SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 1551
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
ASO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 4 DE NOVIEMBRE (NOVEMBRA) DE 1938 Niim. (Štev.) 94 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
naše služkinje
0	služkinjah imajo v Evropi v splošnem bolj slabo mnenje. Plačajo jim tako malo, da sene morejo nil«)li osvoboditi; nesramno so izkoriščane v vsakem pogledu, če katera poizkusi srečo, da bi se poročila, ostane navadno razočarana. Kdo bi se s služkinjo poročil, saj jo javno mnenje prišteva skoro med izgubljene ženske. Zato ima vsakdo pravico izkoristiti jo in se ne čuti odgovornega za zlo, « ga povzroči. Koliko nezakonskih otrok, koliko detemorov in drugih zločinov pripisuje dnevno časopisje ubagim služkinjam! Najbolj tragično Pa je, da pravega vzroka ne iščejo 111 ga ne skušajo odstraniti.
Vse drugače je v tem pogledu s slovenskimi služkinjami v Argentini, ki so povečini nastanjene v Buenos Ai-Fesu. Priborile so si neverjeten ugled 111 spoštovanje pri svojih gospodarjih. In tudi plače imajo primerne, tako da so gospodarsko v splošnem na boljšem stališču nego moški. Najboljše družine se trgajo za naše služkinje ter jim plačajo trikrat in štirikrat toliko kot domačinkam. Mnoga uasa dekleta vodijo popolnoma samostojno vse notranje hišne posle. Nakupujejo vse, kar se jim zdi potreólo za hišo, in koncem meseca predstavijo račun. Ni bilo še slučaja, da oi katera kaj odnesla ali nepošteno ^pustila službo. One, ki so šle iz službe, so se ali poročile ali pa so upale drugje na boljše. Ni treba pov-" «arjati, da je tri stebre pri mnogih številnih slovenskih hišicah dejansko sezidala bivša služkinja, čeprav ve-cuia naših moških, ko se enkrat poročijo, ne marajo, da bi žena še nadalje služila, so vendar vse ženske takoj pripravljene priskočiti možu na Pomoč, če njegov zaslužek ne zadošča vsem potrebam, ali ce celo pride ^ož ob delo in morda v bolezen. Zato yecina naših poročenih izseljencev ne s*ak°> za kar gre velika zasluga uasim delavnim in požrtvovalnim ženskam.
Naše služkinje so zaposlene kot sobarice, za vsa hišna dela, ter kuha-*}ce. Plačo imajo na splošno od sedemdeset do sto pesov in več ter hra in stanovanje. Nekatere so proste sako nedeljo, druge pa vsako dru-so. Nosijo se po modi ter bi jih zu-aJ na ulici prištevali med srednji ,?J- Na plesih se jim mnogi prepro-
1	moški, ki ne pazijo dovolj na svo-r.funanjost, mnogokrat ne upajo Približati. Vendar pa se naša dekleta
splošnem svojih rojakov ne sramujejo, marveč so rade v njihovi družbi r dobro razumejo njihov socialni Položaj.
j , služkinje so doprinesle svoj iez tudi na kulturnem in društve-m Polju. In če pogledamo v se-am naših naročnikov, so ženske tu-ito Zel° éastno zastopane. Narodu, ki rJ1 tako marljive, požrtvovalne in ^zumne ženske, se ni treba bati bo-t-*osti. Našim izseljenkam se ni . ua sramovati, če so morale do svo-v ^dostojnosti skozi več let službo-čast Pošteno delo bo dobilo povsod Í2 ..ln Priznanje. In tudi bodočnost lini. !enska ali kakršnakoli je v ro-*ahzuljevih rok.
čast -6 Žene in dekleta zaslužijo vso in v. 111 sP°štovanje, kajti s poštenim riti azumni.m delom so si znale pribo-kg,	in gospodarsko stališče,
eink Snega ne morejo doseči domala ny^'.kot smo v začetku poveda-bódi ■ Qjih tovarišice v domovini, koli ni Jugoslaviji, Italiji ali kjer-sodi povsod čitamo o žalostni u-si irJ7 let' ki so primorana služiti '	v tujih hišah.
Posti S? Se naše ženske tako krepko bi se le usodi nasproti, je, čeprav 2asl morda ne zdelo, precej velika ^ma naŠih fantov' ki o služkinjah VečiJ0 °nega slabega mnenja, kot javn 1 V domovini, marveč so jih ter i? povs°d ščitili in zagovarjali J«n s tem nehote ulivali vztraj-
No ¥ udai e g 2 iifcc si ovaški
NEMČIJA IN ITALIJA STA ODLOČILI, DA MORA ČEŠKOSLOVAŠKA ODSTOPITI MADŽAROM 12.000 KVADRATNIH KILOMETR OV OZEMLJA Z VEČ KO 800.000 PREBIVALCI — KOŠICE IN UZ-
HOROD IZGUBLJENI
Ko je Češkoslovaška, zapuščena od svojih zapadnih- velikih prijateljev in zaveznikov, morala kloniti pred nemškim pritiskom ter sprejeti tako-rekoč vse, kar je Hitler zahteval, so se poleg Poljakov tudi Madžari domislili, da je prišel čas za povečanje ozemlja, ki je po vojni ostalo kroni sv. Štefana. In niso nikakor nameravali zadovoljiti se z malim. Zahtevali so sprva, da se vsa Slovaška, ki je pred vojno spadala pod Budimpešto, priključi njihovi državi, in sporazumno s Poljsko so hóteli, da bi tudi Podkarpatska Rusija — oziroma, kakor se sedaj na novo imenuje, Podkarpatska Ukrajina — pripadla njim, s čimer bi Madžari dobili skupno -mejo s Poljsko ter bi se obenem pretrgala zveza . med Češkoslovaško in ostalima dvema državama Male antante, Rumunijo in Jugoslavijo. Apetit je bil torej precejšen. Ko je prišlo do pogajanj med češkoslovaško in madžarsko delegacijo, je bil prepad med zahtevami ene in popustljivostjo druge stranke seveda tako velik, da sploh ni bilo mogoče misliti, da se bo dal premostiti. Madžari so bili iz svojih arhivov potegnili stare statistike ljudskega štetja iz leta 1910, ko so sami po mili volji proglašali Slovake za Madžare, in zahtevali so, da ti podatki služijo kot podlaga za novo določitev meje.
Ker je bil sporazum spričo tako pretiranih zahtev nemogoč, so. se pogajanja prekinila in budimpeštanska vlada je odredila delno mobilizacijo. Zbrala je čete ob češkoslovaški meji in poslala teroristične tolpe na I slovaško ozemlje, da povzročijo nerede, ki naj bi se pred svetom prikazali kot upor slovaškega prebivalstva proti Čehom. V Pragi so tej igri brž naredili konec s tem, da so Slovakom in Podkarpatskim Rusom dali avtonomijo ter krajevne vlade. Svet se je kmalu prepričal, da Slovaki in Ukrajinci iz podkarpatske dežele ne žele zamenjati svoje avtonomije za tlačanstvo v deželi mag-natov. Madžarom prodani prvi predsednik rutenske vlade se je na zahtevo ljudstva moral preseliti iz ministrskega kabineta v keho in na njegovo mesto je prišel poštenjak.
