Wien „So5a" izhaja^rsak eetvrtek in velja s poltq prejemana ali v Gorici oa dom poSiljana: Vse leto ...... f. 4.50 Polleta ..... ,,2.30 d'etvrt leta . . . • ,, 120 Pri oznaailili fn prav tako pii „j>o- slanteah" se placuje za navadno tristop- no wsto: 8 kfrfe i* tiika 1 krai 7 „ „ „ „ 2 „ 6 »* ,i »> » * » Zavcie crke po prostoru. ¦4 V Gtorici, 20. bktobra 1876. Tecaj Posainezne Stevilke *e 10 soldov v Gorici v tobaki sposki ulici Wizo „treh __ v Trstn v tobakarnici „Via della ca-scrma 60". NaroSnina in doplsi iiaj se blago* voljuo poSiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopigi s» ne vracajo; doplsi naj se blagovoljno fran-kujojo, — Delalcem in drugim neprn-moznim se naroCnhia zniift, akou ogla-se pri uredni&tvu. Glasilo slovcnskega politiciicga drustva goriskcga za brambo narodnih pravic. Na§im narodnim volilcem! Prvikrat stopi pred Vas novo, iz prej§nih zedinjeno politidno druitvo v veievazni zadevi novih volitev, PosluSajte tedaj to berifce na-slednje priporodilo. Obdni zbor politidnega dru§tva „SLOGA" je sprejel 16. t. m. po odborovem predlogu enoglasno sledede kandidate za dezelni zbor* Za kmefike obdino v GoriSki okolici: dr. Josipa Tonklij a — prof. Franceta PovSe-ta. Za kmeSke obcine v Seianskem okraji: Viktorja Dolenec-a— Antona Mob.or6id-a. Za kmeCke ob6ine v Tominskem okraji: Antona Gorjup-a — I z i d o r a Pagliaruzzi-a. Za mesta in trge dr. Josipa J ak op id -a. Za veliko posestvo se naznanijo kandidati pozneje. MOfcTE VOLILOI! Pri Vas zdaj stoji, da zmagajo pri volitvah narodni kandidati. Morda bi enentu ali drugemu izmed Vas ta ali uni kandidat ne bit po-polnoma po volji. Pomislite, da jih je obdni zbor enoglasno sprejel. Odbor drustva pa je stvar resno in vedkratno pretresoval, predno da se je odlodil za imenovane kandidate. Njemujeslo za to, dazasedejo velevazno mestovdez. zbora mozje neodvisni, spretni, zna6ajni. Vse drugeozire je pustil na stran. Proved se je narodna stvar v pretekli sestletni sesiji popustila in zavlekla, treba je novih, spretnih modi spraviti v dez\ jsbor. Or. J08. Tonkli, advokat v Gorici, je spretna, izurjena nioe" in nam Slovencem neobhodno potrebna v dezelnem zboru. Kaj je on za nas Slovence storil, znano je iz prejsnjega njegovega delovanja v dezelnem zboru in odboru. To njegovo delovanje je tudi zdaj njegov program, kakor je sam zagotovil v obcnem zboru. Kar smo dosegli Siovenci na GoriSkem, rekel je dr. Gabrijevdid v obdnem zboru, imamo se zahvaliti skupnemu delovanju dr. Tonklija, prof. MaruSida in Winklerja (pa tudi Gorjupa, recemo mi) v prejsni Sestletni sesiji. Da bi bili poslednji poslanci le za-mogii vse to ohraniti! Prof. Fr. Povie je strokovnjak v kmetijstvu. 2clijo nasi kmeti zmoznega zastopnika, boljsega ne najdejo. On pozna potrebe ubogega kmeta, ima serce za njegove skelede rane in je znadaj skoz in skoz. Viktor Dolenec, sam kupec, bo znal spretno in odlodno potegovati se za zanemarjene kupdijske in obrtnijske zadeve na§e dezele. Njegovo delovanje na narodnam po^ji je dovolj znano. Dovolj, fie recemo, da pod njegovim uredni§tvom Steje „Sodau ze VI. tedaj. p. Mohor5i5, posestnik v Naklem na gorenjem Erasu je gotovo dobro znan kraSkim volilcem, da ni treba ga jim Se priporocati. Anton Gorjup, — kedo na GoriSkem bistroumnega moza ne pozna, vselej pripravljenega, de gre koga z malo besedami spodbiti? Dasi-ravno v ces. sh&bi, pokazal se je vselej neodvisnega. Toliko ve6 zdaj, Jco gre v kratkem v pokoj. Sicer je moL v zadnjem casu nekako otrpnil, Zdi se, da mu je manjbalo prave spodbuje. Te ne bo pogresal v prihodnjem dezelnem zboru, ce zmagajo imenovani kandidati. 6. Izidor Pagliaruzzi, posestnik in lupan v Kobaridu je, kakor sliSimo. v svojem domadem kraji nekako nepriljubljen radi strogega, to in tarn preojstrega postopanja. He smemo pa prezirati, da je moz v dezelnem zboru dobra mod. On ima sploh dobre namene pred odmi; ko bi njega ne bilo, Kobaridskega modvirja posuienje bi se ne bilo nikdar pricelo. 6. dr. Jakopf6 Jozef je jako dislan odvetnik v Gorici, §e ml ad moz, pa bo s casora* nadejatno se, izvrstna narodna mod. Z mirno vestjo tedaj je zamogel odbor druitva s temi kandidati stopiti pred obdni zbor, Navduienje obdnega zbora—bilo jih je deg stotino samo odlidnih moi in volilcev —* je pokazalo, da je odbor svojo nalogo do zdaj vestno in nepristransko zvrSil. DruStvo „SlogaB je iz-raz politidnega menenja Slovencev na Goriikem. Volilei! vse druge ozire zdaj na stran. Kedor bi zdaj Volil nasprotno, je -odpadnik in izdajalec domovine, rekel jeen od-bornik v svojem govoru. fe zdaj ne zamoremo biti edini, ne zaslu^imo drugega, kakor da smo podlaga tnjdevi peti. Bog nas te-ga varoj! Na Vas, volilni mozje, poudarjal je Vik. Dolenec, predsednik druStva, ozira se zdaj ne le GoriSko, ampak vsa Slovenija, Pri nas na GoriSkera je pridelo pomirje med strankama in