štev. 37.
V LJUBLjaNI, v sredo 29. septembra 1915.
Leto II.
Pokopališče-bojišče: Pokopališče v Mosciscy v Galiciji, kjer so Rusi izkopali strelske jarke in na katerem je bilo po bitki pokopano nad 500 Rusov. V ozadju cerkvica, na kateri so imeli Rusi strojne puške.
W. G. Appleton: 36. nadaljevanje.
Žrtev zarote.
Roman.
»Znana?" je ponovil Mortimer. „Prav vse ve. Govoril sem ž njim davi celo uro. Vsak hip pride semkaj, da se pogovori s teboj."
Prav v onem trenotku se je pojavil paznik.
»Prav žal mi je, gospod," je dejal; „va§ čas je potekel, in zglasil se je drug obiskovalec: nadzornik Beale iz Scotland Yarda."
„Vidiš, je že tukaj," je vzkliknil Mortimer. »Torej zbogom, prijatelj! Vrnem se takoj v Richmond, da izročim Marceli, kar si mi naročil."
Stisnil mi je roko ter je izginil. Nadzornikov navadno veseli in jasni obraz je bil topot jako resen.
»Stvar postaja kočljiva, doktor," je dejal, „prav zares kočljiva. Kaj takega bi si ne bil nikdar mislil. To mi gre sedaj pa že predaleč; skrajni čas je, da nastopimo z vso energijo in napravimo tej gonji konec. Res potrebno je bilo, da smo se zganili tudi mi od policije. No, razložite mi sedaj ves dogodek, ampak povsem mirno, prosim. Povejte mi po vrsti in natančno vse, kar se je pripetilo v noči umora; pazite, da ne izpustile niti najničnejše malenkosti."
Poslušal me je prav pozorno ter si je delal kratke beležke. Ko sem prišel do dogodka, ki me je bil najbolj razburil -— do podobe v zrcalu, tedaj je posluhnil še ostreje in je vzkliknil:
»To je bila baronica! Stavil bi deset proti eni. Kaj je delala tam?"
»Ali je treba odgovoriti na to?"
»Ne, prav gotovo ne. Razume se, da je bila pri teti brez njene vednosti; stavim svojo glavo, da je tako."
»Prav gotovo."
»Seveda. Ona in pa o la ženšči-na. Hef— Hef— kako se že imenuje?"
»Hefziba," sem dejal.
»Strašna beseda. Ženska takega imena je vsega sposobna. Ta in pa baronica sta nam skuhali to kašo. O tem ni nikakega dvoma. Ampak kako
naj to dokažemo? Preklicano težka stvar! Ta vaš asistent vam je tudi lepo zmešal štreno."
„Gregory?" sem vprašal.
»Da, tako se imenuje ta bedak. Čemu ste ga pa prosili, naj vam napolni stekle-ničico z akonitom?"
»Za to ni bilo nikake~a posebnega vzroka. Njegova dolžnost je, da ima vedno v redu mojo žepno lekarno. Storil torej ni drugega kakor svojo dolžnost."
»Dobro, dobro, ali ta neumna opazka o akonitovem smrtnem učinku! Pri obravnavi jo boste morali opetovano poslušati, kajti tega, kar je rekel Qregory detektivu, ne more več spraviti s sveta. Kaj mi morete odgovoriti na to?'-*
„Moja opomba glede akonita je bila brez vsakega pomena; omenil sem to kar mimogrede, kakor pravimo na primer: .danes je pa lepo vreme,' — ali^ pa: ,kaj mislite, ali bo jutri deževalo?' Človek večkrat pač govori, ne da bi kaj posebnega mislil. Ko bi bil res nameraval zastrupiti svojo teto,
ali mislite, da sem res tak bedak, da bi šel potem h Gregoryju in bi ga izpraševal, koliko moram vzeti strupa? Ali me imate za tako neumnega?"
„Popolnoma prav," je nadaljeval nadzornik, „popolnoma se strinjam z vami. Toda neumno ali ne, s takimi razlagami pred sodiščem pač ne boste prodrli. Saj veste, sodniki se oprijem-Ijejo suhih dejstev, in gotovo je, da je Gregoryjeva izjava za vas jako obte-žilna. Tudi če bi bil vaš najhujši sovražnik, bi vas ne mogel težje obremeniti. Imeti v hiši moža, ki je tako tankovesten, da se čuti dolžnega povedati resnico na vsa usta, prav do zadnje mrvice, pa če bi tudi s tem spravil svojega očeta na vislice, to je včasih prav neprijetna stvar."
»Ne, ne," sem odvrnil, „ne recite nič hudega o njem! Gregory je dober, pošten človek."
»Ki vas je v svoji poštenosti izročil rablju. Saj to ravno obsojam. Ako bi ne bil tako preklicano dober in pošten, bi bil zamolčal ono usode-polno vašo opazko, pa bi si prihranil veliko neprijetnost, da bode moral sedaj pričati proti vam. On vendar dobro ve, da ste nedolžni . . . Toda dovolj besed. Razume se, da bi ne bili pustili svoje apoteke pri teti, če bi bili resnično krivi. Ali ste ondi sploh rabili zdravila?"
„Ne."
