo`ki (za Slo-
venski pasijon na 12 str.)20. Kot je razvidno
iz Kuretovega uvoda, je šlo v tem primeru
za nekaj zgledov tujih podobnih procesij dru-
god po svetu, ki pa so se za razliko od našega
ŠP obdr`ale in bile kot take prièa vseh do-
tedanjih razvojnih stopenj glasbenega gleda-

# #
lišèa (od davnega 18. pa vse do 20. stol.). V
tej zvezi naj omenimo vsaj klostenburško ve-
likonoèno igro, alsfelfdsko in redentinsko pa-
sijonsko igro, thrierski in freiburški pasijon
ter tudi tisti, ki jih kasneje prav onadva (Niko
Kuret in Tine Debeljak) ter njuni sodelav-
ci in sopotniki in nadaljevalci razliènih to-
vrstnih statiènih izvedb ŠP najveè omenja-
jo: Ober-Ammergau (v Nemèiji). Kuret in
Premrl pa nista obšla niti Trpljenja Gospo-
dovega iz leta 1818, dela Korošca in Sloven-
ca Andreja Šusterja Drabosnjaka. Po radij-
ski (elektronski) premieri ŠP na cvetno ne-
deljo 1930 v Ljubljani sta bila glavni pomen
in te`a dani še štirim odrskim postavitvam
v Kranju 12., 13., 18. in 20. marca 1932. Za-
nje se v Premrlovih Glasbenih vlo`kih pojavijo
naslednji naslovi pesmi in inštrumentalni
vlo`ki, nekateri novi, drugi pa upoštevajo `e
znane in aktualne cerkvene pesmi itd.:
1. Fanfara za dve trobenti in dve pozavni,
2. cerkvena pesem za zbor (a cappella) ali s
harmonijem Sreèen bil je èlovek v raju ...,
3. Hosana-Fanfara za dve trobenti in dve
pozavni,
¡4. vlo`ek ni predpisan!¿,
5. Josip Leviènik, Veèerja zadnja je minila,
6. /Stanko Premrl ?/, `alostni veliki teden,
7. Josip Leviènik, Tam na vrtu Oljske gore
za mešani zbor (a cappella),
8. /Slovenska cerkvena ljudska pesem/, Oko
jokaj, srce pokaj za mešani zbor a cappella
(ali s harmonijem),
9. Stanko Premrl, O, grešnik, tu se ustavi za
mešani zbor (a cappella),
10.Angelik Hribar, Klic k pokori za mešani
zbor s harmonijem,
11. /n. n., slovenska cerkvena pesem/, Daj mi
Jezus, da `alujem za mešani zbor in har-
monij,
12. Vinko Vodopivec, Pod oljkami za mešani
zbor s harmonijem,
13. Gregor Rihar, Jezusove svete rane za me-
šani zbor in harmonij,
14. Franc Kimovec, K srcu Jezusovemu za alt
ali bariton solo in godala ali: pater Hu-
golin Sattner, Jezus trpeèi za godala,
15. Godalni kvartet (iz 14. Glasbenega vlo`ka)
ali Angelik Hribar, Kak’ zalivajo solzice
za mešani zbor (a cappella),
16. Andrej Vavken, Sveti kri` za mešani zbor
in harmonij in
17. Stanko Premrl, Veliki petek za mešani zbor
(a cappella).
Ker gre v vseh teh primerih za statiène po-
stavitve ŠP in še za številne zglede po podob-
nih predstavitvah pasijona, so bile te in take
izvedbe mo`ne in mogoèe. Kajti tudi tista
zadnja po nekaj stoletnih prekinitvah v Škofji
Loki leta 1936, je bila spet taka, statièna. T.
Debeljak je pred (škofje)loško šolo z insce-
nacijo (škofej)loških ulic, `. c. sv. Jakoba v
ozadju ter pisanih proèelij starih, tisoèletnih
mestnih hiš priredil in re`ijsko postavil Ro-
mualdov ŠP — staro loško procesijo na pro-
stem. Takrat naj bi bil ŠP uprizorjen tri do
štirikrat.21Izvajalci so bili poveèini domaèi-
ni (Loèani, ok. 165 po številu!) in okolièani,
le glavno vlogo (Kristusa) je upodobil Franc
Trefalt iz Kranja. Nasploh je bila Debelja-
kova postavitev v marsièem navezana na ome-
njene kranjske. Debeljak veèkrat omenja v
pripravah in poroèilih tudi (N.) Kureta, zato
se ob pomanjkanju kakršnih koli dokazov o
glasbenem delu te izvedbe bolj ali manj lahko
naslanjamo prav na slednja, Kureta in (S.)
Premrla. Iz njunega glasbenega konteksta ŠP
so sicer odpadli v izvirniku navedeni izvajalci
(bobnarji, angeli, ki pojejo Hosanno, bobnar
in piskaè, gospodje muzikantje ...), zato pa
seveda ne moremo in ne smemo pozabiti pre-
cej obširnih Premrlovih glasbenih posegov,
obogatitev (glasbenega) inštrumentarija itd.
Poleg `e omenjenega in glavnega protagonista
T. Debeljaka, ki je to (škofje)loško postavitev
ŠP pripravil in vodil pa ne moremo mimo
scenografije Bare Remec. Po poroèilu F. Pla-
nine o tej izvedbi ŠP v (Škofji) Loki lahko

	



$
še ugotovimo, da se je Debeljakova re`ija v
glavnem dr`ala Kuretove priredbe, predvsem
pa glasbenih vlo`kov; saj prav tam lahko po
vrstnem redu in izvedeni scenski glasbi ugo-
tovimo, da le-ta teèe v Premrlovem zapored-
ju: “fanfaristi trobijo staroslovensko postno pe-
sem”, “ob zvokih fanfare odhaja skupina pa-
radi`a, kakor, da prihaja iz cerkve, zadoni zdaj
pesem: ‘Vi oblaki ga rosite ...”, “in odidejo ob
zvokih pesmi: ‘Daj Jezus, da `alujem ...”, “Fan-
fare done”, “Spet se oglasi cerkvena pesem: ‘Daj
mi Jezus, da `alujem ...”, “zadoni pesem: ‘Jezus,
daj, da tvoje rane ...”, “David s harfo” in “Za
bo`jim grobom je šla godba”. Iz prièujoèih ci-
tatov sta pravzaprav razvidni kompilaciji Ro-
muladovih glasbenih vlo`kov (1721) in pa Pre-
mrlova “glasbena dramaturgija” (1934). Oèit-
no se je Debeljak še najbolj zavedal, da je po-
trebno spoštovati izvirnik Lovrenca Maru-
šièa, zaradi akutnega pomanjkanja celotne
scenske glasbe pa mu je prav prišlo tudi Pre-
mrlovo (dodatno) glasbeno delo. Kot je po-
roèal F. Planina, je bil “Pasijon napisan za
verno ljudstvo. Ne kot umetnina, marveè kot