Ker spora z Madžari ni bilo mogo-
če pustiti kar tako, da se nerešen dalje vleče, je Češkoslovaška skupno z Madžarsko končno pristala na to, da novo mejo določita Italija in Nemčija. Dasi so v Pragi vedeli, da bo Italija protežirala Madžarsko tudi zato, ker bi ustanovitev skupne meje med Poljsko in Madžarsko pomenila oviro za nemško ekspanzijo proti jugovzhodu, so bili pa le prepričani, da se bo spor rešil povoljno za Češkoslovaško in so v tem pogledu imeli najbrž tudi zagotovila iz Berlina.
V sredo sta se na Dunaju sestala zunanja ministra Nemčije in Italije, von Ribbentropp in Ciano, ter sta brž razsodila kako in kaj. Madžarske zahteve po skupni meji s Poljsko sta odklonila in tudi Bratislavo, ki so jo Madžari zahtevali, jim razsodnika nista dala, pač pa sta jim prisodila velike razsežnosti slovaške in rusko-podkarpatske zemlje, vsega približno 12.000 kvadratnih kilometrov — nekaj manj nego meri naša dravska banovina — in od 800 do 900 tisoč prebivalcev, med katerimi je velik odstotek Slovakov in pod-karpatskih Ukrajincev. Važno železniško križišče Košice, s 70.000 prebivalci in v katerem so Madžari v manjšini, sta Ciano in Ribbentropp izročila Madžarski in prav tako sta
storila tudi z dosedanjim glavnim mestom Podkarpatske Ukrajine, Uz-horodom. Skozi Košice gredo železniške proge, ki so doslej vezale Češkoslovaško s Poljsko, Madžarsko in Rumunijo, in bo torej sedaj pretrgana neposredna železniška zveza med Prago in Bukareštom.
Čeprav so Madžarom prekrižali na Dunaju račune glede Rutenije, je pa vendar razsodba von Ribbentroppa in Ciana v veliki meri zadovoljila Madžarsko, dočim pomeni za Češkoslovaško nov udarec. Odkar so morali popustiti napram Nemčiji, so bili v Pragi pripravljeni odstopiti Ogrski one kraje, kjer je večina prebivalstva madžarska, nikakor pa niso pričakovali, da bod morali zgubiti tudi take predele, kjer so Slovaki in Ruteni v večini.
Vkljub vsemu so se Čehi s precejšnjo resigna cijo vdali ter prenesli tudi ta novi udarec, s trdno voljo, da sedaj, ko so meje njihove države končnoveljavno določene, z vso odločnostjo začno delo za notranjo gospodarsko preureditev v skladu z novimi okoliščinami. Tudi ta novi udarec bodo preboleli in kot slovanskim bratom jim želimo, da bi ga čimprej in brez prehudih bolečin. A kakšna usoda čaka one Slovane, ki so jih 1 darovali Madžarski, pa tudi vemo.
RAZNE VESTI
O Memelu sédaj mnogo pišejo
nemški listi. Trde, da tam Litvanci preganjajo Nemce, in izjavljajo, da Nemčija tega v bodoče ne bo mogla več dopustiti. V takem pisanju nacističnih glasil vidijo mnogi priprave za priključitev Memela k rajhu.
Meksikanska vlada je omejila priseljevanje. Odslej bo smelo priti vsako leto v deželo največ po 1.000 Nem cev. Belgijcev, Čehoslovakov, Dancev, Francozov, Holandcev, Angležev, Italijanov, Japoncev, Norvežanov in Švicarjev. Iz drugih držav pa se ne bo smelo priseliti več ko po 100 oseb vsako leto.
90.000 italijanskih "prostovoljcev" je še zmerom v Španiji, dasi je Mussolini odpoklical pred nedavnim 10.000\mož. Tako trdi španski posla-
nost in ponos. Naša služkinja se zato ni bala povedati gospodarjem, da ima fanta iz domače vasi in da se mislita enkrat tudi poročiti. S tem je seveda le še bolj utrdila svoj ugled in pridobila spoštovanje. Dobili so se pa tudi gospodarji, ki so si domišljali, da je služkinja nižje vrste bitje, ki ni za drugo na svetu, kot za njihovo udobnost. Slovenski list, ki ima posredovalnico za delo, je v neštetih takih slučajih interveniral ter poskrbel našim dekletom dostojnejše gospodarje. Deloma pa so si dekleta sama znala pomagati. Priznati moramo tudi, da so zelo veliko pripomogla k ugledu naših deklet slovenska društva. Gospodinje so kmalu spoznale, da so naša dekleta ne samo delavna, marveč tudi izobražena. Ker so zahajala v društva ter se posluževala knjižnic ter čitala svoje in njihove liste, so lahko o vsem govorila s svojimi gospodarji, ki so jih temu primerno tudi cenili ter vpoštevali in plačali.
Mirne vesti lahko ugotovimo, da so naše služkinje zelo mnogo doprinesle, da je naše izseljenstvo ostalo na moralni in materij alni višini. Zato vsa čast in priznanje poštenim slovenskim služkinjam v Argentini in Južni Ameriki sploh!
PRERIVANJA V PALESTINI
Poglavje boja med velesilami — Anglija in Francija popuščata pred avtoritarnimi državami radi ohranitve svojih gospodarskih postojank v svetu
Mnogi politiki so mnenja, da sta | iz Nemčije kam zateči pred Hitler-Anglija in Francija na umiku pred ¡ jem, ki je spet pognal te dni nekaj Nemčijo in Italijo. Z upanjem, da tisočev Židov čez mejo na Poljsko,
bosta lažje ohranili svoje gospodarske in politične postojanke, sta sklenili sodelovati s fašističnimi državami. Kajti te postojanke ogražajo že delj časa avtoritarne države.
Nemčija želi dobiti svoje nekdanje kolonije nazaj. Dozdaj o tem niso še razpravljali. Nemčija izdatno podpira proti angleško gibanje v dominijo-nih in drugod. Panarabski centralni sedež je v Berlinu, odkoder pošiljajo denarno pomoč, agitatorje itd. v Palestino, Sirijo in Irak. V Berlinu tudi študirajo mnogi arabski dijaki, ki jim gre nemška vlada v vsem na roko.
V	kratkem bo v Luxemburgu panarabski kongres, na katerem se bodo dogovorili glede nadaljnjega razvoja panarabskega gibanja in organiziranja velike arabske države, v kateri bi bili židje sprejeti kot manjšina.
V	Palestini že več let teče kri. An-gležiž so bili obljubili zidom, ko so jim pomagali v svetovni vojni, lastno državo v Palestini, a se je izkazalo, da je bil to račun brez krčmar-ja, kajti Arabci, ki tam živijo od kar so bili Židje vsled svoje nesloge od Rimljanov premagani in pregnani po svetu, so se uprli ter nočejo za nobeno ceno odstopiti svojih pravic do Palestine. Angleži so bili pred kratkim poslali v Palestino vojaška oja-čenja, da s silo zadušijo upor Arabcev, a se jim je to le deloma in začasno posrečilo.
Več kot 22.000 Arabcev se je te dni umaknilo v Sirijo, ki je pod pro-tektoratom Francije, ter so se pri-'čeli ponovno zbirati. Oni, ki so ostali v Palestini, pa ■se pripravljajo na generalno stavko, t. j. generalni upor. Razne petrolejske in železniške tovarne, kjer so kot težaki zaposleni Arabci, so morale že ustaviti obratovanje.