»Kje pa ste jih imeli ?" »V svojem površniku." »Ali ste svoj površnik slekli?" »Da."
»V sobi, v kateri ste videli oni ženski obraz?"
»Da, v isti sobi."
»In ondi ste pustili svoj površnik z ročno lekarno?"
»Da; položil sem ga na stol."
»No, potem je stvar jasna: steklenica z akonitom je bila vzeta iz vašega površnika in kasneje uporabljena v zločinski namen. Toda kako naj to dokaževa? Kako naj predvsem dokaževa, da je bila v hiši tuja ženska?"
Zmajal sem rameni, nadzornik Beale pa je razmišljevaje govoril dalje:
„Hišo bo treba najprvo natančno preiskati. Tega doslej še nismo storili, in kdo
Pogled na Plave na Goriškem, kjer so se vršili hudi boji z Lahi.
Iz tržaške luke: Prizor iz luke. V ozadju Opčine.
stran 2.
TEDENSKE SLIKE.
37. Stev.
Al m
ve, kaj vse iztaknemo. Vaš zagovornik mora pred vsem doseči, da razpravo prelože. Medtem že izvohamo, odkod izhaja najnovejši naskok na vaše življenje in vašo čast. Zdi se mi, da imam že dobro sled."
»Resnično? O, hvala bogu!"
»Vrag me vzemi . . . prenaglo sem izblebetal svojo tajnost!" se je razjezil Beale. »Na, pa naj povem vse, ko sem že začel: vašo vrlo služkinjo smo zasledovali, ko je šla v stanovanje nekega zdravnika v Pimlicu. Zdravnik je tujec in se piše baje Mer-cier. Tudi njega smo opazovali ter dognali, da hodi k neki zagonetni dami. Tista dama biva v mali vili v Maida Vale, ima svoje konje in kočijo ter se vozari — vedno sama — vsaki dan nekam na izprehod. Visoka, lepa ženska. Okoli 35 let bo imela, in trgovci v soseščini jo poznajo pod imenom grofice Katinske."
»Rusinja ali Poljakinja v Londonu ?"^ sem vprašal.
„Čudno, kaj? Menda je Poljakinja. Dama mora imeti mnogo denarja, ker živi sijajno in plačuje vse sproti v gotovini. Toda vse to ni nič sumljivega. Zakaj bi v Londonu ne živela lepa in bogata Poljakinja? Toda ona dobiva dan na dan šifrirane brzojavke, ki jih more citati in razumeti le ona."
»Morda je vohunka?"
»Morda, a mislim, da ni. Dva detektiva, ki sta jo dalje časa opazovala, sta namreč končno dognala, da sta še nedavno zahajala v njeno vilo Bertholdi in von Eissen!"
»O, glavna zarotnika proti Marceli in menil" sem veselo vzkliknil.
„Da. To dokazuje, da je tista dama tudi član zarote. Zdaj bi bilo treba le še najti izgubljeno Garcijevo pismo. Vsaj meni se zdi, da bi nam tisto pismo razkrilo vse tajne niti te čudne zarote in zvezo njenih članov. Ne morem se iznebiti slutnje, da je gospodična Marcela tisto silno važno pismo v svojem prevelikem strahu nekam skrila in nato nanje popolnoma pozabila.
»Ampak kam?! To je uganka! Od njene rešitve je odvisno skoraj vse! Kaj, če se Marcela nikdar več ne domisli, kam je dela pismo?  Že davno bi se bila mo-
rala spomniti, če bi bilo vaše domnevanje utemeljeno! Morda je pismo vendarle slučajno izgubila, — ali pa so ji pismo ukrali, ko je ležala v nezavesti na snegu!"
Beale je zrl zamišljen predse, in menda sploh ni poslušal mojih ugibanj in pomislekov.
„Pismo je ali na vašem domu ali pa v hotelu, v katerem je gospodična Marcela prebila svojo prvo noč v Londonu," je govoril bolj ^samemu sebi kakor meni. »Da, tako bo. Če ga ni ondi ... na, poglejmo! Zbogom torej! Zdajle se odpeljem k vam v Richmond, da pokramljam nekoliko z gospodično Marcelo ... Saj mi dovolite?"
»Kajpak! Le idite ter jo nekoliko potolažite, gospod nadzornik!"
»Brez skrbi. Vse opravimo. Ampak glavno je, da jo potipljem za žilico, kam je spravila tisto pismo. Dokažem ji, da vam gre za življenje in smrt, če ne najdemo tistega presnetega popirja!"        (Dalje prih.)
Poljaki in njih krvava zgodovina.
(Konec.)