Ples Duha / Hommage à Olivier Messiaen, 2007. Risba s tušem na papir.
 #
velika veroizpoved, kar je tudi njen namen,
uèinkuje nadvse globoko tudi na neverne ljudi
...” (Kuret). In še naprej (F. Planina): “... Zato
nam Debeljakov pasijon predstavlja kulturno-
zgodovinsko zanimivost prve vrste. Vrhu tega
pa je globoko religioznega pomena22. Povsem
avtoritativno lahko ugotovimo in zakljuèi-
mo, da so bile vse štiri napovedane (zdaj opo-
rekane, zdaj potrjene) predstave ŠP izvedene
v letu 1936 v Škofji Loki, tista z dne 1. avg.
(1936) pa je bila prav gotovo èisto zadnja v
tistem èasu.
1
(A,$$$B
Novo glasbo, sta za novo postavitev Škof-
jeloškega pasijona v Škofji Loki v letih 1999
in 2000 prispevala domaèina, skladatelj in
glasbeni pedagog Andrej Misson (roj. 1960)
in organist in glasbeni pedagog Tone Potoè-
nik (roj. 1951). Prvi izmed njih, Misson, je
v Loških razgledih 46/1999 objavil obširno raz-
lago o svojem, inštrumentalnem dele`u. Kot
prvi od obeh avtorjev si je po svojih besedah
zadal nalogo: “... uglasbiti ... tip ljudske pa-
sijonske igre, izvedene na prostem ...; ponujeno
je bilo sodelovanje loške pihalne godbe/Mest-
nega pihalnega orkestra ..., število pa je bilo
odvisno od tehniènih pogojev organizacije pa-
sijona ..., namen je bil poudariti arhaiènost
in nekoliko tudi sorodnost z izvirno postavi-
tvijo in nekdanjimi izvedbami ..., umetniška
skladnost z vokalnimi skladbami, ki jih je ob-
likoval kolega A. Potoènik in s tem umetniš-
ka celovitost vokalne in inštrumentalne glas-
be ..., glasba pa naj bi še dodatno dopolnjevala
osnovna èustva pasijona”. Z vsemi temi kri-
teriji se je Misson lotil treh spletov skladb,
kar seveda zelo spominja na glasbeno aske-
zo izvirnika oèeta Romualda. To so: sprem-
ljevalna glasba za otroški glas in portativ, in-
štrumentalni trio — piskaè in dva bobnarja
v 7. prizoru in sklepna pihalna godba v 20.
prizoru. Za izhodišèe na novo komponira-
ne glasbe za novo postavitev ŠP v letih 1999
in 2000 sta avtorja izbrala in upoštevala gre-
gorijanski koral na napev “Lube moj oèa inu
Buh”. Glasbena zgodba obeh avtorjev se zaè-
ne z najbolj pogosto uporabo bobnov, naj-
prej velikega bobna, ki dejansko v razliènih
kombinacijah tudi najveèkrat nastopa v zad-
njih procesijskih oblikah ŠP, kar je tudi v
skladu s frekvenco pojavnosti teh izrazov v
Romualdovem izvirnem besedilu. Tam se bo-
ben, bobnar ipd. pojavi najmanj 12-krat! Pred
prvim prizorom — Rajem `e prviè nastopi bob-
nar z velikim bobnom. Ta boben tako rekoè
spremlja celotno procesijo Škofjeloškega pa-
sijona in je neke vrste razpoznavna “glasba”
skoraj vseh dvajsetih uprizorjenih slik; sam
ali pa v drušèini z drugimi: z besedo, s sprem-
ljevalnimi zvoki kot “musique concretique”
in z glasbo samo kot neke vrste “leit” motiv
ŠP “nove dobe, “new age”. Avtor vokalne-
ga dela nove glasbe ŠP T. Potoènik je pris-
peval glasbo za enoglasni otroški zbor z na-
slovom Adamovi otroci za 33 izvajalcev Glas-
bene šole Škofja Loka. Na izvirno besedilo pa-
tra Romualda pa se je v glasbi oprl na koral.
Ta prinaša prviè in zadnjiè sodobno adap-
tacijo sicer vseskozi enoglasno povzetih ko-
ralnih napevov — triglasje. T. Potoènik je za
plastièno ponazoritev groze pekla, ki nadgra-
juje to strašno podzemno podobo, polo`il v
usta hudièem triglasni, rondojsko ubrani in
kitièno besedilno zasnovani tekst Romual-
da Marušièa z naslovom “Zdej, zdej, zdej ...”.
Posebni sklop teh predstav ŠP v l. 1999–2000
pa pomeni vkljuèitev številnih onomatopoet-
skih glasbenih vlo`kov za predstavitve raz-
liènih cehov, ki organsko povezujejo ŠP v èe-
trtem prizoru — Cehi ... Po izjavi enega izmed
avtorjev inštrumentalne glasbe A. Missona
je tudi slednja v celoti nastala kot sodelovanje
med njim in re`iserjem ŠP za leti 1999 in
2000 Marjanom Kokaljem. Ti si sledijo ta-
kole: ceh kovaèev, ki jih ozvoèujejo kladiva,
ceh lonèarjev ali lonèarski ceh in zidarski ceh
skupaj z drgalnimi bobni, èevljarski ceh z deš-

	




èicami oziroma kopiti, pekovski ceh pred-
stavljajo z mno`ièno ali skupinsko izvedbo
kuhalnice ob spremljavi velikega bobna, za
mesarski ceh so na razpolago v izboru tega
res enostavnega pa zvoèno efektnega inštru-
mentarija no`i, krojaški ceh predstavljajo
škarjice. Pojavi se spet omenjeni koral “Lube
moj oèa inu Buh” v izvirni a cappella obliki,
sledi še Hosana, spet kot avtorsko delo T. Po-
toènika, pionirja raziskav in obujanja grego-
rijanskega korala na Slovenskem. Za obe ome-
njeni a cappella vokalni deli je spet znaèilen
tako izvirni koralni koncept kot notacija, ki
v neke vrste adaptaciji nekdanjega starega ko-
ralnega zapisa in v kombinaciji s sodobno,
današnjo notno pisavo po eni strani obdr-
`i “diktat” teksta in zloga, po drugi pa kar
najbolj doloèi melodiène odnose, ki so še-
le posledica ritmiènih zakonitosti predhod-
nega zlogovanja besedila v stari, arhaièni slo-
venšèini. Sledi najbolj iskriva in izvirna Mis-
sonova inštrumentalna glasba, spet kompo-
nirana na zdaj `e znani koral za “piskaèa in
dva bobnarja”, konkretno za klarinet (v B)
in dva mala bobna. V tem redkem inštru-
mentalnem fragmentu lahko v notnem za-
pisu klarinetove linije, ki je kar najbli`ja ci-
tiranemu koralnemu napevu, spet zaèutimo