Židje moledujejo pri angleški in severnoameriški vladi, naj jim vendar omogočita lastno državo v Palestini, da se bodo imeli posebno Židje
katera se jih pa tudi otepa in bi jih rada poslala kam naprej.
Ali bodo Severnoamerikanci in posebno Angleži, ki so bili dali obljubo, mogli omogočiti Židom lastno državo, je seveda vprašanje. Najbolje bi bilo, če bi se skušal! Židje in Arabci kako sami sporazumeti, brez vmešavanja drugih, ki iščejo samo lastne koristi, kot se je vedno in povsod izkazalo. Prostora je za vse dovolj.
Kot Nemčija, tako tudi Italija podpira Arabce, pa ne iz kakšnih posebnih simpatij do njih, marveč zgolj zato, ker ji dobro služijo proti Angliji in Franciji. Francija je bila vsled tega prisiljena dati več svobode Sirijcem, kar se je zgodilo pred kratkim. Anglija pa še vedno podpira žide ter vodi protiarabsko politiko.
Če se bodo mogle Francija, Anglija, Nemčija in Italija tudi sporazumeti, kako porazdeliti svet, potem bo najbrž tudi zapletljajem v Palestini in drugod konec. Vse štiri velesile izjavljajo, da je bil v Monako-vem storjen samo prvi korak za sodelovanje. Vsaka zase tudi že pripravlja načrte, ki jih bodo na drugem podobnem sestanku diplomati pregledali in morda odobrili. Angleški ministrski predsednik Chamber-lain je dejal te dni v angleški zbornici, da je on mnenja, da gospodarske vojne med Anglijo in Nemčijo ni treba, ker da si lahko obe brez ljubosumja porazdelita trge in bosta od tega imeli samo dobiček. In za dobiček se gre. Ko se bo taka porazdelitev trgov izvršila tako, da bosta Anglija in Francija en del svojih dobičkov odstopili avtoritarnim državam, bodo Nemci in Italijani prenehali podpirati Arabce. Med velesilami bo zavladala, vsaj za nekaj časa, lepa sloga. Stroške bodo seveda morali plačevati, gospodarsko in politično mali narodi, po zgledu Čehoslo-vaške, ki je morala plačati mir v osrednji Evropi.
nik v Londonu.
Novo ofenzivo so začeli revolucionara ob Ebru pod osebnim vodstvom generala Franca. Po vesteh iz Barcelone vladne čete uspešno odbijajo napade ustašev.
Polkovnik Ramón Franco, brat vstaškega generala, se je smrtno ponesrečil, ko je v petek pOnoči, tekom nevihte, njegovo letalo padlo v vodo blizu Mallorke. Ramón Franco je bil gotovo nabolj slaven španski letalec. Zaslovel je leta 1926 ( ko je kot prvi preletel razdaljo iz Španije do Buenos Airesa, in sicer z letalom "Plus Ultra". Prav tako je njegovo ime šlo po vsem svetu, ko se je leta 1929 njegovo letalo "Numancia", s katerim je hotel priti v Severno Ameriko, poškodovalo tako, da je moral pristati na odprtem morju ter ga je šele po sedmih dneh rešila angleška ladja "Eagle". Ramón Franco se je prejšnje čase mnogo udejstvoval tudi v politiki. Prišel je bil v navzkrižje z vlado, ki ga je dala zapreti, a posrečilo se mu je pobegniti; odšel je v, Sev. Ameriko, kjer je tudi bil, ko je njegov brat začel revolucijo. Ramón se sprva ni hotel pridružiti bratu, končno pa se je le dal pregovoriti. Vrnil se je v Španijo ter postal vrhovni načelnik revolucionarnega letalstva — vsaj onega dela, kateremu zapovedujejo španski v-staši. O nemških in italijanskih letalcih je znano, da so popolnoma neodvisni od španskega poveljništva.
Ministrski predsednik dr. Stojadi-novič in bolgarski prvi minister Kjoseivanov sta se sestala v Nišu, kjer sta se razgovarjala o zadevah, ki se tičejo obeh držav. V zvezi z izjavami predsednika poslanske zbor niče v Sofiji, da tudi Bolgarska zahteva korekturo mej v svojo korist, je g. Kjoseivanov baje izjavil, da Bolgarija nima nikakih teritorijal-nih zahtev napram Jugoslaviji.
Na tisoče Židov, ki so bili izgnani iz Nemčije, živijo v največji mizeriji na Poljskem. Kaj je narod brez doma in domovine, so živa priča ravno židje. Povsod jih preganjajo in in nimajo nikjer pravega obstanka.
Na rusko-mandžurski meji je prišlo do ponovnega spopada, pri čemer je bilo več mrtvih in ranjenih.
V	Rimu se je bilo zbralo 100.000 bivših bojevnikov, ki so s princem Humbertom prisostvovali zahvalni maši na prostem. Ob tej priliki je vojni kurat blagoslovil 500 novih zastav.
V	tovarni smodnika, blizu mesta Tivola v Italiji, je jz neznanega vzroka nastala eksplozija, pri kateri pa je na srečo bil samo 1 delavec ubit.
185.000 delavcev dokončuje moderne nemške utrdbe ob francoski meji, katere so začeli graditi že meseca maja t. 1. Vojaški strokovnjaki pravijo, da predstavljajo te utrdbe višek vojne tehnike ter da skozi nje nobena vojska, naj bo še tako moderno opremljena, ne bo mogla vdreti v Nemčijo.
Novo radio-oddajno postajo so o-tvorili v Rimu. Pravijo, da je najmočnejša in nabolj moderna od vseli, kar jih je sedaj na svetu.
*«mmM
m
n $
USOSB-
Argentinske vesti
4
g
i
I ijl
ARGENTINA DOBI POSOJILO
Pisali smo že, da se Argentina pogaja z severnoameriškimi bankirji za posojilo od 25 milijonov dolarjev, za kritje najnujnejših dolgov bue-nosajreške občine ter druge neodložljive potrebe.
V torek je bil dogovor radi tega posojila med banko Morgan Stanley and Co. in argentinskima zastopnikoma, dr. Pelipom Espilom in A. Irigoyenom definitivno sklenjen, kateri dogovor je v četrtek že stopil v veljavo.
IZ MAŠČEVANJA USTRELIL ŠOFERJA
Na višini ulice Centenera 2000, je v ponedeljek 24 letni Antonio Mari-cavatore dal šoferju kolektiva št. 27 znamenje, da se ustavi. Šofer Antonio Evangelista je seveda kolektive ustavil, ker je mislil, da hoče vstopiti nov potnik. Maricavatore, pa se je začel z njim pričkati, končno je je pa še potegnil revolver iz žepa ter Evangelista ustrelil. Morilec je po tem dejanju pobegnil, toda drugi dan se je policiji posrečilo, da ga je prijela; Na policiji je izjavil, da je šoferja zato ustrelil, ker bi nekaj preje kmalu povozil njega in njegovo dekle. Za svoj premišljeni zločin se bo zagovarjal pred sodnikom.