Carica Katarina II. in pruski kralj Friderik Veliki sta dogovorno z rusofilsko »fa-milijo" poljskih Czartoryskih izvolila Poljakom za kralja mladega, lepega, izobraženega, a po značaju slabotnega Stanislava Avgusta Poniatowskega (1764—95) Ta kralj in „fa-milija" sta hotela odpraviti terorizem poljske šlahte, uničiti vse nezaslišane predpra-vice magnatov ter z reformami rešiti državo. A carica Katarina je zahtevala poprej enakopravnost pravoslavnih Rusov in protestantskih Nemcev s katoliškimi Poljaki. Ker poljski državni zbor tej zahtevi carice ni hotel ugoditi, je združil ruski poslanik Rep-nin protestante in pravoslavne Ruse v ra-domsko konfederacijo (1767), ki se je zavezala, ugoditi vsem ruskim zahtevam. Rusija pa bi morala jamčiti za poljsko ustavo. Nato se je konfederaciji pridružil tudi kralj in končno se je udal tudi državni zbor. Tako se je Poljska popolnoma izročila v rusko nadoblast. Toda poljski katoliki in kraljevi politični nasprotniki so sklenili v podoljskem Baru novo konfederacijo, ki naj bi priborila katoliški veri prejšnjo veljavo, ohranila staro poljsko ustavo in kralja, slugo Rusije, odstavila.  Vnel se je grozovit bratomoren boj med konfederacijama; Rusi in zaporoški kozaki so divjali med katoličani in Poljska je trpela zopet pre-strašne moritve, plenitve in požiganja.
Katoliški Poljaki in Francozi so nato nahujskali Turčijo proti Rusiji, a Rusi so Turke temeljito premagali in zahtevali, da jim odstopi Turčija Mol-davijo in Vlaško. Temu sta se uprla pruski Friderik II. in avstrijski Jožef II. ter zahtevala, da se njima odstopi Poljska kot kompenzacija za ono posest, ki jo pridobi Rusija v vojni s Turki. In res so se 1. 1772 dogovorile Rusija, Prusija in Avstrija, da se Poljska razdeli. To se je tudi zgodilo.
Rusija je dobila poljsko Livonsko ter Belo Rusijo južno od Dvine in zahodno od Dnjepra, tako da sta bili ti dve reki ruska meja. Avstrija je bila
Lvov zopet naš: Mestno operno gledališče, kjer se vrše iznova odlične poljske predstave.
Lvov zopet naš: Prvo delo naše vojske v glavnem mestu Galicije t. j. snaženje cest in ulic.
37. Stev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran. 3
že 1. 1769 zasedla Spiske kraje, ki so bili od 1. 1412 zastavljeni Poljski; pri delitvi pa si je še prisvojila današnjo Galicijo z Lodomerijo, izvzemši Krakovsko ozemlje. Pruska je vzela zahodno Prusko brez Gdanskega in Torunja, Ermland ter okrožje ob reki Noteču. Tako je izgubila Poljska brez prelivanja krvi tretjino svojega ozemlja.
Ta nesreča je večno nesiožne Poljake iz-treznila. Lotili so se kulturnega dela, preustrojili so svoji vseučilišči v Kra-kovem in Vilni, reformirali gimnazije, ustanavljali učiteljišča in ljudske šole po mestih in celo 50 deželi, izdajali šolske <njige ter podpirali literarna prizadevanja. Kralj Poniatowski je sam stal na čelu tega kulturnega dela; kralj je vabil v deželo tudi tuje rokodelce, ki so dvignili poljsko domačo obrt, pospeševal je zidanje tovaren, graditve cest, uravnavo rek in dr. Vkratkem je Poljska zelo napredovala. Kralj pa je hotel reformirati tudi vojsko ter vpeljati v notranji in zunanji politiki pametne, moderne reforme. A carici Katarini to ni bilo všeč ler je Poljake in njih kralja žalila pri vsaki priliki. Poljski kralj e carici ponudil pomoč ^oljske v novi vojni proti Turčiji, a tudi to pomoč je carica ošabno odklonila ter se zvezala z Avstrijo.
Zdaj so bili seveda Poljaki užaljeni ter so se približali Prusom, ki so bili itak ljubosumni na Rusijo. Toda .med Poljaki je bila že zelo močna ruska stranka, ki je pre-
križala vse iiačrte protiruske, Prusom naklonjene stranke. Zato se je Prusija zopet približala Rusiji, da bi z njeno pomočjo pridobila važno tržišče Gdansko. Tako je ostala Poljska osamljena.  Poljaki so pač
1. 1791 sklenili v državnem zboru novo, idealno ustavo, a Rusija je tej ustavi ugovarjala. Carica je poslala celo svojo vojsko na Poljsko ter se dogovorila s Prusijo, da se Poljska vnovič deli (1793). In res: Rusija si je vzela ozemlje med bvino, Dnjeprom in Pri-petom z mestom Min-skom, Volinj, Podolje in Ukrajino. Pruska je dobila Gdansko, Torunj in Veliko Poljsko med Poznanjem in Čenstohovom. Končno so morali Poljaki znižati svojo vojsko na — 15.000 mož!
Tej zadnji zahtevi so se uprli poljski vojaki, ker niso marali naenkrat zopet postati kmetje in delavci, ter so z meščani povzročili vstajo. Toda Rusi in Prusi so vstajo naglo krvavo zadušili. Tadej Kosziuszko se je s svojimi Poljaki junaško boril, a ruski general Suvorov ga je porazil pri Maciejovicah, in s tem je bila Poljska za večno pokopana.
Rusija, Prušija in Avstrija so sklenile, da se Poljska še tretjič deli (1795). Avstrija je bila med tem izgubila Belgijo in je v nadomestilo dobila ozemlje medBu-gom, Vislo in Pilico s Krakovom, Pruska je dobila Varšavo z bližnjo okolico in deželo med Bugom in gorenjim kolenom Njemena, Rusija pa ostalo Poljsko; obenem je zadnji kuronski vojvoda odstopil svojo deželo Rusiji.