Bo`ièna noè / Sveta dru`ina
(predloga za vitraj, izrez), 2007. Akril , vezana plošèa.
 #

ritmièni liniji dveh malih nezapisanih bob-
nov, ki sta kolikor toliko ritmièno uglašena
z velikokrat ponavljajoèim se ritmom veli-
kega bobna. Na voljo imamo spet zapis ko-
ralnega odlomka za napev Kralja Hieroni-
ma, solistièni, a cappella vlo`ek. V obeh pri-
merih zadnjih izvedb ŠP ga je zapel barito-
nist Zdravko Veber, verzirani pevski ljubi-
telj. V Potoènikovem avtorskem delu na za-
èetni verz Romualdovega izvirnega dramske-
ga besedila “Ah, Jezu, jest sem te velikokrat ...”
pa poje moški solist sam, solo, a cappella na
4-krat spremenjeni, modificirani koralni na-
pev. Arija Marije Magdalane za sopran solo
(a cappella) v 15. prizoru — Kri`evem potu -
je pisana na kitièno besedilo “Zdej, zdej ...”
in spet v izvirni, koralni obliki in vsebini, za
kar je avtor T. Potoènik tokrat uporabil kar
deset razliènih zaèetkov, kjer je najbolj zna-
èilno zaèetno spreminjanje prvega interva-
la: èiste kvarte in male terce. Solist Primo`
Poglajen je nato odpel v stilu izvirne prak-
se gregorijanskega korala solistièno, a cappella,
brez spremljave na besedilo ŠP “Kdo je bil”
na vsega devet uglasbenih notnih vrstic, še
vedno v tradicionalni simbiozi sodobne no-
tacije in predhodne izvirne koralne notaci-
je, s poudarkom na vlogi in pomenu bese-
dila, zloga le-tega. Tu nastopi še eden izmed
verziranih pevskih ljubiteljev, Marjan Peter-
nelj s spremljavo male ali tudi prenosne, le
dvo-strunske harfe, spet z izvirno Potoèni-
kovo avtorsko glasbo. V njem se skladatelj
povrne v izhodišèni, uvodno izbrani koral-
ni napev z naslovom “Lube moj oèa inu Buh”,
zdaj z jezikovno malce modificiranim naslo-
vom “Lubi moj oèa ...”, ki je hkrati tudi prev-
zeti naslov tega Davidovega napeva, tokrat
spremljanega s prenosno, priroèno (malo) 2-
strunsko harfo. V finalu, 19. prizoru — Bo`-
jem grobu, nastopijo Gospodje muzikanti–God-
ba. Za ta inštrumentalni glasbeni fragment
je morala biti glasba preprosta, pisana za za-
sedbo, ki jo je doloèal re`ijski okvir. Zato so
naèrtovali sodelovanje dvanajstih izvajalcev,
ki so hodili v parih. Zasedba je povzemala
standardni inštrumentarij pihalnega orekstra:
pikolo in flavto, dva klarineta, dve troben-
ti in še ena, torej še tretja - kasneje dodana
-, dve pozavni, tuba in štiri tolkala oz. tol-
kalisti. Zasedba je nekako ustrezala prvotne-
mu sodelovanju inštrumentalistov: piskaè,
brenkalist, tolkalisti, ki je tudi tedaj, pred sto-
letji doloèala dostopno zasedbo iz vrst ljud-
skih, mestnih, potujoèih in dvornih glasbe-
nikov. Avtor A. Misson se je za ta inštrumen-
talni stavek spet odloèil nasloniti se na gre-
gorijanski koral. Še dodatno arhaiènost pa je
poudaril z uporabo paralelnega organuma,
prilagojenega zasedbi pihalne godbe. Tako
je izhodišèe te glasbe spet koralni napev “Lube
moj oèa inu Buh”. Nanj je avtor skomponiral
`alno koraènico v variacijski obliki rondoja
— stalni refren se izmenjuje s kupleti. Giba-
nje koraènice je izbrano hote, kajti glasbe-
niki delo izvajajo deloma promendano, naj-
la`je pa je to izvedljivo v ritmu poèasnega
koraka. Glasbo za obe sodobni procesijski
uprizoritvi ŠP v letih 1999 in 2000 sta av-
torja Misson in Potoènik oblikovala v “sta-
rinskem slogu” povezano s celostno idejo
uprizoritve pasijona, ki je upoštevala tradi-
cijo prvotnih postavitev, od izbire scene, ko-
stumov, re`ijskega koncepta in nenazadnje
besedila samega, ki ima še vedno sintaktièno
obliko nekdanje slovenšèine. Uporaba kom-
pozicijskih sredstev paralelnega organuma
je bila izbrana hote, da bi bila poudarjena
starinskost, deloma pa tudi bolj kot retros-
pektivna kompozicijska tehnika. Le-to skla-
datelji prejšnjega in tega stoletja radi upo-
rabljajo za izhodišèe pri ustvarjanju tovrst-
nih novih skladb; èe v tej zvezi omenimo le
enega najbolj popularnih te vrste, Nemca
Carla Orffa (1895–1982). Potoènikov avtorski
dele` je za razliko od Missonovega slišati v
vseh vokalnih in vokalno-inštrumentalnih de-
lih. Za upravièenost take ali drugaène, nove,
	