je upljivala na vso Slovenijo. Pri nas naj se pomirju krona doda in Slovenija bo edina. Slo2no tedaj mozje in zmaga je na§a. Odbor narodnega politidnega druStva _ Jugeslovansko bojisce. / "*#¦% • Iz serbskega bojiSSa zopet nij nic" posebnega. V \ ' motavskej dolini vse miruje, bolj nego v casu osem-'L^ ^Jneroega premirja. Na Timoku poJeg Zajcarja, kjer •'* ii stojita naproti Osman pasa in Lesjanin, po-prijel je baje zadnji ofenzivo proti turSki jako oslab-Jjeni vojski, kajti Osman pa§a je moral velik del syoje *ojske poslati na pomoc Kerim paSi na Moravo, a do-sedaj nij se bilo nit posebnega cuti iz teh krajev. ¦ LazarAntif krenil jo je *ez Jankovo KHznro v toplisko dolino, kakor smo zadnjic porocali, in je baje vzel todi uze K u r § u m 1 j e, vozno pozicijo mej Niseis in Mitrovico, zadnjo postajo salomSke Jeleznice. — Na Ibarji so tudi poskusili Turci ulomiti v Ser-bijo, araski general Novoselov posvetii jim je proti Novej VaroSi, Fricakuje se, da bode Novoselov, kcr je baj* moineji od Turkov, marsiral proti Sjcnici ter da pride na ta nacin v zvezo s Cernogorci. — N a D r i n i, kjer je serbska vojska jako oslabila se po odposiljanji mocaih oddclkov na Moravo, poprijeli so bill Turci ofenzivo in bombardirali so Loznico na serb-Bkih tleh a bili so s pnTejsnimi izgubami zopet nazaj verieni fez Drino. Ustaja bosniska ojSivlja se zopet precej mo-gocno, da so morali Turci odposlati iz Sarajeva dva batalijona redifov in iz Bjeline en batalijon nizamov se 6 topovi v Livno, kateremu se ustaska krdela pri-bliznjejo. Isto tako odsel je en batalijon iz Bjeline 7 Jajce. Despotovic se sploh dobro vede se svojimi cetarai, katere so v precej mocnih oddelkih razdeljene po celej zaliodnej Bosni do Banjalnke in Livnega. Despotovic sam vzel je Turkom mesto KljuC na ju-gnzahodni strani Banjalnke. Precej povoljne vesti dolmjajo nam iz ft e r n o-gorskega bojiSea. Dervi§ pasa bit je namrec zopet dobro tepen in izgnbil je nad 2000 mo2 mrtvih, mej njimi tudi uze znanega Djeladin paSo in mnogo caslnikoT. Dne 9. t. m. krenil jo je bil Dervis pasa Cez Visocico s 30 batalijoni vojnikov in mnogimi topovi na Mil jane, kjer ga je z.ufezeral en batalijon per-janikov (telesne straze knezeve) toliko ca«a, da je pri-Sel vojvoda Plamenac z dvema batalijonoma na pomoc in Turke od strani zagrabil. Po dolgem moSnem streljanji morali 30 se pa vendar Cernogorci umakciti mnogoStevilnemu sovrainiku. Dne 10. t. m, napotil se je Dervis pasa na vse jntro proti Danilovgradu. Vojvoda St. Radonic zagrabil je v tej sili Turke v levo krilo od Zagarca scm se stirimi batalijoni, mej tern ko je Plamenac s trend batalijoni prodirajoce Turke ustavljal. Po dolgem hudem boju prikazal se je vojvoda Piletifi, kateri je bil mej vsem tem potok Zeto prekoracil, na Veljem berdu Turkom za hrbtom; vojvoda Marko Miljanov pak odpotil se je bil iz Kuci-janskega s petimi batalijoni proti Podgorici. Skrajni cas je bil sedaj za DerviS paso umakniti se zopet na Visocico. drugace bi bilo po njem in celej njegovpj vojski. Da je komaj re§il sebe in svoje gotovega po-gina, spricuje nam njegova velika izguba, mej tem ko imajo Cernogorci le malo ubitih in ranjenih. Da ne bole na Ceniogorskem se konec boja, potrjuje nas kiezev nkaz, da se uverstijo mej vojnike vsi 16 in 17 ietni ndanenci, vsled cesar se pomnozi Cernogorska vojska za uekoliko tisuc mo2. Dne 14. t. m. skusal je zopet DerviS pasa udreti v fiernogoro fez Zagarac a po kratkem boju umakniti se je moral zopet. — Muktar pa§a zajet je v Klobukn na 6ernogorsko-her-cegovskej meji, kakor se porofo, a vendar nam se dozdeva, da mn je pot v Hercegovino odprta, kajti slednji brzojavi prinasajo, da je odposlal 5 batalijonov proti Bileku, katerega oblega Peko Pavlovic se 4000 mozmi.____________ Dopisi. V GoriCi, It*, okt. (Izv. dop.) V ponedeljek > 16. t. m. imelo je nase narodno - politicno dmstvo j „Slogau obivn zbor, katerega se je udelezilo nad 100 \ udov, volihiih in dru/ih samih o«lIicnih moz iz vsega ] Gori5kega. Vo \\zc zuanem dnevnem redu postavljali so se kandidatje za nas prihodnji deielni zbor in do-loceni so bili za to luozje. katere prinaSamo na frfu nasega deuasnjega li>ta. Opozoinjemo, da so biU ti mozji* izvoljeni bnz i»osebnihugovoiov jednoglasno, in nadejamo «5t'. da bodo tudi na*i volilci na dan vnlitve tako voliii. S pOhtavlj.iijt'ni kandidatov. se ve. da nij se koncana nasa vidflna boiba; btoprav srdaj treba se vec oprezni>>fi in ivs.s;ega, mnzate^a delovaiga. da nam protivnik se zadnji trenutek ne zaseje ^nju.sne Jjnlike med naio dobr.) p!