Zadnji poljski kralj Stanislav Ponia-towski se je nato odpovedal kroni ter se preselil v Petrograd, kjer je leta 1798 neslavno umrl.
Poljska pa je bila za vedno črtana iz imenika samostojnih držav. Svobodo in slavo nekdanje najsil-nejše slovanske države, kraljevine Poljske, so pokopali za vse čase poljski plemeni-taši in poljski kralji.
Vojna z Lahi.
Ajševica.
Naša Ajševica tam koncem goriškega pomerija, odkoder gleda čez ravnino proti Šempasu, je skrita za gozdom Panovcem, nato pa se odkrije polje, sedaj letalno polje, vežbališče naših avijatikov. Cele eskadre italijanskih letalcev priletavajo nad to polje pri Ajševici in mečejo dol bombe. Prvič niso opravili nič,
Poljski begunci ob svojem od Rusov porušenem domu.
Podzemski strelski jarki na Poljskem, ki so zavarovani proti bombam in granatam.
stran 4.
TEDENSKE SLIKE.
37. Stev.
drugič nič, tretjič so priropotali v večjem številu in odropotali brez posebnih uspehov. Pač nimafo sreče ne na zemlji, ne v zraku. Prebivalstvo tam okoli, v Ozeljanu, v Šempasu in tam čez po Vipavski dolini je gledalo te drzne ptice-roparice nad krajem, kjer je vladal drugače tako lep mir. Rake so hodili jest Goričani na Ajševico in pit dobro vino v prijetni senci. Vodovje, ki pada dol po skalah izpod Trnovskega gozda, je bogato na rakih. Tako lepa, prijetna pot je po lepi Rožni dolini tja do Ajševice mimo gozda Pa-novca ob levi strani. Dolg je gozd, krasen, skrbno zaprt na vse strani, srne švigajo po njem. Tam skoro pozabiš, da hodiš po tleh dežele, kjer rase oljkino drevo in fige. Slovenska je naša Ajševica in v naših političnih bojih v goriškem mestu je bila pogos-toma imenovana. Tam je slovenska mestna ljudska šola, enorazrednica, dasi število otrok zahteva dvorazred-nico. Borili smo se zanjo, ko skonča vojna, jo moramo dobiti. Ker že omenjamo Rožno dolino pred Ajševico, spomnimo se prijetnega gradiča grofa Christalnigga v dolini na hribcu na desni strani. Leto dni je, kar je preminula grofica Christalniggova, ko je hitela iz zelene Koroške dol na Goriško, da bi pomagala pri samaritanskem delu „Rde-čega križa*. Pri Bovcu jo je zadela krogla straže, avtomobil se je nagnil na stran proti skali in v njem je izdihnila grofica.
Naši aviatiki so imeli krasno vežbališče na Velikih Rojah za Gorico ob Mi-renski cesti. Od tam so vzletali in pluli nad Gorico, nad Brdi; nad Furlanijo in videli tja čez, kaj dela sosed, ki je bil takrat še naš prijatelj po licu, po srcu že zdavnaj sovražnik. Niso samo za vežbanje in zabavo pluli naši aviatiki po zraku nad nami, maiveč tudi študije so bile to, vežbanje pred vojno, kar sedaj izborno  služi naši skupni akciji ob Soči na tleh in v zraku.
Pri laških alpinlh.
Italijanski časnikar Mario Mariani opisuje v „Secolo" svoj poset pri alpincih: . . . »Dospeli smo v avtomobilu na cilj. Več oficirjev obda in sprejme časnikarje prav vljudno. Pri alpincih smo. Gremo gor po stezi do njihovega štabnega stana, razdrte koče, skozi katero piha veter. Oficirji pravijo: ne bojujemo se proti Avstrijcem, bojujemo se proti Alpam. Z največjim naporom in neprestano čuječnostjo, ki polagoma vse živce vznemiri, se borimo z gorami. Ampak do-sedaj naše zdravje še ni zrušeno. Onih par ljudi, ki niso kos naporom, se pošlje za fronto in se jih porabi za lažjo službo. Drugi pa se privadijo in se jačijo s stalnim naporom. Tako je v gorah, kakor na morju. Kdor je slab, ne prenese in je slabe volje, močan človek z zdravo krvjo se kmalu privadi novega življenja. Naš pravi, naš resnični sovražnik je mraz. Mraz nam zastruplja življenje, zasleduje nas korak za korakom in uničuje nam našo najboljšo moč. Od vseh eksponiranih postojank se množijo dan na dan prošnje: Gorke obleke! Volne, volne! Tako doni vsak dan.  Zebe jih v
prsi, v roke, v noge, v glavo. Povsodi vidimo že sneg. Sicer je lepo gledati sneg iz tople sobe, ali tu imamo sneg na vratu, na obrazu, na ustih, na obleki. Ne moremo se posušiti, sneg nam leze pod obleko, nas vjeda v meso in vdira v kosti. Povejte doma, vi gospodje časnikarji, vsem damam, da naj delajo neumorno in nas preskrbijo
Z gorko obleko, kajti naš sovražnik je mraz in ne bajonet sovražnika. Danes ponoči smo imeli mraza 3 stopinje, bilo pa ga je že 6 in 7 stopinj. V štirinajstih dneh lahko mislimo na mraz 20 stopinj. Obiskal nas je artiljerijski stotnik in povedal, da se nabira sneg na ceveh topov in se le počasi stopi, ko se ogreje cev potom ognja."