STARKA ZGORELA
V torek zvečer so opazili sosedje, da se iz hiše št. 705 ulice Echeverria vali gosti dim. Poklicali so takoj og-njegasce, katerim se je po kratkem času posrečilo ogenj udušiti. Sosedje pa so opozorili ognjegasce, tudi, da bi zamogla biti žrtev požara Carmen González, stara 93 let, ki je radi paralize bila vedno v postelji. Gasilci so takoj začeli pogorišče razkopavati ter res našli ubogo starko zoglje-nelo. Nesrečna starka, si je dala kljub svoji bolezni toliko moči, da je šla iz postelje in hotela na prosto, toda ni ji uspelo, pri vratih jo je dohitela strašna smrt, ki pa je bila ob enem tudi njena rešiteljica.
NOVI PRISELJENCI
Meseca septembra je dospelo čez Ocean v Argentino 5.939 oseb. Vsega skupaj pa je prispelo v prvih mesecih tega leta 30.828 potnikov. Jugoslovanov je bilo med njimi 579, Italijanov pa 3682; med temi je bilo seveda tudi nekaj naših ljudi.
RADIKALI SE VOLITEV V STA.
FE NE UDELEŽE
Na zborovanju, ki ga je imela prejšnji teden radikalne stranke v Santa Fe, je bilo sklenjeno, da se stranka ne bo udeležila volitev, ki se bodo vršile 12. decembra. To pa radi tega, ker ni dovolj jamstva, da bi se volitve pravilno vršile.
KOBILICE NA DELU
Kobilice, ki so pred tremi tedni posedle Chaco, kjer so skoro popolnoma uničile vso zelenjad, so sedaj vpadle v okraje Las Colonias in Rafaela v provinci Santa Fe ter v o-kraje La Paz, San José de Feliciano in Diamante province Entre Rio. Kmetje so v resnih skrbeh, ker ta golazen grozi tudi tu, kakor v Cha-cu, da uniči vse posevke in vrtnino.
je bila izročena omenjenemu indijanskemu plemenu. Radi tega je bilo že mnogo oseb aretiranih, med njimi tudi bivši upravitelj zemlje, ki je tudi sam Coliquejec.
VIHAR V PROVINCI SAN JUAN
Koncem prejšnjega tedna je divjal v okraju Media Agua v San Juanu strašen vihar, ki je napravil posebno na sadnem drevju velikansko škodo.
BELGIJSKI MOTORNIK PRVIČ PRIPLUL V BUENOS AIRES
Te dni je prvič priplul v Buenos Aires belgijski motornik "Mar del Plata". Pripeljal je potnike in blago.
Bivši predsednik general Justo se je vrnil
General Justo, bivši predsednik republike, se je v soboto zvečer vrnil s parnikom "Cap Arcona" v Buenos Aires. Kakor znano je bil general Justo na potovanju po raznih državah Evrope in obiskal je bil tudi —Jugoslavijo, kjer se je pomudil delj časa. Znatna množica prijateljev se je bila zbrala v pristanišču, da pozdravi bivšega predsednika. Nekatere skupine so bile prišle celo z zastavami. Bivši predsednik pa je bil očividno utrujen od dolgih voženj, kajti svojim somišljenikom se ni prikazal, marveč je odšel iz pristanišča skozi "Hotel de Inmigrantes", brez hrupa in ceremonij. Nekateri, ki so
VELIKE SLEPARIJE Z ZEMLJO INDIJANCEV
Oblasti so prišle, na sled veliki slepariji, ki so jo vršile razne uplivne in celo službene osebe na škodo Indijancev plemena Coliqueo. Ti ljudje so se hoteli polastiti zemlje, ki
Naznanjam da sem otvoril GOSTILNO
"LA ESTRELLA"
kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne.
Priporoča se cen j. rojakom
IVAN GAŠPARIŠIČ
Av. Alcorta 2363 Bs. Aires ♦
I
N
Bivši predsednik gen. Justo
pristanišču čakali nanj dobri dve uri in še več, so bili seveda nekoliko hudi, ko so izvedeli, da je general Justo že doma.
Bivši predsednik je na ladji( pred prihodom v Buenos Aires, sprejel novinarje, katerim je poročal o svojem potovanju. Rekel je. da ni šel v Evropo samo za zabavo .n oddih, marveč, da se tam razgleda in tudi kaj koristnega s seboj prinese. Nas bo zanimalo, da je v svojih izjavah omenil tudi Jugoslavijo. Dejal je, da je tam gozdarstvo po zakonu in v praksi tako sijajno urejeno, da spada Jugoslavija v tem pogledu med prve dežele sveta. General Justo je dejal, da si je v Jugoslaviji preskr-bel en izvod vseh zakonskih predpi« sov, ki se nanašajo na gozdarstvo, in sicer z namenom, da jih predloži poljedelskemu ministru, s katerim namerava o tem še podrobno govoriti.
ZALOGA DOBREGA VINA
Franc Kurinčič
— Ne pozabi GARAY 3910 —
telefon 61-5384 BUENOS AIRES
Bivši predsednik je mnenja, da bi zadevni jugoslovanski zakonski predpisi mogli služiti Argentini kot vzorec za racionalno organiziranje goz darstva v republiki.
PROSLAVA ZEDINJENJA
Pod predsedstvom arh. V. Sulčiča, vršila se je v petek 28. okt. seja meddruštveenga odbora za proslavo 20 letnicve obstanka naše narodne države Jugoslavije. O delovanju tehničnega odbora, o sestavi sporeda in vabil je na tej seji poročal dr. V. Kjuder, o nabiranju oglasov in dobitkov za srečkanje je poročal M. Veža, za organiziranje bufeta pa To-mič, Šarlija in Josipovic. Defranče-ski Jožo pa je obširneje poročal o delovanju propagandnega odseka.
Pripomnimo, da bo to ena naših največjih prireditev, kar jih je bilo do sedaj v Južni Ameriki. Srečolov bo obsegal same vrednostne predmete, kakor n. pr.: radio aparat na dolge in kratke valove, moško in žensko kolo, ura za na roko, nalivno pero, servis za čaj, fotografski aparat, srečke loterije od 1.000.000 pesov, sodček šampanjca, sodček konjaka in še mnogo drugih lepih predmetov. Tudi kar se tiče drugega sporeda, bo prireditev na višku. Kakor že javlje-no, se bo ta prireditev vršila 3. decembra v angleški dvorani Principe Jorge, ulica Sarmiento 1230.
Puncec in Palada sta zmagala
ma izmučen od soliftJA^ se je v odmoru onesvestil, a so mu z ledom m hladno vodo kmalu spet pomagali na noge. Ko se je osvežen spet pojavil na igrišču, je bilo igre brž konec in je Zappa podlegel s 6:0. Russell, ki je igral proti Punčecu mnogo bolje nego v soboto proti Paladi, je moral kloniti pred superiorno igro našega tenista, tako da se je tekmovanje med našo in argentinsko reprezentanco zaključilo na sledeči način'. Jugoslavija: 5 iger, 15 "setov" in 94 "game-ov"; Argentinaž 0 iger, 1 "set" in 37 "game-ov".
Tekma mje prisostvoval tudi naš poslanik g. dr. Izidor Cankar, skupno z odličniki iz argentinskih in inozemskih krogov.