*eiiiro. Treba nam je Mti pozfnnim do skrajnega trenutka, temvee ko ra>tejo kaitdidati. kakor [»>be po ji^enskem «'*< ijn. katerih bi vsaki lad vlovil ki;k iiKindat za nas dezelui zbor, kateri pa i-majo vse druge, ne^o jiu' fcu>tnostit katere mora imeti pravi narodni, ljiulski zastopnik, kateremu je na srei duSevni iu uiaterijalui blagor nasega zauenuirjeuega naroda. Meninin, da nij nam treba pridu^ati ne posa-mezsiih okrajev ne posameznib oseb, temvee zanasanio se na iskreuo rodoljubje vsih na^ih somisljencev, ka-tero mora vsacega itavdajati, ki boi-c le nekoliko pra-vice iineti, da ga imenujemo poSteuega Slovenca. Ce je kedaj bila potreba, da se skunno in Zajedno postavimo v bran nasim protivnikom, gotovo je sedaj; in ee hocemo, da pridejo saini taki moije v nase dezelno zastopstvo, kateri nam skoz in skoz 11-gojajo in v katere sniemo staviti naSe zaupanje, ki ne bodo le naSe politique ampak in vprvi vrsti tudi nase materijalne i uterese proti brezobzirnenm , sebienemu sovragu po vsem uspeSno \arovuli, treba nam je brez pomisleka voliti one moze, kateri nv poznojo samo natodne 2ulje in potrebc ampak krteri imajo vse (huge sprsobnosti zato. Take moze izvolila si je „Slogau za svoje prihodnje zastopnikc in te mo-ramo voliti, Ce hocemo biti ilobro in dostojno zabtopaui. Mi sicer nemamo strahu, da ne bi bili voljeni nasi izvoljenci, a to nij dovolj, da proderemo pri vo-litvah z nasimi kandidati, ampak mi zelimo in prica-kujemo, da bodo oni izbrani jeduoglasno; v to svrho treba je pa, da delanio na vse kripfjc, kajti tu pa tain se zna vendar se nabajati kak omahljivec, katerega je 0 pravem casu se treba poduCiti. Ce uze ho-Cemo delati, delajmo doverSeno a ne poloviLno. Radi toga obracamo se posebno do 6astite duhovScine in do vseh druzih izobrazeuih in zavedenih rodoljubov z resno prosnjo, da ne derzijo rok krizem, ampak naj pridejo kolikor in kolikorkrat le mogoce z voliluimi mo2mi v dotiko ter naj jib podufiujejo 0 vaznosti de-zelnozborskih volitev in 0 potrebi tacih zabtopnikov, kateri ne le za nas narod Cutijo, ampak kateri imajo tudi dovolj srea zagovarjati in braniti vse nase pra-vice javno pred svetom. Posebno opozomjemo nase prijatelje v tolminskem okraju, da vse upotiebijo svoje moci uze pri prvotnih volitvah, kjer niso Se koucane. USTEK. TTovai-is ^W'artlisls^. (Povest iz nemSko-francoske vojne) ^Slobodno po nemSkem.) (Dalje.) Popoludne bil je pogreb „meseLnega o5thjaa. Cela vas bila je na nogab; tudi iz Unterbihlja bilo je dokaj seljanov prislo skazat ranjkemu zadnjo Last. IVoti navadi guvori] jc gospod fajmo§ter v cerkvi ne-kaj besedij na zbrano mnozico. Govoril je 0 ostrej bozjej sodbi; pa nij opustil tudi omeniti, daje moral „mesecni oStir", mot nagle jeze, kakorsen je bil v ^ivenji, umreti brezi tola^il sv. cerkve. Ze se je mracilo, da je bila pogrebna slovesnost konCana. Y velikej kremarskej sobi pri Bsrpu" sedeli so pogrebci pri „mrtva5keni obedu" ter njjjso si pustili manjkati „na cast preminolegas niti piva, niti gujata* V zadnjej sobici hiSnej pak je sedela Milka, ter bridko jokala. Ubo2ica morala je med pogrebom dokaj trdih besedij sKSatit da, nekatere stare zeniee nijso celo opustile jej povedati, dajeona pravzaprav kriva smrti svojega oC^ta. Druge so jo zmirjale ter Franja obirale, toliko grenkih pac nij viila se nikedar vsvo-jem iiveiyi. Vse te bridke opomembe pak so dekle globoko y sice pekle, in Cutila ne je brez tolazila m da bodo sami zanesljivi mozaki voljani kot volilni mozje. Tolmiuski okraj je edini, kjer se do sedaj niso za obcine §e nikoli voliii neodvisni kandidati, [kakors-ni bi bili pravi. Kje ti6i temu vzrok, nemamo v mis-lih zopet razpravijati, saj je menda stvar vsakerau do sita poznana. A od sedaj naprej treba je drugaee voliti. Tudi sedaj, porece kedo, se 'niso postavili skoz in skoz neodvisni kandidati, a temu odgovarjamo, da gospod Gorjup postane v kratkem popolnem neodvisen. Se ene lastnosti moramo omeniti, katero mora-jo imeti nasi poslanci. Mi moramo take moze voliti, kateri prihajajo in jib je volja prihajati v dotiko z volilci. da poznavajo od dne do due natanko lji:d-ko stanje. Take moze postavilo je za kandidat nase druitvo „SIogau, te moramo tedaj voliti. (Z SOYOdenj, 18. okt.Lanskoletoirnelisniopervo javno veselieo. katera se je izversila s pomofjo dom. in tujih sodelovalcev na obGno zadovoljnost. Lelos smo napravili zopet Rbesedo.u \m kateri so se poleg tujih todi domaee niori prav dobro obnasale, Tretja veselica pat ki j-e je inuila vriiti 15. avg. t. 1. tplava-la nam je po leui Ipavi. Kir j»a uze dve poslaiuri v „ Soti" govorite 0 „falirani besedij naj bode tudi muii dovoljeno 0 njej izpregovoriti. S poslanieo vese-lii-nega odbora v 32. fitev. „SoCe," se popolnem vje-mam, mislim le da si. odbor nij so svojo poslaniio pervotnega zaviralca veseliee zadel, V po>lauici v '\\K htev ^Socc" dozdevu se mi skrita oseba niozkega spo-la, katera si je dala le zaeasno ime njefriega spola. Pa pustimo mu to veselje: saj imajo zoiiske mozka iiucna z obe.senim ,,a," zakaj bi ne imel mozki zeu-skega imena. V imenovani poslauici govoii gospod „Mii'ika,u kat»*ri je tudi ud