Kak strah napravijo bombe.
O strahu v Bresciji, ki so ga napravile bombe iz avstrijskih zrakoplovov, se poroča: Neka gospa je šla za pogrebom svojega moža, katerega je ubila avstrijska bomba, kakor je bilo u-radno naznanjeno. Pogreb je bil skupno s pogrebom drugih žrtev. Jokala je, ihtela in se vrnila žalostna domov. Ali glej čudo! Ko stopi v hišo, zagleda svojega moža popolnoma zdravega pred seboj. Dognalo se je, da je eksplozija prvih bomb tako učinkovala na moža, da je kot blazen bežal v neko bližnjo vas in se tam onesvestil, ko je divjal ves dan po poljih in vrtovih. Potem je prišel k zavesti, ali nič ni vedel, kako je bil dospel v ono vas. Jokala je torej žena za neko drugo žrtvijo.
Izjalovljen načrt za september.
Italija bi bila morala po sklepu generalnega štaba četve-rozveze v septembru zadovoljiti se ob Soči z obrambno pozicijo, en del svoje armade pa bi morala poslati v Dardanele, drugi del pa proti jugu Male Azije ali proti Siriji, da bi bila prerezala v interesu Angležev glavne zveze Turkov skozi Adano in Halebe. — Italijanske čete bi bile morale čez Franche Comte priti na pomoč Joffreju, da bi bil mogel napasti Eizaško-Lotrinško. Ali vse to se je razbilo. Avstro-ogrske čete so šle od zmage do zmage in izjalovljen je načrt četverozveze za september. Zato je Italija tako silila in se trudila v avgustu, da bi prodrla soško fronto in zagospodovala nad Gorico in okolico.
Vojni avtomobili z ruskimi vojnimi vjetniki iz poslednjih bojev v Galiciji.
Slavni francoski avijatik Pegoud, ki se je odlikoval s posebno smelimi poleti, vporabljajoč svoje letalo tudi v obrnjenem položaju, je bil na francoskem bojišču sestreljen iz ozračja ter se je ubil. Pegouda so videli pred vojno tudi v Pragi in v Zagrebu.
Stey. 37.
TEDENSKE SLIKE
Stran 5
ali vsi napori so se razbili ob hrabrosti naših čet. Sedaj čepe italijanske vojne sile še vedno ob Soči in položaj se ni izpremenil.
Laški poslanec za avstrijske Lahe v Rimu, Barzilai bo imel v San Carlo pri Neaplu govor o sedanji vojni. Laška vlada hoče poslati odposlance v vse dele srednje in južne Italije, da bodo imeli navduševalne govore o vojni. Iz tega se vidi, kako nepopularna je vojna v Italiji in kako neugodno je vplivala na italijansko ljudstvo napoved vojne Turčiji.
Kes.
Po toči zvoniti ne pomaga nič, in tudi Italijanom ne pomaga nič stokanje sedaj, ko imajo vojno, zakaj da niso ostali nevtralni. .Corriere della sera" toži, da obilo Italijanov dan na dan obžaluje, zakaj niso ostali nevtralni ; čisto odkrito priznavajo, da bi bilo bolje za Italijo, ako bi ostala nevtralna. Razočarani so, ker so si vojno predstavljali mnogo lažjo. »Corriere" se tolaži, da Italija še ni doživela nobenega poraza in zmagala bo, ako bo vztrajala do konca po vzgledu Rusije.
Torej, po „Corrieru", Italija še ni doživela nobenega poraza v vojni z Avstro-Ogrsko? Ob Soči je potemtakem doslei vedno še zmagala 1 Ako so s takimi „zmagami" v Italiji zadovoljni, nam prav! Ali ljudski glas v Italiji toži po nevtralnosti. Strašne laške zmage v „Corrie-ru" so razumnejši del Italijanov že tako prestrašile, da ne verujejo nobenemu poročilu o zmagah več, gledajo s strahom v bodočnost in- vzdihujejo: nevtralnost, ljuba nevtralnost, zakaj smo te zapustili!
Podgora.