Vsi argentinski listi, kateri, kakor znano, posvečajo mnogo pažnje športu, so obširno poročali o tekmah, donašali slike naših dveh igraicev ter se kar najbolj laskavo izražajo o ju-
Fran Punčec in Josip Pillada, mlada tenis-igraloa, ki sta prejšnjo soboto prispela v Buenos Aires, sta tudi v Argentini naredila čast jugoslo-venskemu športu. Takoj po prihodu sta z železnico odpotovala v Rosario de Santa Fe, kjer sta igrala s tamoš-njimi tenisti v soboto in nedeljo, ne da bi se bila sploh oddahnila od vož nje Dobila sta vse partije in rosarij-skega prvaka je Punčec premagal celo s 6:0. Prejšnji ponedeljek sta se naša dva mlada športnika vrnila v Buenos Aires in v soboto, nedeljo ter v torek sta merila svoje moči proti reprezentantoma argentinskega tenisa, Russellu in Zappi, v tekmi Argentina—Jugoslavija.
Tekme so se vršile na igrišču argentinske teniške zveze pri postaji Golf, med Retirom in Belgranom. V soboto sta igrala Palada proti Russellu in Punčec proti Zappi. Že takoj v začetku se je izkazalo, da je med
PROSLAVA DVELETNICE OBSTOJA SOKOLA DOCK SUD-BOCA
Sokol Dock Sud-Boca bo proslavljal v soobto 12. nov. t. 1. dveletnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo razen običajnih deklamacij na sporedu tudi nadvse zanimiv in zgod. igrokaz "Knjaz Arvanit", katero igro je spisal pokojni črnogorski kralj Ni-kita.
Proslava tega delovnega društva se bo vršila v dvorani poljskega društva, ulica Billinghurst 1767 na Dock Sudu.
Vstopnina moški $ 1.50, člani 1.—, ženske prosto.
Punčec, Russell, Zappa in Palada
CERKVENI VESTNIK
6. Nov. sv. maša na Saavedri za Maksa Pirih.
Molitve se ne vrše. Vsi ki imate kako naročilo pridite k šolski prireditvi v armensko dvorano.
13. nov. sv. maša na Avellanedi.
Molitve na paternalu, ob 4.30 uri pop.
V poletnem času se bodo vršile popoldanske molitve ob 4 úri in pol. Torej pol ure' pozneje.
30 okt. se je vršila sveta maša v kapeli bolnice Alvear in sicer za rajnega Franca Pečenko, ki smo ga zakopali 28. okt. na nemškem žegnu. Pri pogrebu je bilo zelo veliko rojakov. Maša se je opravila v bolniški kapeli, ker je bila isto uro v kapeli običajne službe božje birma.
30. okt smo imeli lep shod v Novi Pompeji. Cerkev je bila kar nabito polna. Seveda ne samo naših ljudi. A bilo nas je zelo mnogo. Po petih litanijah smo poromali v "camarin" kjer smo dolgo lepo popevali.
20. Nov. se vrši celodnevno romanje v Lurdes. Ob 10 uri bo sv. maša. Popoldne ob 4 uri pa se vrši slovesnost v lurški votlini. Pridite od blizu in daleč.	(
Posebe naj še prosim starise, da mi prijavite otroke za prvo sv. Obhajilo, ki se bo vršilo 18. dec. na Paternalu.
Hladnik Janez
jugoslovanskima igralcema in repre-zentanti argentinske tenisa zelo velika razlika ter da Punčec in Palada ne bosta imela težkega posla. Zmagala sta z lahkoto oba v posammič-nih igrah. Naslednjega dne, t. j. v nedeljo, sta Punčec in Palada igrala skupno, v igri na pare, proti Zappi in Russellu, ter sta spet, brez posebnega truda, izvojevaia zmago Njuna precizna in sigurna igra je žela občudovanje in odobravanje številnih gledalcev, prijateljev tega lepega športa. V torek sta bili zadnji igri v tekmah med Jugoslavijo in Argentino. Takrat je Palada igral proti Russellu in Punčec proti Zappi. Paladi se je poznalo, da vpliva na njegovo igro žgoče argentinsko solnce, ki je res hudo pripekalo, saj je celo od solnčnih žarkov ožganega Zappo prisililo, da si je nekolikokrat polil glavj z mrzlo vodo. Prva dva "seta" je dobil Palada, tretjega pa Zappa, radi česar se je igra prekinila1, da se po kratkem odmoru nadaljuje, v skladu s pravili za kupo Daviš, po katerih se je vršilo tekmo vanje med zastopniki Argentine in Jugoslavije. Palada, ki je bil tekom igranja za tretji "set" že popolno-
goslovanskem tenisu. Pravijo, da^ta-ko sposobnih igralcev Argentine» sploh še niso imeli prilike videti na svojih igriščih, ter napovedujejo, da bosta Punčec in Palada zmagala tudi v tekmah za argentinsko prvenstvo, ki se začno v soboto 5. novem-bra.
Pri dosedanjih tekmah je bilo med gledalci tudi precej našiti l.iudi, fflO-glo bi jih pa biti še kaj več. Igrišče udruženja "Asociación Argentina del Lawn-Tennis" je samo par korakov oddaljeno od železniške postaje FCCA Golf. Vstopnina je ob delavnikih 1.— peso, ob praznikih i» sobotah pa 2.—. Iz razporeda tekem za argentinsko prvenstvo, ki ga bodo objavljali tukajšnji dnevniki, b° mogoče videti, kdaj igrata Puncec in Palada.
V četrtek zvečer se je na poslaništvu vršila večerja, ki jo je PanceCU in Paladi v čast priredil g. poslanik in na katero so bili povabljeni tudi zastopniki tukajšnje teniške organi zacije. Po večerji je bil koncert, na katerem je virtuoz Ljerko Špillf odigral nekoliko komadov naše 111 tuje nmzike, spremljan na glasoviru po prof. Amicarelliju.
H
KROJAČNIC A 'GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
VARNOST
VEČ VARN.OSTI
POPOLNA VARNOST
potrebujete Vi sedaj, bolj kakor nikoli, za Vaše prihranke v HRANILNICI z dobrimi obrestmi.
Največjo varnost
Vam nudi Vaš stari prijatelj
SLOVENSKI ODDELEK
Banco Holandés Unido
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
CENTRALA: Bmé. MITRE 234
FILTALKA: CORRIENTES 1900
U. T. 33-7013 — Buenos Aires

Utrinki iz naše naselbine
Ono nedeljo, med deseto in enajst-sto uro, ko oddaja Jugoslovanska radio ura, smo bili v neki gostilni, kjer imajo radio aparat ter se vsako nedeljo zbere več ljudi, da posluša jugoslovansko radio-uro. Mimo sobe pa je prišel neki naš rojak, ki jim je kazal osle, češ, da so neumni, ko s tako rečjo izgubljajo čas. Prisotni so ga mirno pa odločno opozorili, da lahko gre kamor ga veseli. Odšel je v pivsko sobo ter si naročil svojo merico.,..