veseli^uega odbora in se celo njegov pervosednik ali ,.gazda," da je odbor brez premioleka in ne glede na te2avne okoljsfine odlocil isto tyesedo ponoviti. Jako smcSno so mi zdi. da se gospod .Micikau sc po ensnikih sirokousti. da je odbor brez pomisleka obljubil slov. obciustvu veselieo, kaji'i odborove sklepe objaviti ima pravieo le prvosed-nik, tore) v tej zadevi gospod nMicika,( la tiho. Glede te-zavnih okoljscin pa samo toliko: oder je bi! napravljen in rav,io iste tocke prve besede imele so se ponavlja-ti, katere so se (kakor pravi gospod Micika) jako dobro vrsile! To so res tezavnc ok»dj«Cii>o!! Kar se tice gospodiriue diletantinje so roditclji le posredno prepovedali jej na oder stopiti. Kdo pa ve nli nij tudi to gospod „MU:ikeu spletkarija? Dalje pravi oiuenjcna poslanica, da so odborniki posamezni odpadnii. Gerdo je res odpadel gospod wgazda," odborniki pa se ved-110 skupaj derie, in pri prvi ugodni priliki napravijo besedo biez gospod „Mirike.a Gospode ude veseliCne-ga odbora pa prosim, naj ga 0 priliki prihodnje vese-Iice ne kliCejo iz njegovega samovoljnega ,urlauba,ft da se popolnem odpocije od tezavuega dela in skerbi, kakor se sam hvali, in naj pov2ije ono „grenkotf hva-lo nasega -gmajn foljka* v bozjem mini. Torcj gospod nMiciki" ne zadostuje pohvala govornikova pri zadnji besedi in v „Soei,a ampak morala bi mu tudi vsaka baba pusebej se Cestitati. Take Castilakomnosti r^s nisem pri(akoval pri gospod vMiciki.H Oprostite gospod „Micika," Ce Vase besede za-vernem, „da se je racunilo brez gospodarja." Kaj ni-ste bili pri odborovi seji, pri kateri se jc dolocilo i-sto besedo ponoviti 15. avg? Jaz mislim, da brez per-vosednika (g os p c d a r j a, g a z d e ) se nifi ne skle-pa. Torej udje so sklepali in racunili v prico gospo- zapu§Ceno v tej uri. Se ko jej je bila pred leti za-mrla dobra mati, nij Milka obeutila toliko srfinih bo-leCin, kakor ba§ danes; debeie solze kapale so jej po licih. Skrbipolna in zalostna stala je prihodnost pred njenimi ofimi; kaj nek naj bi jej prinesla ? Osorni strijc Tone pa6 bo Milko gotovo ostro cuval terneu-morno na to delal, da jej bo nemogoee ljubljenega Franja se kedaj vicleti ter z njim govoriti. V svojej bolesti preslisala je Milka rahel Sum pri, odprtem oknu. Temna glava pokaze se pred Milkinim oknom ter vrgsi pogled v malo njeno sobo, zgine zopet za zid. Bil je to Jakob, Glaierjev sin iz U.» kateri se je bil 2e davnej zagledal v Milko ter jo begal se svojimi zaljubljenimi narofiili. Deklica je vsakokrat tega deCka se smelim obnasanjem in nelepo zunanjostjo dobro zavruila. Jakob je bil danes tudi eden tistih, kateri so se udeleiili pogreba „mesecnega ostirja*4, ter se dobro imel z drugimi pri mrtvaskem obedu. Dofiim so drugi mozje Se pili v kremarskej sobi, u-maknll se je Jakob proC, da bi pozvedel, kaj Milka dela. Malo trenutij potem, ko je glava ogleduha zgi-nila za zid, potrkal je nekedo rahlo na vrata sobice, kjer je bila Milka. Br2 potem wtopi jako nborno oblecen fantic. kateri je moral biti kakih deset let star, v sobo de-kliCino. Bil je to mail JurijOe, pastir iz IT., kateri je Milki ze veCkrat prinesel kako sporofilo od Franjeve strani, in 0 katerem pac nikedo nij mislil datakpo-sel opravlja; imel je popoluoma prost vhod v hilo \ „meseCnega o§tirjaa, Deklica se preplasi in malo strese ugledavsi poslanca. -Jurijfe! Ti tukaj?-* vsklikue s treso&m gla-som. rKaj se je prigodilo?" Poslanec pritisne prst na usta ter po(;asno de: rPoslal me je Franjo !" Poslusalec za oknom vzdigne po teh besedah glavo ter se trega, da ne bi zgubil ni ene besede, kar bosta govoiik v sobi. »Kaj mi sporoca Franjo ia pra§a nestrpno deklica. BFranjo Vas pusti prav lepo pozdraviti* de poslanec, „ter Vas prosi, da pridete jutri zjutrej pred soln^nim vzhodom k hrastu „Marije Device," kjer Vas bo cakal. Franjo Vas prosi, da gotovo pridete, ker misli odpotovati. in za dalj casa od Vas slovo vzeti." „Jezus Marija. kam pa ho^e iti!~ zavpije bo-lestno deklica. nic dobrega ne sluteC. Te glasne besede imele so na poslusalca za zi-dom pod oknom tak upljiv, da je zaeel jeze ihteti, kajti zdaj stoprv je spoznal, kako gorece ljubi Milka njega sovraznika. Jakob je zadosta sliial. Zavije jo za ogel, ter stopi v kremarsko sobo, kjer so sc mozje gostili. Obraz njegov bil je od notranje jeze tako spre-menjen, da je strijc Tone, kateri je sedel za inizo poleg vrat. to precej zapoznal. „ Jakob, kaj vraga imas, da tako izgledas, kakor bi bil ocet mesto mojega viua pil", §ali se Tone, obr-nivSi se proti ba§ kar doslemu Jakobu. Kmetje se zasmijo radi te sale strijea To-netat in tudi Jakobu zaigra nasmehljoj preko usten, a le posiljen nasmehljaj. Po tem gre Jakob k svojim mladim vrstnikom, ki so konec mize igrali karte, darja in rezultat seje.jq bil, da bode beseda 15. avg. Ubogi odboruiki so torej res obradali in. e d e