umetno komponirane glasbe avtorjev A. Mis-
sona in T. Potoènika pa je potrebno videti
in slišati celotno postavitev omenjene pro-
cesijske postavitve ŠP v letih 1999 in 2000,
ki je mogoèa zlasti še po video-zapisu v tra-
janju nekaj èez 100 minut, kolikor trajaja-
jo omenjene zadnje procesijske uprizoritve
ŠP - Pocessio Locopolitana.
1. Škofjeloški pasijon, oenakost orig. v (škofje)loškem
kapucinskem samostanu; dve kompletni
fotokopiji istega (fotografije in mikrofilmi) glej v
Arhivu Knji`nice Akademije za gledališèe, radio,
film in televizijo in v Narodni in univerzitetni
knji`nici, oboje v Ljubljani, ter (ne)nazadnje še
dvoje diplomatiènih prepisov (istega-ŠP;
Kondorjeva zbirka - Klasiki Kondorja, Ljubljana,
Mladinska knjiga, 1987 in 1999).
2. Glej Carniola,1916, št. VII, 222–232 in 1917, št.
VIII, 15–44.
3. Glej Èerinovo zapušèino v rokopisni zbirki
Narodne in univerzitetne knji`nice v Ljubljani.
4. Glej Slovenski pasijon (Priredba besedila
Škofjeloške pasijonske procesije iz leta 1721 za naše
odre. Besedilo O. Romualda prir. N. Kuret),
Glasbeni vlo`ki, Ljudske igre v Kranju, 1934.
5. Prim. Koblar, F., Slovenska dramatika, I./1972,
Ljubljana, Slovenska matica, 1972, 10–25 in 228–
233; isti, Spremna beseda k faksimilirani izdaji
rokopisa Škofjeloškega pasijona iz kapucinskega
samostana v Škofji Loki, Oèe Romulad-Lovrenc
Marušiè, Škofjeloški pasijon, Monumenta
Litterarum Slovenicarum, Ljubljana, Mladinska
knjiga, 1972, III.–XV., isti, Škofjeloški pasijon (v:
Naši razgledi, l. 22/1973, št. 10, 8/6-1973, 284-285).
6. Debeljak, T., Pasijonske igre drugod in pri nas (v.:
Slovenec, št. 92/1935, 20/4-1935, 11); isti,
Škofjeloška pasijonska procesija in razvoj
pasijonskih iger sploh (v: Škofja Loka in njen okraj,
Škofja Loka, 1936, 53–58), isti, Biografija in
bibliografija del (v.: Zbornik Svobodne Slovenije,
Buenos Aires/Argentina, 1968, 179–94).
7. Kuret, N., Škofjeloški pasijon, Ljudske igre, 5. zv.,
Kranj, 1934; isti, Pasijon na Koroškem (Ljudski
oder, 4/1936-37, št. 6, 175–76); isti, Duhovna
drama (Leksikon Dr`avne zalo`be Slovenije,
Ljubljana, 1981, 13).
8. Kalan, F.-Kumbatoviè, Obris gledališke zgodovine
pri Slovencih, Novi svet, 3/1948, 79–81; isti,
Slovenska igra o paradi`u (v.: Dokumenti
Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja,
Ljubljana, 3/1967, 199–207), isti, Gledališki znaèaj
Škofjeloškega pasijona (ibidem, 208–31).
9. Glej Cvetko, D., Stoletja slovenske glasbe,
Ljubljana, Cankarjeva zalo`ba, 1964, 16.
10. Glej Cvetko, D., Zgodovina glasbene umetnosti na
Slovenskem, 1. knj. Ljubljana, Dr`avna zalo`ba
Slovenije, 1958, 243–44.
11. Glej Cevc, E., Umetnostni pomen škofjeloškega
okoliša (v: Loški razgledi, 1/1954, 65–76).
12. Glej Kuret, P., Angeli z glasbili v Srednji vasi pri
Šenèurju in v Gosteèah (v: Muzikološki zbornik, 3/
1967, 41–46); isti, Glasbeni instrumenti na
srednjeveških freskah na Slovenskem, Disertacija,
Ljubljana, 1964).
13. Izvirnik slike je last SGFM v Ljubljani, visi pa v
ravnateljevi pisarni v Drami SNG v Ljubljani
(Erjavèeva ul. 1).
14. Prim. Komavec, M., Glasbenonarodopisni inštitut
SAZU v Ljubljani.
15. Prim. Kri`nar, F., Glasbena dramaturgija ŠP (v:
Loški razgledi, l. 38/1991, 143).
16. Prim. Mantuanijevo zapušèino v NUK v
Ljubljani.
17. Kajti ŠP je kljub dokazom kot prvo izdano
izvirno slovensko besedilo še vedno trojezièen:
latinski, nemški in slovenski; prim. Kalan, F.,
Gledališki znaèaj ŠP (v: Novi svet, 3/1967, 208–31).
18. Milko Bizjak/èembalo za dvoje predstavitev ŠP v
oddajah Dvignjena zavesa; Kri`nar, F., Glasbena
dramaturgija ŠP (v.: Radio Slovenija-III. program-
program Ars, 15. in 29. avg. 1992; obstaja pa tudi
interni študijski posnetek v arhivih izvajalcev).
19. Prim. Kuret, N., Slovenski pasijon, Zalo`ba
ljudskih iger, 5. zv., Kranj, 1934.
20. Prim. Premrl, S., Glasbeni vlo`ki, Zalo`ba
ljudskih iger, Kranj, 1934.
21. Prim. Planina, F., Škofjeloški pasijon (v: Gorenjec,
št. 29, 17/7-1937, 7), ki omenja “le” tri izvedbe
ŠP: 24. in 31. jun. 1936, citat pa se potem na
drugem mestu nadaljuje: “... za lanske (!)
prireditve v Škofji Loki je pasijon na novo priredil
Loèan dr. Tine Debeljak” in Demšar V.,
Pasijonska procesija v Škofji Loki (v: Ljudski oder,
L. 4/1936–37, št. 1, 28): “... štirikrat so uprizorili to
procesijo v mesecu juliju in ...”.
22. Ibidem in Debeljak, T. (ml.), Moj oèe in Škofja
Loka (v: Delo, 11/10-1990, 13).
 #
Prvi, otroški spomin na pa-
pe`a Wojtilo je ostal povezan
z `alostjo, saj mi je nadomestil
pape`a, ki sem ga ravno spre-
jel za svojega. Poljak? Èudno
se mi je zdelo, da sem pri ma-
mici opazil èudenje, polno ne-
kega notranjega zadovoljstva.
Nisem si znal predstavljati, kaj
to pomeni ...
Spominjam se, da sem na
prvo sreèanje s pape`em šel v
Krko na Koroško. Takrat smo
romanje v Krko èutili tudi kot
konflikt z dr`avo. Nismo vede-
li, koliko èasa nas lahko zadr-
`ujejo na meji in nam tako
onemogoèajo udele`bo na slo-
vesnosti. Zaèuda je šlo vse glad-
ko in v Krki smo navdušeno
preštevali naše avtomobile in
avtobuse. To romanje sem do-
`ivljal èisto fantovsko, saj sem
veliko èasa posvetil opazovanju
pape`evega varovanja in heli-
kopterskim preletom. Kljub
vsemu pa me je presenetilo
mno`ièno navdušenje ter sode-
lovanje pri maši.
Potem so sledila leta odraš-
èanja, ki so bila polna “drugih
skrbi”. Vmes so se vrstila pa-
pe`eva apostolska potovanja,
zgodil se je tudi atentat. O vseh
teh dogodkih so nas obvešèa-
li razlièni mediji. A vse to se me
ni kaj prida dotaknilo. Kot
strela z jasnega pa so zaèeli de-
liti karte za sreèanja v Sto`icah,
Postojni,... Potrebno je plaèati
prispevek! Koliko jih bo pa
sploh prišlo?
No, o nadaljevanju ni vred-
no zgubljati besed. Tistega dne
sva se s prijateljem, oba študen-
ta, po pape`evem mimohodu
blizu stolnice odpravila na ko-
silo-“na bone”. Kot ponavadi
je v ozadju zvenela glasba lokal-
ne radijske postaje. Ob uri pa
se je zaèel prenos iz stolnice.
Tako sem takrat verjetno prviè
in zadnjiè v `ivljenju poslušal
pete litanije ob pizzi ... Tudi to
je bila neverjetna sprememba,
ki je ob pape`u kot na valu dr-
sela èez ves planet.
Z zrelejšimi oèmi sem na
pape`a zaèel gledati šele po
tem, ko sem `e po poroki bral
njegovo Pred zlatarno. Po eni
strani mi je bilo `al, da je ni-
sem bral raje prej, po drugi pa
mi je bilo jasno, da je ne bi mo-
gel razumeti tako dobro. Tu pa
se mi je zataknilo. Od kod nje-
mu ta modrost ...?