*
Tu pa tam pride na naše uredništvo kak slovenski študent ali šele »tudentek; nekateri za kako priporočilo, drugi, da spišejo svoje naloge na pisalni stroj itd. Seveda gremo vsem na roko kolikor moremo. Nekateri teh fantov ne znajo slovenski, drugi prav slabo, večina pa govori precej dobro, samoj pisati pravilno ne znajo ter so si v tem pogledu skoro enaki z onimi, ki prihajajo iz zasužnjene domovine. Večina teh bodočih izobražencev se zdi, da bodo za našo stvar izgubljeni, če ne bomo mogli postaviti boljših kulturnih m gospodarskih temeljev, kar bodo
skušali najti drugje.
*
'Veste kaj", nam je dejal neki naš zaveden rojak: "najbolje bo, če čim-Prej pozabimo na domovino ter se
RAZNO
Ker so našli bombo na pokopališču,
ko je Hitler obiskal grob svoje nečakinje v Avstriji, so pozaprli več poljskih Židov. Osumljeni so, da so hoteli izvršiti atentat na Hitlerja.
Znani španski zvezdoslovec in učenjak, pater Rodes, je dejal, da ga republikanska vlada v ničemer ne ovira pri njegovem delu, marveč, da mu Je vedno šla na rodo. Medtem ko so tuji letalci obstreljevali mojo delavnico, je dejal, padre Rodes ter so morali republikanci reševati ženske in otroke, niso pozabili tudi na moj arhiv in moje aparate, ki so rešili kolikor se je dalo. Propaganda v inozemstvu, da se ne morem rešiti iz tragičnega ambijenta, je skoz in skozi zlagana. Vabilu iz Amerike se sam nisem hotel odzvati, ker je moja duhovniška dolžnost in kot zvest Špa-nee, da ostanem z onimi, ki trpijo, jim pomagam, kajti medtem ko se drugi borijo za svobodo domovine, se morem jaz boriti tudi za svobodo duha.
Misija generala Franca, ki se nahaja v Parizu, je zbrala podatke o Pomoči, ki jo je nudila Francija od začetka španske državljanske vojne ni do sedaj, ter je sedaj izdala podrobno poročilo. Poročilo pravi, da J® slo skozi Francijo v republikansko Španijo 50.496 mož. Razen moštva je bilo poslano v republikansko '.Panijo tudi mnogo vojnega materiala in živeža. Poslano je bilo .198 to-200 tankov, 3247 strojnic, ¿0.650 mask proti plinom, 18 milijo-nov nabojev, 28 tisoč ročnih granat, ' ¿-900 ton raznega drugega vojnega niaterijala, 14.309 ton gasolina ter 130 tisoč ton jekla.
v Strahovit požar je izbruhnil prejšnji petek v Marseju ter uničil več v'kih poslopij, med njimi eno naj-Xecjih marsejskih trgovin "Nouve-nes Oallcries", kjer se je bil začel, tameni so upepelili poleg tega še banko, poslopje družbe Air ranče, več stanovanjskih hiš in tri hotele, med njimi tudi Hotel Noai-°s, kjer je bilo nastanjenih mnogo adikalno-socialističnih voditeljev, ki ' bil¡ prišli v Marsej na kongres stranke, med njimi tudi ministrski predsednik Daladier. Dočim se ljudem iz hotelov in drugih hiš posrečilo pravočasno pobegniti na varno, je v "Nouvelles Oalleries" iz-
rvii ° živlJenJe 69 oseb, po večini j'Uada dekleta, prodajalke, ki so bi-? rnvalo prej prišle na delo. Vest o prasni katastrofi .je naredila globok sv* "e samo v Franciji marveč y ' °tu sploh. Materija!no škodo eeui-1 na mnogo milijonov frankov.
poargentinimo. Od tega bomo imeli še največ koristi. Pišite tudi v listu v tem smislu!" je končal.
Ne moremo zapustiti naših v rob-stvu sedaj, ko so pomoči od zunaj najbolj potrebni. To bi bilo izdajstvo, ozkosrčno in egoistično od nas, smo odgovorili. Narod, kjerkoli se nahaja, ki se ne skuša rešiti, četudi se morda že potaplja, ni vreden življenja in bodočnosti. Čeprav moramo predvsem gledati za naš lasten obstoj in napredek, ker če sami nimamo tudi drugim ne moremo dati, vseeno ne smemo nikoli pozabiti naših bratov v sili in potrebi, bodisi v kakršnemkoli pogledu.
"Saj je res tako prav!" nam je potrdil rojak.
*
"Pridiga na dan vseh Svetih se mi pa ni prav nič dopadla!" nam je potožil neki naš rojak. Pridigar je dejal, da človek nima nobenega resničnega prijatelja na svetu, razen Boga, in da ga tudi narodi nimajo, kar se je pokaazlo s Češkoslovaško. Zato, da bi morali ljudje vse misli posvetiti samo Bogu. Ko smo omenjenemu rojaku pokazali neki list iz domovine, ki piše, da so bile tiste dni, ko je imela izbruhniti vojna, vse cerkve v Londonu, Parizu in drugod polne, ki so v stiski in nesreči zatekli se k Bogu, naj vendar odvrne šibo vojne od njih. In glej, piše list, Bog je verno ljudstvo usli-šal ter vojno odvrnil.
"To se pa. res čudovito vjema" je dejal rojak. "Nazadnje je imel pridigar vendar le prav. "A potem pa v vašem listu zelo grdo lažete, ker pravite, da vojno izzivata Hitler in Mussolini ter druga podobna žlahta in da jo to pot zato še ni bilo, ker so Hitlerjevi prijatelji zadostili nacističnemu apetitu s tem, da so žrtvovali Češkoslovaško. — O saj ramumem",
je dejal, ter se zvito nasmehnil.
*
"Dokler bodo Nemci in Italijani določali meje in usodo Slovanom, kot ta čas delajo na Češkoslovaškem, je prav tako kot da bi volku izročili v varstvo jagnje", je dejal neki odbornik šolskega društva.

Vesti iz organi
(JUGOSLOVANSKO ŠOLSKO DRUŠTVO V BUENOS AIRESU)
SLOVENSKA ŠOLA NA PATERNALU
"Slovenski Dom"
Prosvetno, Gospodarsko in Podporno Društvo
PRIREDI
v nedeljo dn 20. novembra t. 1.
ZABAVO
— Z — IGRO IN PETJEM v društvenih prostorih' Gral. Cesar
Diaz 1657. Po programu ples in prosta zabava Svira Slovenski orkester K veliki udeležbi vljudno vabi
ODBOR
OBJAVE POSLANIŠTVA
Charcas 1705 — Bs. Aires
Kr. jugosl. poslaništvo poziva, da se v njegovem uradu oglase sledeči
izseljenci:
Jakša Gazzari. Nekako 4 leta menda se nahaja v Buenos Airesu. Natančnejših podatkov se ne ve.
Karelovic Franc, pok. Jakova iz Bola na Braču. V to zemljo se je priselil nekako pred 40 leti. Po navadi je živel v Paraná — E. Rios.
Steinitz Friderik - Miroslav iz Bio-grada. Leta 1936 je navadno živel v Buenos Airesu.
Dujan Ivan iz Cerovca, roj. leta 1903. Pred 2 leti se je javil iz Buenos Airesa.
Riščan Andrija. Podatkov ni nobenih.
Če bi pa kdo od rojakov vedel^ za katerega imenovanih je naprošen, da javi poslaništvu.