n je obernil. Morda za to, ker se uiu nij po sklepu se vsak tid posebej poklonil in ga prosil, naj te vesciice ne opusti? Kar se tifie diletantinje, je li narodnja-kinja ali ne, to veste, gospod „Micika" nij vse eno. I Nam pravim Slovencem je mari, da imamo narodnja- ¦¦ kinje, ker od njih je najvei odvisen naS narodeu na-raSfcaj. Kar se Janezek naufci. to Janze zna. Tedaj od matere je odvisno, ali bodo njeni potomci slovenskega dubii in ne Sismi§i, kakosni sU> Vi gospod „Micika," ki sta se ob nc-ki priliki nekako tako-le izrazili: „Kaj je ineni marvasa slovenScma." Lop Sloveucc ste! Re-cem Yam, ko bi bil jaz gospodicina, bi Vas tako dol-go ne hotel poro&ti, dokler bi se ne spreobernili in dovelj ne spokorili, kakor je v resnici neka gospodift-na v Ljubljani z uokim storila. — Slovenska deKleta vi'do dolznosti do svojih roditoijev; zagotovim Vas, da vsaka dobro pozna cetrto bozjo zapovod, torej Va-La pridlga glede kuhalnkc in sivauke je odvee. Veselieo, upam. da bodo Ycsolicni odbor brez onega ililetauta t. j. gospod .Minke1* zo napiavil na zeljo obcmstva. Prepricau sem, da bodo zunaiiji dilo-tantje in povci radi pomagah pvi vsaki priliki Sovo-denjoem, ker Sovodnje uu skrajni m<-ji Slovouijo tro-ba jo dobro utorditi tir jib iiapulmti >o >lov. zivljein. lies, da sta gg. duhovnik in luttolj izwrsma narod-njaka, toda samo dvenia jo to/ko tako va/.no iialogo Intro in dobro i/poliiiti. pos»bm> ker fo nahaja se mnogo ovir in inrzenj proti vsemii, kar jo >lovenske-ga. Sovodeujci pa bodo vedno hvalozui oi.im skcr vnanjim ali okolttanom. ki pa vendar d i lajo na to, ua bi se utcrdil slovenski dub pri nas. Saj s torn tudi koristijo cell Sloveniji, kajti dobro tirdnjavo] na moji zabrai.jujojo soviazniku vhiid v srodiM-e. Konrom naj hi omcnimo, da se prav za prav no n.iliaja uoboua Midka v Sovudnjah. Od beneske mejc- i*- oktobra. kot in skoz v/:. miiila. To torn la-kem bi bila llida yguhljona, kajti \>a kii;>oija so si-djera in vinom bi bila unicena. Istina jo, da do I. lHHtJ se je v>Y:iwi bibkoga viua v Jriazoiio" Itajijo yvo/.Ho; in sicor v sosedna mosta, kakor Stnrome>to (Cividalo), mimgo pa v Vidom (Vdiiko vino ni konknriralo. Saclje Midi in dajalo Ibioom volikoga ali v>aj povoljmvM dobodka.kor mi morali rrcs-nje in dr. v Vidom na prodaj nositi. Cona p« jo l.»i~ la loio Udine 1 gld. cent, wfkrat tndi manj. lnn\-dancs pa, ko jo kupcija se sadjoin in vinom na he* verno stran odprta, kakor v Oradcc, ltoO. l*rago in diuga sovorna mof.ta. prodajajo na»i kmotjo douiarini ljudom pridotko. ktori jitn plafcujojo orosnje od 0 do 12 in tudi «> nani'Mijoni niiibam gwpudov tr-zak(•{.',,i sporta. Vidito voliloi, kako jo potiobuo, da so Uoiuutovoi za/ouo iz kapitola.- • Zadnja st, Kdiiiosti so jc/.i foz istssko, lahono, kor pravijo v onouior, da jo i.Htra italjanska do/.ola. — Prav ima Kdinost, te pravi, da imajo Italijani v Istri sumo pravioo koloni-stov. Nij doigo, odkar som bil v Kopru in som so, propri(\il,' da so istiski Italijani Se slabsi od goriskih Italjauncev. — Ti ljudje so navadno luidi oderubi in Slovano dor<>jo na tak nacm, kakor Turci v Bosiii. Zato pa ooitno javljajo svoje simpatije do Turkov in slisal som onoga istorskoga doktorja na parobrodu iz-reci bcsodo,: MBoljsaje turska kultura, nego slovanska iu zoloti je bolj gospodarstvo TurCina, nego Slovaua" „Similo con simile. To je moji gotovo pravicna sodba. TiiaSka o-kolica je morda letos gledo letine najbolj sreini del Slovenije; vina je ^e precej, pa izvrstna kapljica. Tudi Istra je piidelala se precej vina in olja; toda glede kakovosti viua pravijo doskuseni vinopivci, da uze mnogo b't nij bilo tako okusne in mocne kapljice. — Istorsko vino jo splob znano kot izvrstno, eno najn-ni'jsili vin v Av.-tnji. Ali jo nijscm'sadclzadnjie, ko sem pisal: kupite Sapolocmov, to booote zasluziti za kozub V Od za«l-njiC do danes so Napolconi porastli za celib 40 sol-dov in veljajo danes gl. 10.12; morda So, porastojo, ker danes ne veruje nihee vet na mir. Avstrijska renta pa je v^eraj znizala se za cela 2 gld. — Vsled toga veliki macjevoc na borsi. Cone kolonijalskoga blaga so nategnile za 1 do 2 gold., ta poviSek velja poseb-no glede kave, katera bo se rastla, Ce bo vojska, ker nasi impoiterji se drze z couami po valuti. Olje je tudi poiastlo in velja navadno jedilao od gld. 48 do gld. 51. Petrolij velja danes ua kolodvor postavljen gl. 47.75 'do gl. 48 z 2<>b odbitka. Itozici letosuji veljajo dancs v magacinu gld. 9l,j> vsakih 100 kilog., figo Kalamata so po gl. 20, Puglia po gl. 18, rajz italijanski od gl. tt t'o gl. 26, fe2ol letosnji se pro-daja Tude6 po gl. 10V2, z.