Ta tolikokrat imenovana Podgora, je jako obsežno županstvo na desnem bregu Soče. Seže od Solkanskega mostu dol do mostov čez Sočo pri Ločniku. Davčne občine so: Podgora, okoli 2300 prebivalcev, Podsabotin-Št. Maver, okoli 800 prebivalcev, Pevma, okoli 1400 prebivalcev. Občinski urad je pri mostu v Pevmo. V Podgori je bila štirirazredna slovenska šola; tam je bila tudi pripravnica za učiteljišče; Podgora je imela pevsko in tamburaško društvo, ,Sokola", katoliško društvo, ognjegasno društvo, socijalni demokratje so imeli svoje društvo, konsumno društvo jestvin. V Podgori je tovarna papirja in celuloze. V Pev-mi je dvorazredna šola, pevsko in bralno društvo, hranilnica in posojilnica. Nad Pevmo je Oslavje, jako priljubljen kraj za izlete meščanom. Po naši Podgori so stezali irre-dentisti svoje prste in jo hoteli poitalijan-čiti. Za italijanske delavce so imeli tam italijansko šolo in italijanski otroški vrtec; no, tudi Slovenci nismo počivali, marveč se je storilo kar mogoče proti potujčevanju, pomagala je Družba z vrtcem. V Podgori je županova! ugledni posestnik in mnogoletni goriški deželni poslanec Anton Klančič celih 43 let. Sedaj je med begunci na Kranjskem. Podgora je posuta, razrušena, razvalina je nad njo ogoljena, prej tako lepo zelena Kalvarija.
Steckenpferd-Hlijinomlečno milo
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. Po 1 K povsod.
Minoli teden.
Tudi Vilna, mesto z 200.000 prebivalci, je padla in Rusi se umikajo med hudimi boji dalje na vzhod. Vzhodno Lučka se Rusi še trdovratno upirajo in ob Istvi so besne borbe; severnozahodno
in južnovzhodno Ošmjane imajo Nemci trde boje z Rusi, ki se upirajo tudi ob Lidi in zahodno Novega Grodeka; Nemci pa so izsilili prehod čez Molčad pri Dvorzezu in stoje na črti Molčad-No-vaja Miš — zahodno Ostrova. Na fronti zahodno Dvinskega, ki je skoro obkoljen, se še bijejo boji. Ob besarabski meji blizu Dnjestra so Rusi zopet napadali, a bili odbiti. Mej Vilijo in Njemenom je ruska armada v nevarnosti, da bo zajeta. Na vsej velikanski fronti od Rige do Besarabije se vrše torej novi boji, a položaj ruske armade je čim dalje obupnejši. Na Ruskem so baje silni štrajki v tvor-niških središčih, a zaradi odgoditve dume vlada po Rusiji velik nemir. Car je baje amnestiral 100.000 političnih izgnancev, ki se zdaj vračajo iz Sibirije, a 17 članov opozicije v dumi so pokarali ali poslali med vojake.
Po bitki pri Tarnopolu v Vzn. Galiciji je ondi mirneje. Generala Kuropatkin in Rennenkampf sta aktivirana. Rusi torej še ne mislijo odnehati, dasi so izgubili vso Poljsko in precejšen kos Rusije.
— Na južnem Tirolskem so začeli grmeti naši najtežji topovi. Pri Seravalle (severno Ale), Monte Piano in na Costeni (Folgarija) so morali Lahi zopet bežati. Pri Bovcu so bili Lahi iznova strašno poraženi; zdaj grme ondi le topovi. Na koroški bojni črti in Soči se boji nadaljujejo, a Lahi ne morejo naprej, dasi so iz velike daljave obstreljevali Trbiž. Kraji Čezsoča, Koritnica, Dvor in Bovec so po,^oreli. Lahi izvažajo baje svoje polke v malo Azijo, akcije T Dardanelah se menda ne  udeleže letos.
— Ob Savi, Donavi in ob ustju Drine zopet grme naši in nemški topovi. Bombardirani sta bili srbski mesti Požarevac in Vel. Gradišle. Avstro - Ogrska in Nemčija začenjata torej složno iznova vojno proti Srbiji in sicer v ta namen, da se vzpostavi ožja zveza med zaveznikoma in Turčijo. Srbska armada šteje baje zopet 300.000 mož ter ima veliko število francoskih in anglež. topov. Črnogorci so z Lovčena obstreljevali s topovi Tivat (Teodo).
— Bolgarija je proglasila splošno mobilizacijo svoje vojske, ker hoče pritisniti na Srbijo, da ji odstopi bolgarsko Makedonijo. Dne 21. t. m. so Bolgari slovesno zasedli ozemlje, ki ga jim je ob Tundži in Marici odstopila Turčija. Bolgarija je danes največja država na Balkanu. Zaradi zbiranja grških in romunskih čet ob bolgarskih mejah vlada na Balkanu nova napetost. Bolgarska vlada se pogaja z Rumunijo in z Grčijo, proti Srbiji pa je pripravljena na vse. Poslaniki entente so baje že pripravljeni, da zapuste Sofijo.
— Na francoskem bojišču se boji nadaljujejo. Baje
se francoska in angleška armada pripravljata, da začneta z ofenzivo, ki naj osvobodi Flandrijo, Belgijo, Luksenburg, Alzacijo in Lotaringijo. Na Angleškem se silno agitira za uvedbo splošne vojaške dolžnosti, ki se ji pa upirajo zlasti tovarniški delavci. — .
Zlato in Srebro obdrži tudi med vojsko in po vojski svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verižico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj.
Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas .Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani.
Nemški vojaki v Belgiji: Nemci, sami očetje, se igrajo z belgijskimi otroki, spominjajoči se
lastne obiteljf.
stran 6.
TEDENSKE SLIKE.
37. štev.
F. Čuden
Ljubljana,
Prešernova ulica Stev. 1.