Nadalje poziva poslaništvo vse one naše izseljence, ki so delali v "Parku Rivadavia", v San Juanu, pa do sedaj še niso prijavili temu predstavništvu svoje zahteve za zadržane odstotke (descuentos), da jih nemudoma javijo našemu poslaništvu ter dostavijo svoje knjižice, o-ziroma bone zavoda "Banco de Prestamos de la Provincia de San Juan".
Šolska prireditev
Ne pozabite, da je v nedeljo dne 6. novembra velika šolska prireditev v ul. Acevedo 1353. Vzpored bo nadvse zanimiv, kot lahko čitate na drugem mestu v oglasu. Na to prireditev bi morali priti vsi ter pripeljati s seboj vse svoje prijatelje in znance, kar tudi pričakujemo.
Trgovina jestvin rabi dečka za raznašanje na dom. Ponudbe na uredništvo Slov. lista.
Dva slovenska delavca iščeta kakršnekoli zaposlitve, če ve kateri naših rojakov ali rojakinj za koko stalno delo naj nam takoj javi. Pomagajmo si medsebojno.
Zahvala
Dne 27 oktobra t. 1. smo položili k večnemu počitku mojega soproga in našega dobrega očeta
FRANCA PEČENKO
doma iz Brji pri Rihemberku.
Ob tej priliki se srčno zahvaljujem vsem mojim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi v teh težkih dneh njegove bolezni stali ob strani ter mi izkazali kakršnokoli sočutje.
Posebno sem dolžna zahvalo G. P. D. S. v Villa Devoto, M je pok. v prvem trenutku priskočilo na pomoč v podpori več kot pravila določajo za umrlega člana.
Iskrena hvala tudi pevskemu zboru, g. Černetu za njegov ginljiv govor ob odprtem grobu ter vsem onim, ki so pok. spremili na njega zadnji poti.
žalujoča: Ivanka Pečenko in družina
ALI IMAŠ POAVNA-NO ČLANARINO?

V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo ®d 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADAU Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Rojaki! Poslužujte se samo onih bančnih zavodov, ki oglašujejo v našem listu!
ŽALOSTNA VEST
Dne 21. oktobra je v bolnišnici v Cordobi podlegel želodčnemu raku naš rojak Ivan Antonič, doma iz Metlike na Dolenjskem, star 52 let.
Člani podpornega društva Slavija so njegovo truplo dali pripeljati v Malagueño, katerega član je bil pokojni, ter je bil pokopan na pokopališče Santa Rosa.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
POZOR ROJAKI!
Slovencem, ki imajo veselje za obdelovanje zemlje in bi se hoteli osamosvojiti, se nudi sedaj ugodna prilika za koolnizacijo v provinci Salti. Natančnejše informacije dobite ob nedeljah v društvu "Slov. Doma", ali pri A. Ličenu, Aválos 374, Paternal.
Paz Soldán 4924
a
— na —
POMLADANSKO VESELICO
Katero priredi z sodelovanjem Slovenskega Doma in Gosp. Pod. Društva Slovencev iz Villa Devoto
V nedeljo dne 6. novembra
V ARMENSKI DVORANI v ulici ACEVEDO 1353, tri kvadre od Canning-Rivera
Začetek točno ob 3 uri popoldne.
Spored:
1. POZDRAV: Ida Pečenko. ] 2. JUGOSL. NARODNO KOLO: izvajajo otroci slov. šole. I 3. "OJ, DOBERDOB": izvajajo odrasla dekleta. ? 4. "MATI IN BOLNO DETE": prizor s petjem in plesom vil. I 5. PERICON, argentinski narodni ples: izvajajo otroci-slov. šole. Í 6. TELOVADNI NASTOP večjih in manjših deklic.
7. "NEZAKONSKA MATI" solospev, poje Milka Suban.
i 8- MISTIČNI PLES: izvaja Irena Vidmarjeva. ! 9. KOMIČEN IGROKAZ:
"NEZADOVOLJNE"
OSEBE: Uradnica: Koradin Marija. Hišnica: Jekše Irena. Šivilja: Lakner Angela. Učiteljica: Lakner Fani. Gospa: Lakner Marija. Služkinja: Roje Irena, in več učenk 4. razreda:
Vidmar Irena, Kalister Ivanka, Kalister Sonja, Lakner Anica, Giacomeli Marija, Baretto Jadranka, Mihelj Elena.
V odmorih nam bosta prepevala mešana in moška zbora "Slov. Doma" in Gosp. Podpornega društva Slovencev iz Villa Devoto.
PO KONČANEM SPOREDU PRI PROSTI ZABAVI SVIRA --" SLOVENSKI .. ORKESTER "--
| Kot po navadi pri šolskih prireditvah, pričakujemo tudi sedaj
?	velike udeležbe, zato tudi Vas in Vaše prijatelje vljudno vabimo,
•	da ne zamudite te lepe prilike.
i	ODBOR
t
Pokojni je bil vnet član in odbor- | nik društva Slavija, ki ga bo močno	tjvc-tattoa-m-ti $
pogrešalo. Bil je med nami zelo pri- 1 ljubljen, kar je pokazal tudi njegov
pogreb, ki se je vršil dne 23 oktobra, katerega so se ga udeležili rojaki in domačini v velikem številu ter mu okrasili grob s cvetjem.
Pokojni je prišel v Argentino pred enajstimi leti ter zapušča v starem krajem mater, ženo in dva otroka. Naj mu bo lahka tuja zemlja. Preostalim pa naše iskreno sožalje.
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
Pozor Rojaki!
Naznanjam, da sem spet odprl dobro znano gostilno
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Paternal
m
RESTAURANT RECREO
¡"EL CANON
V $ ¥
$ Izvrstna domača hrana, prvo- A y vrstno pivo in vino. — Pro- fjf stori z vrtom, pripravni svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna.
V
za &
V
i : $
(J *
I
I
•á m&mm <♦;• <♦> •:♦> •:♦> •:♦> <♦>
Se priporoča lastnik
PETER BASSANESE I
JUAN B. ALBERDI y Gral. | PAZ — Buenos Aires §

»•»•••••■»»i ■
Frančišek Hušpaur
DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMIČAR
izvršuje vsakovrstne kemične analize po zelo nizkih cenah, svojim starim klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja analize potom pošte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si
kri in orino! FACUNDO QUIROGA 1441 DOCK SUD
Slovenci doma in po svetu
NOVO DELO NAŠEGA ROJAKA
Ljubljana, septembra 1938. — V založbi "Modre ptice" v Ljubljani je izšla napovedana knjiga našega rojaka Vladimirja Bartola, in sicer roman "Alamut". Knjiga obsega 454 strani navadnega formata in vzbuja delo med slovenskim občinstvom veliko zanimanje. Vladimir Bartol je znan po svojevrstnem načinu pisanja in se v slovenski literaturi čim dalje bolj uveljavlja. Svoja krajša dela je doslej objavljal v mesečni reviji "Modra ptica", pred 'časom pa je "Modra ptica" izdala tudi zbirko njegovih del pod naslovom "Al Araf". Z romanom "Alamut" je pisatelj obogatil izvirno slovensko pripovedništvo.
POROKA
V Mariboru sta se poročila g. Gr-mek Alfons, tajnik društva "Nanos" iz Avberja in gdč. Helena Za-nutti iz Vipave. Našemu vrlemu društvenemu delavcu želimo obilo sreče in blagoslova.