-len po lll/g. M ?o l0l/2i pisan okrogel (koks) po gl. 14. okvogei rumc.i (kana-rin> po gl. H do 15 vsakih 100 Kilog. Koruza velja danes na tak. kolodvora gl. 4. SO do 4.70; vtakih kil 64.96 = funtov 11(5. Ma>lo velja odgl 89 do gl. 92 vsakih 100 Kil. Tuk. trg je jako trden in ceue bodo do prih. tedna morda seuoako&le, PoHti&ii pregled. Stoprav sedaj uvidcvajo tudi nasi avstrij-ski Xemci, da nij vec mogocc odlagati z resit-vijo orijentalnega vprasanja. V volilnih shodih in povsod, kjer ise le prilika ponuja, spravlja se jutrovo prasanje na dnevni red. Tako je bil tudi znani Giskra, bivsi minister, zbrql y Brnu svoje verne in jim je pridigal, kako mora Av- strija varovati svoje interese na jugu, da nij dovolj, da si vzame Bosno in Hercegovino, ampak da mora Se dalje segniti tje do gerfcke me-je iu do egejskegamorja. Tako, vidite, se spre-minjajo nasi ljudje in njih politika; kadar vidi-jo, da nie nij drugafie, zadnejo tudi oni trobiti v isti rog, chorus jih potem pa hvali, da so iz-verstni politikarji in pametni mozje. Sleparstvo, povsod sleparstvo! Kar se ttfe aneksije, zado-voljni smo mi, 6e dobimo Bosno in Hercegovino, drugo naj se pa da Giskri, c-e ne uze Serbiji in Cernejgori. Italijane pokrcala je po prstih tudi nemSka „National-Zeitung«, glasilo Bismarkovo, zarad po^eljenja po Istri, Trstu, Gorici in Trentiim. „ National -Zeitung" namre6 pravi, da bi morali vsaj misliti ce no uze vedeti, da ko bi Italijani scgali po Istri in Trstu, bi nc imeli samo z Avstrijo ampak tudi z Nem&jo opraviti. Toliko, pravi, sisijguinii'mim italijanskim politikarjem na znanjc in po tem naj sodijo, kak vtis so napra-viie njih aspiracijc po vseh driavali in fie po-sobno v NemCiji. — Kaj ho&emo mi rcfii k temu I in kaj si bodo mislili nafei merodajni politikar-ji; ali so bodo tudi njim dozdevalo, da je to zacetck prepira mej ltalijo in Nemfiijo za na-§ 0 k 0 z 0. Po najnovcjili porofiilih bodo intcrvenirala samo ltusija v Tur^iji in jo baje uze sklenila z Itumunijo pogodbo, po kateri ima zadnja prevo-ziti po svojib z(deznicah 250.000 moi na Tur-fiko. Angliju bodo pa pomagala Turfiiji brez dvombo in potem imamo rusko-auglefiko voJBko. Razne vesti. Preskusiije ufcitoljske eposobnoiti. — Kodor zeli biti pripuSion k proBkuflnji uCIteljake spo- sobuosti za ljudskc ali za mestjanske u^ilnice, zglasi I se pismeno ravnateljstvu izpitnega povjerenstva (pre- I skuSevabie komisije) v Gorici vsaj do 2D, oktobra, ter povcdi katere izmed raziiih pre.skuSenj (§.§. 4 in I r>. ukaza min, od 15. novembra 1809) se ce lotiti. Ti glasitvi pridcui : a) kratek popis iivenja in izobra- zevauja; b) spridcvalo zrelosti, zadobljeno na ucitelj- skem izobrazovaliSCi; c) izkaz dovergenih narraanj dveh let v dejanski (praktiCni) Solski slu2bi. — Od- govor prosilcem dojde ob casu.— Dne 6. novembra zacncjo presku§nje za uCitelje, 13. pa za u&teljice. Sleparija v Trstu. Nekega velikega trgovca v Trstu zasaCila je te dni policija pri velikanski sle-pariji. Jemal je iz nekega magacina petrolij in vzel si je v porazumu z magacineijem 300 sodcekov veft, nego ja vkupil; polne sodCeke namestil je s praznimi in ko je gospodar pregledoval svojo zalogo, naSel je 300 I praznib namesto polnih sodov. 300 sodcekov petrolja velja blizo 10000 gld. Magaciner je rekel, da so sodi puscali in da je iz njih iztekel ves petrolij, Go* spodar naznani to policiji, katera je dela magaci-I ncrja pod kljuL, a dvugi dan je v2e zvedela, kam je I prisel petrolij ter precej odpeljala tudi onega velike-I ga trgovca, necega M. iz Italije v kajho. Slisi se, da so ga sopet izpustili, ker je depositiral 15000 gld. V Trstu je treba imeti jako odprte oct Bojanska ditalnica napravi dne 22. oktobra t. 1. besedo se sledecim sporedom: 1. Govor predsed- I uika, 2. Hajdrib, „Pod oknom" Cveterobpev, 8. Tombola, 4. VaSak, flblovanu zbor, 5, 8Garibaldiw gluma I v 1 dejanji, 6. Druzbeua zabava in pies. — ZaCetek I 0 5I/2 nri zveCer. I Dne 5. novembra t. 1. predstavljala se bode 2a- I loigra v 5 dejaivjih „Mlinar i ujegova h&u" Gorisko ^radiakim posestnikom, Oastiti gospod 1 Glasilo c. kr. kmetijske drughe gorHke „Atti e Memories popisnje v svojem vesku od avgusta t. 1. stanje naSih polj na sledeCi naiin: „Sedaj se more uze reCi, da imamo prav slabo letino. Slabo so se sponesle sviloprejke. Zito se tudi nij sponeslo tako, kakor je kazalo v cvetji; vsled pozuega sejanja zakasnilo se je zorenje iu dosledno tudi zetev; zernje nij se moglo vsled mnogih boleznij razviti in klasje vzraslo je le redko in slabotno. Trajajoca su§a jeralje nam upanje do dobre tur-siLne letine in sedaj bi tudi dei nit ve& ne koristil v pesCeni zemlji. Jk KoSnje sena, detelje in ajde bodo tudi niceve in za 2ivino bode le malo kerme'Cez zimo. Grozdje, katerega zarod uze je bil reven, terpe-lo je po merzlem iu tlolgem deslevji v spomladi; se- daj nij ga ved sredstva, s kojim bi si pomagali do dobre tergatve. . .. Kmetovaloc vidi, da je ves njegov ietosnji trad brezuspeSen in njegove nade na obilne pridelke spla-vale so zopet za dolgo casa po vodi. Ne preostajii ma druzega, nego npati in zauasati §e na 1.1877."