Oficijalni vojni spominsl<i kozarci 1914—1915.
v nobeni hiši se ne sme pogrešati tega kozarca, ker je res nekaj posebnega in je dobiček v korist vojakom. Razstavljeni so v izložbi tvrdke F. Čuden, Prešernova ulica 1.
Spominski lepi prstani, železni s srebrom in zlatom podloženi K 3-—do 12— in srebrni po K2-— z rudečim križem K 2-30.
hajboljSe ure.   Svetovne znamke.
Delničar švicarskih tovarn ,Union' jHorlongere'.
Cenik tudi po pošti brezplačno.
37. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 7
P. n. naročnikom, ki Jim poteče 1. oktobra naročnina, smo priložili tej številki položnice. Prosimo, obnovite naročnino takoj. Večina naših naročnikov je vpoklicana k vojakom in tem bolj je dolžnost ostalih, da podpirajo slov. časnikarstvo, da nam ostanejo zvesti in pridobivajo še novih naročnikov. Ne odlašajte, temveč obnovite naročnino takoj. — Potrudili se bomo, da bo list čimdalje bolj zanimiv. Naši naročniki dobe zastonj in poštnine prosto velik itustrovan koledar za 1. 1916. Ko-
ledar izide koncem novembra t. 1. Nadalje opozarjamo, da dobe naši naročniki slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca zastonj in poštnine prosto, če vpošljejo 40 v za vsako sliko za ovoj in poštnino. Ko stega pohlepen Lah svoje roke po naši zemlji, bi zlasti slika goriškega slavca Simona Gregorčiča naj ne manjkala v nobeni slovenski hiši. — Naročite slike! Obnovite naročnino za list in pridobivajte še novih naročnikov!
Mestna hranilnica liublianska
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Naivecja slovei^ska hrat^iinica!
Denarnega prometa koncem leta 1913   .   K 700,000.000*—
Vlog.............„   43,500.000- -
Rezervnega zaklada........„    1,330.000-—
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
4
2
O
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod
kontrolo c. kr. deželne vlade.        463
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Obiskujte ,Kino Central' v deželnem gledališču!
1
•I
»SLAVIJA«
VZnjEMMO ZnVRROV. BnriKR v PRfl<3l.
451      REZERVNI FONDI K 65,000.000--.
Izplačane dohodnine in kapitalije K 129,965.304'2S. .^ividend ae je doslej izplačalo nad K 3,000.000 —. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
2 vsezkozi slov. narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših konbinacijaii, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kuiantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje.
ZAVARUJE THDI PROTI VLOMU. Vsa pojasnila daje: „Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke Slavije v Ljubljani".
453
PRIPOROČA SE
DMETNA KNJIGOVEZNICA
IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA.
^Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir rapravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 2;iL' pri Ljubljani. Dobi se 7 Kolodvciiski ul. 2i)0 ali pa v trafiki iMi cerkvi. V 3 te.lnih zrastejo najlepši las e. Stekl. po 2 in 3 K. Pošilja se tudi po pošti, izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se {amčl.
Zadostuje steklenica.
bpHoevUa na razpolago.
SANATORIUM-EMONA,
¦PORODMISNICA. LljUBLOANA-KOMENSKEGA-ULICA-4
SEF-zDRA5«:pRff-.Ai^-j.DR- FR. DERGANC
SOO Hron
Vam plačam, če ne odstrani moj uničevalec korenin
Ria balzam Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev,
v treh dneh brez bolečin. Ceua enemu lončku z jamstvenim listom 1 K, 3 lončki 2 K 50 v, 6 lončkov 4 K 50 v. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Kenieny, Kaschau (Kassa) L Postfach 12/44, (Ogrsko).
m MINKR HORVRT
Ljubljana^ Stari trg 21
priporoča cenj. damam svojo zelo povečano zdlogo
damskih klobukov in otroških čepic.
Popravila najfineje in najceneje.
Nejcenejše in najlepše zabavišče v Ljubrjani je „KiNO CENTRAL" v dež. gledališču.
Ml
Ljubljana, Mestni trg 10
špccijalna trgovina pletenin, tril<otaž in perila
priporoča svojo veliko zalogo,
kakor:
športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce iii spodnje hlače iz volne, veiblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, in flanele.
Perilo za dečke, deklce in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d.
Na debelo in drobno.
Ovčjo volno
vseh vrst in vsako množino
kupuje po najvišjih cenah
]. Qrobe!nik, MŽ;ffir"gr22.
i
DRR(50TII1 HRIBRR
8   TISKRRliR IN KtlJKaOVEZMICR
gUBLJRliR, DUMflJSKR C. 9.
Izvršuje vsal<oršna v njeno strol<o spadajoča naročila ul<usno in po najzmernejšiii cenafi; nadalje priporoča svojo zalogo vseh s 1. avgustom 1914 pri sodiščih vpeljanih obrazcev za civilno-pravno postopanje v slov. in nemškem jeziku, kakor tudi vse obrazce za obč. urade, cestne odbore, gg. odvetnike^ c. kr. notarje itd.
Stran 8.
TEDENSKE SLIKE.
37. štev.