Redko se zgodi, da imamo
prilo`nost brati slovenski pre-
vod kake tuje knjige v istem
letu kot je izšla v izvirniku. To
se je knjigi `ivljenje s Karlom
zgodilo tudi po zaslugi preva-
jalca Pavla Bratine, ki pa ni edi-
ni zaslu`en za to. Predvsem je
“kriva” snov, ki jo knjiga ob-
deluje. Èe je kdo `e pozabil na
obèutke drugega aprila 2005,
ali Postojne, Maribora, Sto-
`ic,... se mu le-ti ob branju pri-
èujoèe knjige prav hitro obu-
dijo. Kajti bli`ji ko je bil stik
s pape`em, lepše spomine smo
ohranili. Najbli`ji pape`ev so-
delavec in njegov naslednik v
krakovski stolnici, Stanislaw
Dziwisz, pa je svoje dolgolet-
no dru`enje z njim strnil v zao-
kro`eno celoto. Knjiga je na-
pisana v zanimivem slogu in-
tervjuja, ki ga vodi Gian Fran-
co Svidercoschi. Po vsaki iztoè-
nici izpraševalca je bolj ali manj
kratko Dziwiszovo razmišlja-
nje. Iztoènice se kot skelet, vèa-
sih kronološko, drugiè temat-
sko raztezajo skozi štirideset
skupnih let. Nanje se kot `iva
snov izoblikuje prièevanje so-
delavca in prijatelja. Razkriva
nam tudi pape`eve misli, po-
samezne dialoge. Obèutek do-
bimo, da smo bili ob pape`u
tudi sami. Tako branje je kar-
seda lahko, ponuja pa nam ne-
skonène mo`nosti razmišljanja
in ponovnega vrednotenja zgo-
dovine ter dela in naukov pa-
pe`a Janeza Pavla II.
Prviè se je Dziwisz sreèal z
bodoèim pape`em `e kot štu-
dent teologije na Lublinski ka-
toliški univerzi. Takrat je Woj-
tila predaval moralko. Ker sta
oba izpolnjevala, kar so od nji-
ju prièakovali nadrejeni, sta po-
stala sodelavca. O tem pape`e-
vem delovanju govori prvi del:
Poljska leta. Avtor je temu na-
menil tretjino knjige. Tako naj-
prej spoznamo okolje, iz kate-
rega izvirata. Okolišèine seveda
niso vredne obèudovanja. Pre-
senetljive in vsega spoštovanja
vredne pa so reakcije in `iv-
ljenjska dr`a mladega Wojtile.
V drugem delu pa se avtor po-


,N<NE
F

 *.C
	




globi v leta pape`evanja. Ta
nosi naslov: Leta papeške slu`-
be. Naniza nam vse pomem-
bnejše dogodke oziramo odlo-
èitve, ko se je pape` vedno
brezkompromisno odloèal za
dobro. Tako je poèasi, kamen-
èek za kamenèkom sestavljal
mozaik, oltarno podobo, s ka-
tero je iz sveta soustvaril sve-
tišèe. Za ljudi pa prostor svo-
bode. Dr`ave so se kar po vr-
sti iz proticerkvenih spreminja-
le v svobodnejše dr`ave. Ukla-
njali so se re`imi vseh vrst in
oblik: od ju`noameriških “de-
mokracij” do diktatur kapitala
in nenazadnje “diktatur prole-
tariata”. Pri poljski osvoboditvi
in posledièno demokratizaci-
ji vzhodne polovice Evrope je
pape` odigral kljuèno vlogo.
Ni okleval, ko je èutil, da je
dol`an zastaviti svoj glas. Tako
je pisal tudi Bre`njevu, ki pa
mu sploh ni odgovoril. Ker je
Centralni komite spoznal, da
se pape`a ne da utišati druga-
èe, so se odloèili, da dajo od-
govor svetu kar s pištolo. Pape`
je podiral tudi zidove, ki so jih
zgradili ljudje na podroèju ver-
stev. Njegova prizadevanja so
bila uspešna, zato je prišlo do
nekaj odmevnih ekumenskih
in medverskih sreèanj. Molitev
za mir v Assisiju nam je vsem
ostala v spominu. Nenazadnje
je prepreke podiral tudi v Va-
tikanu in celo ušel vatikanskim
uslu`bencem ter šel na smuèa-
nje... Pa ne iz kakšne lahko`i-
vosti. Prav tako, kot je vse nje-
govo `ivljenje prevevala globo-
ka vera, tako tudi iz vsakega de-
janja opisanega v tej knjigi veje
moèna povezanost z Bogom in
Marijo. Èude`no rešitev pred
atentatorjevimi kroglami je pri-
pisoval Marijinemu varstvu,
kateremu je posvetil Cerkev.
Znano je tudi, da pape` svojih
moèi ni hranil za posmrtno `iv-
ljenje. Do zadnjega je oprav-
ljal svoje poslanstvo. In ko je
obnemogel, je bil zgled še na-
prej. Prav temu niè manj po-
membnemu delu njegovega
pape`evanja je posveèen zadnji
del knjige. Ker prihaja èas, ko
se nam bodo vse demografske
piramide podrle, èas, ki ga
mnogi imenujejo kar doba sta-
rostnikov, je bil pape` tudi na
tem podroèju svetla luèka v te-
minah evtanazij in drugih
sprevr`enih praks kulture smr-
ti. Tako je dobojeval svojo
zadnjo bitko za kulturo `ivlje-
nja, za èlovekovo dostojanstvo
in svobodo, èemur je namenil
tudi veèino svojega plodnega
`ivljenja.
Vse svoje `ivljenje je delo-
val, marsikdo bi dejal, da po-
litièno. Bil pa je predvsem du-
hovnik, to je èlovek Duha. Lju-
dem je razkrival bo`ji obraz,
èloveški obraz Boga. Za seboj
je pustil sled ... Ob branju se
lahko znova navdušimo, da mu
sledimo!
-.)0
Raziskovanje takšnega zgo-
dovinskega dogodka, kot je
osamosvojitev Slovenije, je
prav gotovo velik izziv. Ne to-
liko zaradi mnogovrstnosti
zgodovinskih virov (dokumen-
tacija RTV Slovenija, magne-
togrami skupšèinskih sej, razni
dokumenti itd.), paè pa tudi
zato, ker je osamosvojitev Slo-
venije glede na celotno zgodo-
vino dogodek, ki spada v t. i.
sodobno zgodovino, saj velika
veèina akterjev še vedno `ivi.
To pa tudi pomeni, da še ved-
no obstaja veliko interpretacij
tedanjega dogajanja, nekatere
med njimi so si celo med seboj
nasprotujoèe, kar se je pokazalo
tudi na tiskovni konferenci ob
izidu knjige, ko je prišlo do po-
lemik v zvezi z dogajanjem
pred plebiscitom. Ne glede na
to pa je èasovna oddaljenost od
dogodkov med letoma 1989 in
1992 dovolj velika, da se lahko
zaokro`i vsaj okvirno podobo
tedanjega èasa. Knjiga Osamos-
vojitev Slovenije je tako rezul-
tat veè let trajajoèega razisko-
valnega dela novinarke in ured-
nice dr. Rosvite Pesek, sicer av-
torice nekaterih dokumentar-
nih oddaj, kot so na primer
“Projekt osamosvojitev” in
“Demo(s)kracija”, dejansko pa
gre za njeno doktorsko diser-
tacijo, ki je bila za knji`no iz-
dajo nekoliko predelana.