— Ta popis, kakor je po vsem resnieen, velja le v obie za celo naso deielo goriSko, a ne spuSCa se v popisovanje zalostnih okoljSciu rjosameznik okrajev. Dostavi naj se Se temu, da je po gorskih krajih tofa prepogostokrat razbijate, da ste slana in megla smodile v vipavskej dolini in da je grozdna bolezen vkjjub iveplanju uniflla vsa upanja vinorejcev, potem §e-le si nekoliko lehko mislimo zalostno stanje kme-tovalcev naSc dezele. Ce bi bile letinc preSBh let obilne ali saj srcd-nje, bi ne iineli vzroka toSiti, ker vsak nraen knieto-vaiec misli tudi na to, da od casa do casa ga zna vendar-le kaka ner:goda zadeti; a nezgode ponavljajo se skoraj vsako Jeto; uze skoz 25 let do danes raz-saja vsako leto bolezen raej grozdjem in svilopreika-mi in unicuje glavne pridelke naSega kraja, da nema posestnik ne le nikacih dohodkov temvec da zgubiva tudi kapital, kateroga je z uajvecimi zertvami potro-sil proti boleznim, namrec za zveplanje trt in za se- Knjiievni urad daje nam najbolj prepricavne do-kaze o slabih ekonomicnih razmerah naSih posestnikov. Primerjaje zapisnike 1. 1852 z onimi 1. 1876 uvidimo, da si naSe posestvo, odkar je zacela grozdna bolezen, nij moglo vec opomoci in da dolgovi od leta do leta veci in tern obfiutljivejSi postajajo ter da so do skrajne meje velikansko narastli, bodisi zarad pomanjkanja dohodkov, bodisi zarad uajemanja kapi-talov v nadi, je kinalo zopet povrniti. IzvzemSi gorske kraje na§c dezele ie povsod v Yeljavi sistema kolonov; koloni neinajo nikakih druzih dohodkov nego en dal vsakoletnih pridelkovin.ker teh nij letos, nahaja se na tisnce druzro v prav revnem polozji. Posestniku nij le skrbeti v slabih letinah za svojo dru2ino, ampak prisiljen je bodisi izeiovekoljub-ja, ali v svoj lastni interes preskrbeti tndi kolone in piimoran je jim ali posoditi denarja ali pa dati zrve-ia, kar se nm pa le redko kedaj poverne. Kakor pa naraS^ajo dolgovi posestnikov, ravno tako tndi oniko-lonof neizmerno; in ce se zadnjih veci del ne dobi nazaj ali le jako malo in zna biti po brezsrcnih ekse-kuctjali, vsled Cesar bi le toliko beracev nastalo, ali ne dokaziijejo potem tako ogromni dolgovi zalostno polozje naiih poljedelee* ? In poleg vsega tega, nad cemer ne more nikdo dvomiti, rastejo davki" brezmerno vsaki dan in do take visokosti, da vbogemu posestniku nij ved mogoce je prenasati. Po 1. 1849 dobili smo dve vojskini dokladi k davkom, kateri bi imele biti le zacasui. In v 10 le-tih mini niso le ne odpadle te doklade, temvec skle-nilo se je jih nikdar vec ne odpraviti in jib ravno tako pobirati, kakor direktne davke. Pa to §e nij vse. Po postavi 24. majnika 1869 poterjeni po nasih postavodajniU korporacijah samo v ta namen, da se premavnajo direktni davki, porodila nam je saj na Goriskem in specijalno v Furlaniji obcutljivo povekSa-nje davfcov, ceravno bi se imeli le preuravnati. K temu pridejo potem §e le dezelne, obcinske, Solske in cestne potrebe, vsled cesar in ker pravijo, da je jedno bolj potrebno od druzega, naraScajo nakla-de v takej men, da se morajo posestnikom zlajsatita bremena, ce se jih noce popolnem uniciti. Oporece se nam, da je po postavi uze preskrb-Ijeno za to, da se za nekatera elementarna poskodo-vanja lahko dobi popolno oproScenje davkarskih pla-ievanj ali vsaj nekoliko gled6 na Skodo, katero so pridelki terpeli; a pomisli se naj, da ta oproScenja davkoplacevanj so le prav malo izdatna in da postava ne preskerblja za vse one §kode in vse one zalostne okolj§6ine, katere kmetu vse dohodke poberejo. Ce pa y postavah nij preskerbljeno pomoCi za tske ikode in take izvanredne okoljsclne, potem bi morale gosposke, katere morajo vendar poznati res-nieno stanje, provzrociti izjemno pomoC za davkopla-tevalce od centraluih uradov. Bodisi pa, da podloine.gosposke ne poznajo popolnem Lalostne situvacije poljedelcev, ali pa da se iz posebnih ozirov ne upajo povedati resnice predpostav--Ijenim; bodisi da centralni uradi ne ljubijo, da bi se njihovi proracuni nekako alterirali ter da bi za driav-no blagajno oni dohodki odpadli, po katerih so umer-jeni njihovi preliminirani stro§ki — resnicno je, da se v enem kakor drugem kraji za pobiranje davkov vse le mogoce eksekucije uporajbljajc, kakor da bi davkoplacevalci imeli preobilo denarja in da je samo le od jijih voije odvisne nesti jih v davkarije. Ce se bode nadaljevalo tako postopanje in Ce se bodo vkljub slabim ietinam davki vedno poviSevali, potem mora priti ias, da po\jedelci obnemorejo pod tezc takih slabih okolj^in ter da nastane v naSih krajih taka ekonomiCna kriza, ni5 manj pogubna kakor ona leta 1873 za derzno §pekulacijo. Dosedaj so se posestniki z neverjetno brezskrb-nostjo zanasali na boljSe letine; mislili so vedno, da bode vendar enkrat konec grozdne bolezni in npali so, da se zopet povernejo oni iasi, v