Ako naročite
1 srečko avstr. rdečega križa 1 srečko ogrskega rdečega križa
in to storite nemudoiua,
N N C
— j<
1 srečko budimpeštanske bazilike 1 dobitni list 3°/„ zemlj. srečk iz
leta 1880 1 dobitni list 4% ogrsk. hip srečk
iz leta 1884 ~
12 žrebanj vsako leto, glavni dobitek
- 630.000 kron -
HflllifP 'gJ^slno pravico do dobitkov U.UUltC/ ene turške srečke v znesku do 4000 frankov popolnoma zastonj!
Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno:
Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana,
Odlikovan na razstavi v Radovljici leta 1Q14 _s častno diplomo in svetinjo I. vrste.
BRINJEVEC
najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim,sedobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Cene zmerne. Za pristnost jamčim.
CORCEVA
KOLESA PRIZNANO NA|: BOLJŠA SEDANJOSTI )^
flCOREC
LJUBLJANA MARIJE TEREZIJE CESTA ŠT.I4 NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJAZAH: TEVAJTE PRVI SIOV.^ENIK BREZPLAČNO
•(O ILSianuar
Lepa
$ darila
so traje spomin na darovalca, toda le takrat, če izberete reči, ki so trajno uporabne in obdrže vedno svojo lepoto. Bogato ilustrovani cenik svetovne tvrdke H. Suttner, v Ljubljani, št. 5 vsebuje več tisoč lepili vedno uporabljivih daril, katerih navajamo tukaj le nekoliko:
Za birmo:
št.   410 Nikelnasta Roskopf ura   • • • K 4-10
Nikelnasta verižica..... K 1'—
Št.   719 Srebrna rem. ura...... K 780
Srebrna verižica....... K 220
Št.   523 Srebrna   Roskopf   ura.   dvojni
pokrov........... K 12-80
Št.   865 Srebrna oklopna verižica 30 gramov težka......... K 4-40
Za poroko:
št. 2509 12 kom. srebrnega dessert orodja
v etuiju.......... K 19-—
Št.  478 Namizni nastavek, 47 cm visok K 33-50
Št. 1315 Salonska ura, zelo lepa, udarja
pol in eno uro....... K 12-50
Št. 2296 Servis za liker, srebrn zelo lep,
25 cm visok........ K 37-—
Za krst:
St. 12021/2 trideln. orodje v etuiju ... K  9-70
St. 1202 Pravo srebrno orodje v etuiju K 15-—
Št.    49 Srebrno pozlačeni obesek za krst K  5-60
Št.  563 Srebrna zavratna vci^ica ... K   2-—
14 karat, zlata....... K 16-80
Za god:
št. 2294 Pravi srebrni servijetni obroček
masiven..........K
Št.   189 14 karat, zlat prstan z lepim
kamnom..........K
Št.   189 Novo  zlato,  prstan  z lepim
kamnom..........K
St.  470 Double zlati obesek, srček • .   K
6-75
7-80
3-80 1-20
St. Št.
Št.
Št.
Za gospode:
788 Srebrna tula ura, dvojni pokrov K 19-80 859 14 karat,  zlata verižica, zelo
fino izdelana ........ K 32-—
793 14 karat, zlata ura, fino kolesje K 44-—
795 14 karat, zlata ura, dvojni pokrov K 65'—
gt.
Za dame:
562 Zavratna verižica, srebrna   . • K   1-80
14 kar. zlato K 13-50 St.  886 150 cm dolga 14 karat, zlata
damska verižica....... K 58-—
Št. 804 Srebrna damen ura, 6 kamnov K 9-50 Št. 1548 Srebrna tula raztezna zapestnica
z uro........... K 25-—
Velika izbira [raznovrstnih daril v bogato ilustrovanem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in
poštnine prosto.
Razpošilja Se po povzetju ali pa če se denar v naprej pošlje. — Neugajajoče"stvari zamenjam ali pa pošljem denar nazaj. — Bogato ilustrovani cenik zahtevajte zastonj od svetovne razpošiljalnice
Lastna tovarna
ur v Švici.
H. Suttner r Ljubljani št. 5.
Tvrdka nima nobene podružnice.
Največja špecijalna trgovina za dobre ure.
Lastna znamka „1K0« svetovno-znana.
J. KETTE
špecijalna priporoča:
LJUBLJANA
Franca Jožefa cesta štev. 3. modna  in  športna   trgovina  za gospode in dečke
klobuke
slamnike
čepice
kravate
žepne robce
nogavice
m
srajce
spodnje hlače naramnice palice dežnike L t. d.
Za vojake:
nepremočljive dežne plašče, spalne vreče, nahrbtnike in vso drugo opremo.
Naročnina za list -Tedenske Slike« ; za Avstro-Ogrsko: V* leta-K 2-50, Vz leta K 5"-  celo leto K 10--; za Nemčijo: V« leta K 3-50, V2 leta K T-celo leto K 14--; za ostalo inozemstvo, celo leto fr. 16-80. Za Ameriko letno 3-25 dolarjev. Naročnina za dijake in vojake celoletno 8 kron. amezne štev. 20 vin. lUredništvo in uptavništvo:  Frančiškanska ulica st. 10, L nadstropje.
Posamezne
Izdaiatelj in odgovorni uredaik Dragotin Mohar.
Tiskal Dragotin Hribar v Liubliani