E
C
,
&2*2%1
2C

 #
Èeprav knjiga obsega pred-
vsem obdobje 1989–1991, sku-
ša zajeti tudi širši èasovni kon-
tekst, osrednja rdeèa nit knji-
ge pa je obnašanje politiènih
subjektov v èasu osamosvaja-
nja Slovenije. Vsako poglavje
knjige je opremljeno tudi s pre-
gledom dogajanja v tedanji Ju-
goslaviji in v svetu, s èimer je
dogajanje v Sloveniji postavlje-
no v ustrezen kontekst. Prvo
poglavje je tako v celoti posve-
èeno dogajanju v evropskih dr-
`avah, ki so se osvobajale ko-
munizma, pa tudi dogajanju v
Sovjetski zvezi ter na Kitaj-
skem. Leto 1989 je bilo namreè
zaznamovano s padcem berlin-
skega zidu, ki je simboliziral dr-
`ave vzhodnega bloka pod de`-
nikom Sovjetske zveze, vendar
pa je bil njegov padec, ki je po-
menil konec komunistiènih re-
`imov v Vzhodni Evropi, v re-
snici posledica dolgotrajnih
dru`benih, kulturnih in poli-
tiènih procesov. Na Poljskem
je pri prevratu odigral najpo-
membnejšo vlogo sindikat So-
lidarnost, Èeška je do`ivela `a-
metno revolucijo in vzpon
Vaclava Havla, medtem ko je
Romunija do`ivela pravo krva-
vo dramo, ki se je konèala z ob-
sodbo in usmrtitvijo diktatorja
Ceausescuja in njegove `ene.
Dramatièno so se zapletale tudi
razmere v Jugoslaviji, kjer se je
z vzponom Slobodana Miloše-
viæa (najprej na vrh srbske zve-
ze komunistov, nato pa še na
mesto srbskega predsednika)
srbski nacionalizem preselil z
intelektualnih memurandu-
mov na ulice. Vpliv naciona-
lizma in t. i. jogurtne revolu-
cije je segel tudi v Slovenijo,
kjer je republiška oblast prepo-
vedala razvpiti in zloglasni “mi-
ting resnice”. Knjiga prviè jav-
no omeni dejstvo, da je odlok
o prepovedi mitinga resnice
napisal pravnik mag. Tone Je-
rovšek, kasnejši doktor znano-
sti in po osamosvojitvi Slove-
nije ustavni sodnik.
V naslednjih poglavjih se
avtorica loti raziskovanja kore-
nin slovenske samostojnosti,
predvsem neposrednega misel-
nega in mobilizacijskega pre-
boja v osemdesetih letih s Pris-
pevki za slovenski nacionalni
program (57. številka Nove re-
vije), tezami za slovensko usta-
vo, Odborom za varstvo èlove-
kovih pravic, Majniško dekla-
racijo in Temeljno listino itd.
Sledi poglavje o bitki za pravi-
co do politiènega organizira-
nja, pri èemer je opisan nasta-
nek politiènih strank, tako de-
mokratiènih kot tistih, ki so se
oblikovale iz dru`benopolitiè-
nih organizacij. Nazadnje je
opisan tudi nastanek koalicije
Demos, ki je dosegla zmago na
volitvah leta 1990. Ravno pr-
vim demokratiènim volitvam
je namenjeno èetrto poglavje,
ki obravnava volilno kampa-
njo, volilno zakonodajo, izide
volitev, konstituiranje tedanje
skupšèine RS ter izvolitev re-
publiškega izvršnega sveta pod
vodstvom Lojzeta Peterleta.
Sledijo poglavja, ki se nepo-
sredno tièejo procesa osamos-
vajanja, in sicer najprej poglav-
je o deklaraciji o suverenosti
dr`ave Republike Slovenije.
Nato sledijo tri poglavja, ki
obravnavajo plebiscit in pripra-
vo nanj, projekt Brdo (kjer je
potekala priprava na osamos-
vojitev) ter “veliki dan”. Gre za
obdobje, ki je bilo najbolj na-
peto in dramatièno, saj je šlo
za usodne odloèitve, ki so mo-
rale biti sprejete v pravem èa-
su. Po tistem, ko je bil po na-
pornih pripravah plebiscit
vendarle izveden in je pokazal
enotno voljo Slovencev za
neodvisno dr`avo Slovenijo, je
sledilo šestmeseèno obdobje
do razglasitve samostojnosti.
Kako dramatièno je bilo to
obdobje, prièa podatek, da je
nova dr`ava dobila svoje sim-
bole samo oseminštirideset ur
pred razglasitvijo suverenosti,
pri èemer so se zgodili tudi ve-
liki zapleti s sešitjem nove
zastave, namenjene za slove-
snost pred parlamentarno
zgradbo 26. junija 1991.
Deveto poglavje je name-
njeno posebej slovenski vojski,
ki se je formirala iz Teritorialne
obrambe (TO), potreba po slo-
venski vojski pa je nastala pred-
vsem zaradi vse veèjih konflik-
tov z JLA, ki je bila politièno
povsem dogmatièen in okorel
sistem. Tako je v poglavju opi-
san nastanek prenovljene TO
preko projekta “Manevrska
struktura narodne zašèite”, za-
konodajne spremembe vkljuè-
no s proraèunskimi postavka-
mi za obrambo, konflikten od-
nos med JLA ter demokratiè-
no slovensko oblastjo, ki je


	




imenovala novega naèelnika re-
publiškega štaba (RŠ) TO le
malo pred zasedbo RŠ TO,
kjer se je dotedanji naèelnik
obdal s specialci JLA, vendar je
bil medtem RŠ TO v resnici
premešèen `e na drugo lokaci-
jo. Najbolj konfliktno vpraša-
nje, povezano z JLA, pa je bilo
povezano s pošiljanjem sloven-
skih nabornikov v jugoslovan-
sko vojsko. Opisana je tudi
osamosvojitvena vojna, izredna
tajna seja ter zmaga slovenske
vojske v spopadu z jugoslovan-
sko armado. Deseto poglavje se
nanaša na dogajanje po koncu
vojne, in sicer na Brionsko de-
klaracijo ter njeno potrditev v
slovenski skupšèini, enajsto po-
glavje pa zakljuèuje projekt osa-
mosvajanja z dogajanjem na
mednarodnem prizorišèu, priz-
nanjem Slovenije ter njenim
vstopom v Organizacijo zdru-
`enih narodov (OZN). Dva-
najsto poglavje, ki je tudi pre-
vedeno v anglešèino, pa vsebuje
sklepne misli avtorice ter njeno
oceno dogajanja v obdobju, ki
ga obravnava.
Temeljna dilema knjige je,
kot je `e omenjeno, delovanje
politiènih subjektov v èasu osa-
mosvajanja. Kljub temu da se
dandanes ob vsakoletnem praz-
novanju dneva dr`avnosti (25.
junij) ter dneva samostojnosti
(26. december) zelo rado pou-
darja enotni nastop tako naro-
da kot politikov v tistem èasu,
pa je vendarle potrebno razmi-
sliti o tem, kakšno vlogo so v
èasu osamosvajanja zavzeli po-
samezni politièni subjekti, pa
naj bodo to posamezne politiè-
ne osebnosti ali pa politiène
stranke ter civilnodru`bene or-
ganizacije. Dejstvo je namreè,
da bi bilo zlasti dogajanje pred
plebiscitom in nato med ple-
biscitom in “dnevom D” bis-