katerih so jim svi-loprejke kaj vergie, a po dvajsetletni skuSnji in u-panji, katero se nij nikoli uresnicilo, bilo bi abotno §e dalje molcati. Cis je priSel in skrajni Cas je, da zacne posestnik pomi§ljevati in skrbeti za svoje stanje v lastno korist in v korist cele dezele, da si poisce pomockov, naglih in izdatuih, ne da bi odvernil popolnem proteco nesrefo, paL pa da bi otnejil njeuo razSirjenje, Bazni predlogi, pritozbe in ugovori posameznikov ne pomagajo nicT le kompaktno vzajenmo postopanje nam more kaj koristiti. Da pa bo naSe postopanje zajedno in resuo, tieba da se vsi posestniki brez raziocka najodnostipo postavnem potu zberejo, du razpruvljajo &voje zadeve in interese, da prcdlagajo sredstva, kateia bi jim po-magala, in da se sledujic, da ne bi bilo zborovauje zastonj, izbeie stalni odbor, kateri bi po svojej moci imel skerbeti za to, da bi zborove resoiucije ne bile brez uspeha. Fodpit ani poprijeli &o se te ideje s preprieanjem, da je potrebno zaceti i akeijo, uadejaje se pod-pore sointertsiianili. V to svrlio povabljajo se v&i goiiski pftniki v obCen zbor due 12. now t. I. ob 9. uri zjutra v mestno dvorano v ulici mestnega vrta ((iiardino pubblico), katero nam je v ta namen blagovoljno pre-pustil slavni goiiSki magistrat. Ker podpisanemu odboru nij mogote ta poziv vsacemu posameznemu posestniku poslati, fprosijo se vsi oni, kateri ga dobe, da bi ga razglasili mej sveji-mi znanci. Tega zbora udeleziti se sm?jo sami posestniki ali njih zastopniki; oni, kateri niso dovolj poznaniin kateri neinajo nikoga, ki bi je zastopal, naj, si pri-skeibijo spricevalo od svojega ^upanstva. Da se bode verSilo zborovanje redno, sestavil se je sledeCi RED: 1. Podpisani odbor zafiue zborovanje in potem se zbereta" predsednik in zapisnikar. 2. Voljen bode tisti, kateri bode imel vecmo glasov. 3. Predlogi za zborovanje o potrebnih sredstvili za zlM>Ij§anjeekonomi6iiegastanja posestnikov; Pred-nost do razprave bodo imeli oci predlogi, kateri se pismeno podajo podpisanemu odboru do 10. nov, t,l 4. Volitev permanentnega odbora, kateri bo imel izverftiti zborove sklepe. V Gorici, 25. sept. 1876. (i. G. Strekel Rud. barcn Tacco Fr. Malnig And. Koctjancic Fr. pleiu. Gironcoli L. Tausani 1). vitez Pagani Fr. L. gr. Delmestri Fred. plem. DottOii Josip Nanut Fr. Leban Jan. plem. Bartolomei. NB. Pisma na za&umi odbor glede tretje toL-ke naj se poSiljajo gosp. G. G. Strekel v Gorici. JOSIP CESCIUTTI |ailetaiitumetriil4 ogi\fov v Gorkit gosposM tdka St. 149 ima veliko zalogo raznih raket in beagalidni o-giyev, day e napravlja v-sakovrstne umetne ognje z najve6o natancnostjo i po fabriSki cent — Itazpis iicitdjskiJi slu/eb. V se^anskem §olskem okraju razpisujejo se s tem uciteljske sluibe v §olskih obfiinah Hi. verste in sicer: v Skerbini, Repentabru in v Rodiku. Dohodki teh.sluieb so doloSeni v §§. 22 in 30 define §olske postave 10. marcija 1870. Prosilci naj vloiijo svoje prokje previdenc s dokazom nciteljske sposobnosti in dosedanjega slulbovanja naj dalje do 15,novembra 1876 pri dotifinih krajnih iolskib Bvetih. Prosilei, ki ne slu^ijo ˇ tem iolskem okraju, naj vlo&ijo pro§nje po njim predpostavljenih sol^kill oblastnijab. C. k. okrajni §olski svet v Selani, ,dne 12. oktobra 1876. Pii Dunajski razstavi I. 1873 2 medaliji za uapredek za 8 zvOnov se skupno te-zo 300 centov, vlitih za votivno cerkev na Duuaji in razstavljenih. dvoria livaraa za zvoaove in metale Ignacija Hilzerja & sinov v Dunajskem Novem mestu (Igiiaz JHilzex* & Solm in Wiener - IS"eustadLt). se priporoSa za narodevanje zvonov vaake tale in vsakega glasa ter tudi za vsake Za prej odloceni glas ali fisto I harmonicni akord naro^enega zvono- vja (vee zvonov) se daje porostvo. Zvonovom se pridaja tudi vsa drnga f oprava, jarmi iz lesa ali zelezja po j najboljsi in najnovejsi §egi narejeni, '•¦ tako da se veliki in tezki zvonovi prav lahko gonijo, ker teko po zob- cih na novo iznajden naCin; tudi se lahko presuCejo, kedar koli tre-I ba, brez posebne naprave, tako da f zvonovi dalje trpe in mnogo lepSi pojo. Naro6ila se izgotovljalo natenc- no in po ceni. Zarad place so v- godni pogoji. izdelke iz vlitega metala. Tudi b9 zvonovi tako vredijo, da se pri zvonenji vsi lepo vje-majo in kembyi drug za drugira v lepem redu bijejo. Za tako vrede-nje je iznaila ta Uvarna novo siste-mo, po kteri vsak novo opravljeni zvon, pa tudi vse zvonove v zvoni-ku en sam clovek v kakih urah po zelo" priprosti napravi brez vseh stro- | §kov tako vrediti more, da zvonovi enako, hitreje ali bolj pocaMte-kd. Ta naprava se da posebno v-godno napraviti pri jariiih iz it-leza skovanih. ki tekd na okro-glih zobeh po lastni c. k. izkliju-cijivo priv. fznajdbi. Kar ta liv. obstoji, 33 I., je vlila 2930 vedi zvonov, ki so tehtali 12800 c Lastnik, izdavatelj in urednik; VIKTOR DOLENEC. — Tiskar; MAILING v Gorici.