Pridelovanje tobaka v Makedoniji
Ob nedavni diskusiji v sobranju
Pridelovanje tobaka ima pouieiubno nie-sto v goapcHJarstvu Makedouije. V raz-dobju 1. 1954 do 1956 je ua tobak, 1« za-vzema le približuo 3 odstotke obdeloval-riili povrSia, odipadlo okrog 18°/o skupnega nacio.naiuega dohodka, ki je bil ustvarjen v kmetijstvu. V doliodku industrije pa je v istem razdobju ta veja sodelovala s pri-bližiio 70 odstotki.
V  primerjavi s predvojno ravnijo s€ je pridelovauje tobaka povečalo za  več ka-kor   dvakra^   Ali   je   ekonomsko  opravi-čeiio tako povečanje tn koliko je to v in-teresu skupnosti in proizvajalcev — to je bilo vprašanje, s katerim se je ukvarjala posebna    komisija    narodnega    sobranja Makedonije.   Na   zadi>je.m   zasedanju   so-braiija je komisija o tem poročala.
V  poročilu je poudarila,  da je poveča-nje    pridelovanja    rezultat   gospodarskib pogojev  in  določene  politike, ki  se  v  ta namen   izvaja,   in   da   ustreza   interesom skupnosti in proizvajalcev. Podnebne raz-mere v Makedoniji so ugodne za še večjo lazširitev   prideJovanja   tobaka,   iu   to   v innogo   večjem  obsegu,   kakor   je  to  bilo doslej.    Ko   bi   izkoristili   vse   možnosti, bi Jugoslavija prednjačtla v pridelovanju orientalskega tobaka.
V  razpravi  v naroduem sobranju pa je bilo poudarjeno, da je način pridelovanja še vedno v znatnein delu nesodobeu. Ko bi uporabili   moderuejše   metode   pridelova-nja   orientalskega   tobaka,   modernizirali proces, bi precej zmaujšali število delov-ne sile, p-ovečali bi pridelke ia izboljšstli njihovo kakovost. Tako bi postalo pride-lovanje te ktilture muogd bolj rentabilno in konkurenčno sposobnejše na svetovnem
tTŽiŠČU.
Tobak pa gojijo v Makedoniji večinoma ;m majliuili parcelah, kar precej podra-žuje pridelovauje io ovira njegovo pove-čanje. Dosedanja raziskovanja raznih in-štitutov so pokazaila, da se iahko z upo-rabo    sodobnih    agrotehničnib.    ukrepov
zinaujšajo proizvodni stroški za več ka-kor 50 <xlstotkov. To &o ukrepi za pride-lovanje zgodujib sadik, uadaljc za strojuo saditev in nizanje kakor tudi za sušenje in skrambo. Ce pa upoštevamo, da odpade povprečuo na enega pridelovalca tobaka po 25 arov zemlje, ki je zasajena s toba-kom, tedaj večine teh ukrepov ui mogoče uporabiti.
Iz tega izhaja, da je mogoče pomemb-nejše povečanje pridelovanja tobaka do-seči ]e s spremciubo v proizvodnih odiio-sih. V tej srneri so že storili prve korake.
V  posameznili  krajih  so organizirali   ve-liike   gospodarske   organkacije   za   pride-lovauje tobaka, kažejo pa se težiije, da bi fonnirali  nove  take  gospodarske oTgani-zacije. Ta pozitivna težnja, ki vodi v ve-liko proizvodnjo, odpira možnosti za upo-raibo  sodobnih   sred^tev   v  proizvodnji   in cbdelavi, za racionalnejšo organizactjo ih razpored dela. Ceprav imajo majben ob-seg. imajo ti začetki zelo velik pomeu za nadaljnji razvoj, vendar je mogoče v tem pogledu stortti še innogo več.
V tem pogledu bi vsekakor lahko mnogo napravila kmetijsika posestva in zadruge.
V   koaperaciji   z   individualiiiini   proizva-jalci labko zadruge in kmetijska posestva zagotovijo   boljše   iu   sodobnejše   obdelo-vanje,  uporabo mehanizacije  in  agroteli-ničnih  ukrepov  v prideLovanju  tobaka   v širšem obsegu, To bi vodilo k nadaljnje-mu povečanju pridclovanja in spremembi družbenih odnosov  na   vas.i.  Vsekakor  bi lo   prispevaio   k   izboljšanju   odkupa   in prometa s. tobakom, kar  bi  imelo za  po-sledioo znižauje cen tobaka in povečanje pridelka   od česar bi imeli tako skupnost kakor   proizvajalci   večje   dohodke.   Na-rodno   sobranje   je   že   sprejelo   ustrezne skleipe v iem sniislu.                        Ž. S.