tveno manj dramatièno, èe bi
celotna slovenska politièna sfe-
ra tudi v resnici nastopila po-
vsem enotno. Da je bil razko-
rak med demokratiènimi sila-
mi, zdru`enimi v koaliciji De-
mos, ter strankami, ki so izšle
iz komunistiènega re`ima, tudi
v èasu osamosvajanja (pre)ve-
lik, se je pokazalo `e leta 1989,
ko se je tedanja komunistièna
oblast s Temeljno listino Slo-
venije, v kateri ni odmislila ne
Jugoslavije in ne samoupravne-
ga socializma, odzvala na Maj-
niško deklaracijo, katere srèi-
ka je bila izra`ena volja, da “ho-
èemo `iveti v suvereni dr`avi
slovenskega naroda”. Zato
knjiga dr. Rosvite Pesek na nek
naèin osvetljuje tudi sedanje
politièno dogajanje, predvsem
ko gre za odnos posameznih
politiènih subjektov do sloven-
ske dr`avnosti.
97-."
“Lepa si, moja draga ...” / Visoka pesem (Vp 6,4), 2007. Risba s tušem na papir.
# #
,
G
 

Akademski slikar Matej Metlikoviè `e sko-
raj trideset let ustvarja na podroèju likovne
umetnosti. “To pomeni, da danes lahko go-
vorimo o zreli podobi ustvarjalca, ki je ves
èas svojega ustvarjanja iskal navdih v sveto-
pisemski duhovnosti in teologiji. Gre torej
za osebnost, ki je med redkimi slovenskimi
umetniki tvegala svojo umetniško pot v neiz-
èrpna prostranstva religioznega. Ta naravna-
nost je seveda spontano vodila slikarja v li-
turgièni prostor, kateremu je poleg svojega
svobodnega ustvarjanja namenil najveè ener-
gije. In to ne samo v Sloveniji, ampak tudi
na Hrvaškem, na avstrijskem Koroškem in
med evangelièani v Nemèiji.”1
Ker je njegovo umetniško delo v veliki
meri posveèeno likovni opremi bogoslu`nih
prostorov, s tem neposredno vpliva na raz-
voj in kvaliteto sodobne likovne umetnosti,
ki nastaja v teh prostorih danes. S svojimi raz-
novrstnimi deli, izdelanimi v razliènih ma-
terialih, oblikah in tehnikah (dela na plat-
nu in papirju, barvna okna oz. vitraji ter de-
korativni predmeti iz stekla, predloge za ve-
zena bogoslu`na oblaèila in antependije, ilu-
stracije pesniških besedil), ostaja zvest inter-
pret svetopisemske tematike, pri èemer nav-
dih te knjige knjig obogati z lastnim razmiš-
ljanjem, èutenjem in do`ivljanjem. Milèek
Komelj, ki je s svojo znaèilno poetièno mi-
slijo doslej `e veèkrat interpretiral slikarstvo
Mateja Metlikovièa, je avtorja oznaèil kot us-
17
2/,

Beseda iluminacija izhaja iz latinske besede lumen, po slovensko lu~, svetloba.
S tem izrazom poimenujemo srednjeveške slikane miniature kot barvito dekorativne
likovne spremljevalke in ilustracije svetih besedil. Hkrati pa iluminacija pomeni tudi
duhovno razsvetljenje oziroma razodetje. Prav v tem pa vidim tudi izvorni pomen
slikarske umetnosti: v njenih nenehnih poskusih vizualizirati takšna razodetja, skozi
procese stopnjevane stvariteljske dinamike (iz)najdevati `ive likovne forme kot upodo-
bitve duhovne, osebne in hkrati nadosebne notranje svetlobe.
V tej lu~i lahko na svoja dela gledam kot na niz iluminacij, tj. razsvetlitev –
tako v vizualnem, likovnem kot tudi metalikovnem pomenu te besede. Saj tudi sve-
topisemska besedila na ve~ mestih pripovedujejo o videnjih sijo~ih mavri~nih barv v
povezavi s skrivnostnimi, nedoumljivimi, `ivljenje vzpostavljajo~imi, hkrati pa tudi
strah vzbujajo~imi javljanji Bo`jega. O navdihujo~i mo~i in pomenu vidne in tudi
nevidne, misti~ne svetlobe pa niso razmišljali le srednjeveški teologi, umetniki ilumi-
natorji in izdelovalci vitrajev ter ikonopisci, ampak – tako z besedo kot s svojim delom
– tudi mnogi umetniki dvajsetega stoletja, med njimi v prvi vrsti pionirji modernega
slikarstva Kandinski, Klee, Matisse, Malevi~ in seveda Chagall s svojim obse`nim
biblijskim opusom ...
Matej Metlikovi~
1 

	



$
tvarjalca, “usmerjenega v izrazito duhovne
sfere”, ki v svoja dela vedno znova “prestreza
znamenja bo`je navzoènosti, ki jo èuti v `a-
renju barv in dinamiki vsega stvarstva (...),
ki pretaplja dedišèino mistiène srednjeveš-
ke umetnosti in poduhovljenih ekspresioni-
stiènih prijemov 20. stoletja, sunkovitost ge-
stualnega in slikovitost abstraktnega slikarstva
v docela individualen rokopis”.2
Duhovna izraznost Metlikovièevega sli-
karstva je vsekakor povezana tudi z navdi-
hom drugih umetnosti, predvsem glasbe
(kar je znaèilno tudi za mnoge avtorje mo-
derne dobe, npr. za Kandinskega in Klee-
ja), saj se v njegovem slikarstvu “razkriva
tudi izrazit smisel za muzikalnost, razviden
v prelivih barv in zlasti ritmu poteze. (...)
Metlikovièeve slike so slikarske skladbe, ki
v nekaj barvah in ritmih zajemajo dinamiko
celovitosti (...).”3 V zvezi s tem je treba ome-
niti zlasti moèan navdih, porojen iz sreèanja
z glasbo, poezijo in mislijo francoskega skla-
datelja Oliviera Messiaena (1908–1992).4 Po-
leg glasbe pa sta tu še poezija in plesni gib
– iz teh navdihov se je porodilo tudi njegovo
ustvarjanje v duhu celostne umetniške krea-
cije oz. sinergiènega povezovanja razliènih
umetnosti: ob predstavitvah svojih del na-
mreè pogosto skupaj z drugimi ustvarjalci
sooblikuje spremljevalne dogodke z glasbo,
plesom in recitacijo.
Povezavo Metlikovièevega slikarstva z glas-
bo in z mojstri modernega slikarstva pa je
zgošèeno opredelila tudi gospa Karin von
Maur, avtorica knjige The Sound of Painting,
kot odgovor slikarju, ki se je s pismom od-
zval na njeno knjigo: “Kar ste napisali o od-
nosu med vašim delom, še zlasti slikanim ste-
klom, in glasbo, na splošno in še posebej z
Messiaenovo, je še en dokaz intimnega pre-
pletanja vizualne in zvoène umetnosti. Va-
še slike so neke vrste sinteza Matissea in Kan-
dinskega, ki ju povezujejo abstraktne okraj-
šave, plesni ritem in dinamièna melodija.”5
Metlikovièevo slikarstvo je polno barve
in njenih izjemnih odtenkov. “Vse Metliko-
vièeve slike namreè `arijo v barvah, ki jih pre-
`arja notranja – ne atmosferska – svetloba: zla-
ta, onstranska, topla in varna, radodarna ne-
beška luè. Taka luè je resnièni ambient, kra-
jina, resnièna zemlja in nebo njegovih slik.
Z njo pa so presvetljene tudi druge barve, ki
jih svetloba rešuje krèevitega zemeljskega ob-
jema, zlasti ognjeno rdeèo, kjer plamenenje
zemeljskosti pre`arja z ognjem oèišèenja. Ne-
besno-morska sinjina in angelska belina, ki
poleg nje prevladujeta, pa sta tako in tako
duhovni barvi, ki spremljata prehajanje vsega
v kozmosu v toploto duhovne luèi.”6
`e na zaèetku Metlikovièevega umetniš-
kega delovanja je Marko Ivan Rupnik o nje-
govih barvah zapisal: “Govoriti o Metliko-
vièevi barvi ni lahko, kajti njegova kromatska
lestvica dejansko zavisi od samega naèina sli-
kanja. (...) Gre za barvo, èisto in intenziv-
no, èez katero pride nova, kvalitetno drugaè-
na barva, ki zaradi moène poteze z lopatico
ustvarja transparence, prosojnosti. (...) Barva
je v pravem fiziènem in metafiziènem odnosu
z drugo barvo.”7 Prav ta naèin slikanja omo-
goèa Metlikovièu, da imajo poseben uèinek
tudi njegovi vitraji in druga dela v steklu, ki
jih v zadnjih letih ustvarja skupaj z obliko-
valcem stekla Stojanom Višnarjem. Polaganje
razlièno obarvanih stekel po slojih in njihovo
spajanje (fuzija) pri visokih temperaturah pri-
vede do novih barvnih efektov, celoto pa op-
lemeniti še ekspresivna èrna linija s èopièem,
s katero slikar prek tako nastale veèbarvne
steklene plošèe zariše obraz, ptico, angela,
zvezdo ali kakšen drug simbolièen lik.
Udejanjanje Metlikovièevih likovnih za-
misli v tako razliènih materialih ter bogata
ikonografija nedvomno ka`eta na njegov izre-
den umetniški potencial, ki se ka`e v številnih
dobro premišljenih in zasnovanih umetniških
delih. Marko Ivan Rupnik je zapisal, da so
Metlikovièeva dela pravzaprav “itinerarij,
1 

 #
vodnik po postajah njegovega notranjega do-
gajanja. To je slikarstvo odnosov in iskanja.
Iskanje resniènega, tistega zadnjega, trdne-
ga, ki umetnika vabi in mika z luèjo, jasnost-
jo, z bivanjsko trdnostjo. (...) To je te`ko in
tvegano iskanje zadnjih stvari znotraj psi-
he, ki je osebna in dinamièna.”8 Po njego-
vem gre pri tem slikarstvu za “notranjo re-
snost, ki nujno posega v ontologijo osebe.
(…) Navidezna lahkotnost in poetiènost fi-
gur v Metlikovièevem slikarstvu je v bistvu
osebnostno te`ka in polna, do skrajnosti po-
membna odloèitev, ki se doloèi v vsaki po-
tezi, v vsakem poskusu.”9
V zvezi z Metlikovièevim ustvarjanjem bi
rada omenila Rilkejevo metaforo iz Devin-
skih elegij o angelih kot pticah duše, ki se je
slikarja še posebno dotaknila:
Vsak angel je strašen. In vendar, gorje mi,
pojoè vas izzivam, ker vem za vas, ptice duše,
skorajda smrtne.10
Matej Metlikoviè s svojimi deli dokazuje,
da je zanimiv in prodoren umetnik, ki ne-
nehno išèe nove poti, moè in navdih pa pre-
jema iz neskonènega sveta umetnosti in svoje
globoke meditativne notranjosti. Uvodno
predstavitev avtorja in naše razstave lahko
lepo sklenem z mislijo Milèka Komelja:
“Tako kot nekoè Kregar in še kdo je Met-
likoviè osebnost, ki se ji v rokah in pogledu
vse naravno tako rekoè samoumevno spre-
minja v nadnaravno, smrt v `ivljenje in zem-
lja v mistièno porodnico neba; s tem pa se
njegova umetnost zelo vidno uvršèa med pre-
novljene oblike našega kvalitetnega religiozno
obarvanega in v bistvu ekspresionistiènega,
v posebnih nalogah tudi cerkvenega slikars-
tva, ne da bi kakorkoli izstopala iz èisto umet-
nostnih te`enj èasa, ki naglaša nujnost èim
izrazitejših osebnih poetik, in zato zagotavlja
kvaliteto tudi na tem tradicionalnem, nekoè
osrednjem, a dolgo in pogosto tudi še danes
estetsko zanemarjenem podroèju.”11
* Besedilo je povzeto po: Matej Metlikoviè, Nataša
Polajnar Frelih: Matej Metlikoviè, Iluminacije /
Illuminations, Stièna, Slovenski verski muzej, 31.
marec-31. julij 2006, razstavni katalog, 2–5
1. Ivan Štuhec, Kozmièna liturgija slikarstva, januar
2002. Objavljeno v elektronski reviji LOGOS:
www.kud-logos.si/LOGOS-1-2002/kazalo-1-2-
2002.htm.
2. Milèek Komelj, Bivanje v soju svetlobe, Delo, 7.
novembra 1994, 7.
3. Komelj 1994: 7.
4. Glej blok tekstov o Messiaenu v:Tretji dan, april
2000, št. 4, 65–124.
5. Pismo Karin von Maur, 12. avgust 2004. V knjigi
The Sound of Painting (Prestel, Munich, London,
New York,1999) je avtorica, ugledna umetnostna
zgodovinarka, dolga leta direktorica in kuratorka
Staatsgalerie iz Stuttgarta, pokazala na neloèljivo
prepletenost modernega slikarstva in glasbe.
6. Milèek Komelj, Religiozno slikarstvo Mateja
Metlikovièa, Naši razgledi, leto XL, št. 20 (955),
25. oktobra 1991, 585–586.
7. Marko Ivan Rupnik, besedilo v zgibanki k
razstavi slik in risb Mateja Metlikovièa, Mala
galerija v Mestni hiši, 24. junij–17. julij 1983,
Gorenjski muzej Kranj.
8. M. I. Rupnik 1983.
9. M. I. Rupnik 1983.
10. Rainer Maria Rilke, Devinske elegije (Druga
elegija), prevod: Kajetan Koviè.
11. M. Komelj 1994: 7.
1 

 Bo`ièna noè / skica za vitraj (izrez), 2006.
Risba s tušem na papir.