DELOVANJE PRIMORSKIH ROJAKOV V MARIBORU
Društvo "Jadran" v Mariboru, ki je znano daleč ob severni meji in po vsej naši ožji slovenski domovini, prireja vsako leto spominski koncert v proslavo tragične smrti Blago-pokojnega Kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja. Tudi letos se je vršil v soboto dne 8. oktobra ob 20 uri v Frančiškanski cerkvi spominski koncert!
Cerkev je bila ta dan nabito polna emigrantov, ki so se poklonili spominu Viteškega Kralja. Eventual ni presežek koncerta je bil namenjen za spomenik, katerega bo postavila mestna občina pok. kralju.
Na tem koncertu so sodelovali žaškega konservatorija —• vijolina. gdčna. Joža Kalčeva absolventka tr-Gospod Karol Kamušič rojak iz Trsta in sedaj absolvent zagrebškega konservatorija — baritón. Nastop g. Kamušiča je bil prvi v Mariboru. Nadalje je sodeloval g. Milko Voglar kot organist in je spremljal soliste. Gospod profesor Ubald Vrabec, ki je znan tudi naši naselbini v Buenos Airesu, je skupno s Kalčevo nastopil tudi kot vijolinist. Nadalje je sodeloval celoten moški pevski zbor "Jadran" pod vodstvom g. prof. Ubal-da Vrabca, ki je tudi Tržačan.
Na sporedu so bile samo klasične staroslovanske skladbe največjih svetovnih komponistov.
je bila prepeljana v, reško bolnico. Radi iste bolezni sta bili prepeljani v bolnico tudi Švigelj Marija in Be-nigar I. hčerka posestnika Janeza Benigarja iz Trnovega. Ljudje upajo, da nevarna epidemija ne bo zavzela širšega obsega.
DVE SMRTNI ŽRTVI AVTA
II. Bistrica, septembra 1938. — V začetku septembra je tovorni avtomobil, last Grka iz Male Bukovice, pokopal pod seboj 8 delavcev. Vozili so obdelan les po vojaški cesti na Gomanc. Na nekem mestu blizu Go-manea pa se je cestišče udrlo pod težo tovora, podporni zid je popustil in se podrl na zunanji strani ceste. Tovorni avto je zdrsnil pod zid. Na avtu in prikolici je bilo tudi 8 delavcev, od katerih sta dva našla smrt pod avtom, ostalih 6 pa je dobilo težje poškodbe. Vsi ponesrečenci so domačini. Pogreb obeh žrtev je bil v Trnovem ob veliki udeležbi ljudstva. En ponesrečenec je bil doma iz Kastavščine in se je šele pred kratkim poročil.
POŽAR UNIČIL SKLADIŠČE SENA
II. Bistrica, septembra 1938. — V Bistrici je v začetku septembra zgorela baraka z 2000 kg sena. Skladišče je bilo last nekega trgovca z Reke, dobavitelja vojaških oblasti. Požar je trajal dva dni.
NA ČEŠKEM JE UMRL ŽUPNIK DEKAN JOSIP VELHARTICKY
V Kolinu na Češkem je umrl 12. septembra bivši župnik in dekan v p. Josip Velharticky, star 73 let. V prejšnjem stoletju je bilo na Češkem toliko kandidatov za bogoslovje, da niso mogli vseh sprejeti. Prišli so v skoraj vse naše škofije, kjer so se povsem poslovenili in večinoma pozneje kot duhovniki vzorno delovali. Eden najmarkantnejših je bil g. Velharticky, ki je bil kaplan v Dolini, Riemanjih in župnik skoraj 27 let v Jelšanah pri II. Bistrici.
NALEZLJIVE BOLEZNI RAZSAJAJO
Trnov», septembra. — V okolici Trnovega se je pojavil tifus, pa tudi v Trnovem samem. Tako je v Sp. Bitnjah zbolela za to nevarno boleznijo vsa družina Janeza Dekleve, ki
SADJE NA GORIŠKEM TRGU
Letos si bodo goriški sadjerejci moi'da nekoliko opomogli. Položaj na trgu je dokaj dober. Vsekakor so cene za sadjerejce ugodnejše, kakor so bile prejšnja leta in tudi sadna letina je bila doslej sorazmerno bogata. Črešnje, marelice in breskve so glavne sadne vrste, ki so prišle doslej na trg in se prav dobro vnov-čile. V resnici se lahko reče, da vipavsko in zlasti briško sadje po svojem! okusu daleč presega sadje iz drugih krajev. Še v Vidmu, kamor ga nosijo prodajat kmetje iz zapad-nih Brd, se prekupčevalci bore za naše blago in ga celo neglede na tržne odredbe o cenah dobro plačujejo.
Črešnje so letos dovažali na goriški trg dnevno povprečno po 500 sto-tov. Blago je bilo izborno zdravo in okusno, tako da so letos izostale tudi običajne pritožbe iz tujine. Brici in Vipavci pa tudi gorski kmetje s svojimi zadnjimi sladkimi, črnimi in trdomesnatimi črešnjami, ki so jih pošiljali na trg do 200 stotov dnevno, so bili docela zadovoljni z izkupičkom, saj cena zlepa ni šla pod 1.50 lire za kg. večinoma pa se je držala pri 2 lirah in mestoma še cez. Blago so izvažali v Češkoslovaško, deloma v nekdanjo Avstrijo, mnogo v Monakovo in v — Švico. Goriško sadje si je letos osvojilo tudi bogati švicarski trg. V vsakem primeru pomeni to veliko pridobitev, ki se bo morda spričo bogate hotelske industrije v tej alpski deželi še sijajno obnesla, če jo bo le mogoče obdržati.
Tudi marelice so letos dobro obrodile, saj so jih pripeljali na goriški trg v prav izrednih množinah — dnevno po 100 stotov. In tudi zanje so sadjerejci izkupili lepe denarce. Prodajali so-jih po 1 do 1.20 lire za kg. Izvažale pa so se v glavnem enako kakor črešnje v Nemčijo, Češkoslovaško in Švico.
Sedaj je nastopil čas breskev. Na trg jih prihaja dnevno že preko 100 stotov. Cene so različne. Dobro in
zdravo blago gre v denar po 1.50 | lire za kg. kar je seveda povsem za- i dovoljivo, kakovostno neuspele vrste pa se naravno plačujejo daleč pod to ceno, včasih tudi po 0.50 lir za kg.
Kar se tiče sadne letine, se kmetje in vrtnarji v nižjih krajih sicer pritožujejo, da sta pozna zima in pomladanski mraz sadnemu drevju močno škodovala, toda vobče lahko trdimo, da je bila letina zadovoljiva. V resnici se je marsikateri kmet letos samo s sadjem precej održal svojih dolgov in davčnih zaostankov.
r>
KROJAČNICA
"PRI ZVEZDI
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45.— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam
STANISLAV MAURIČ
TRNOVSKE JAME
Pred kratkim smo podrobno poročali o delovanju tržaških jamarjev, organiziranih v dveh italijanskih planinskih organizacijah, kakor tudi o njegovem pomenu s speleološkega in drugih vse bolj praktičnih vidikov. V zadnjem času so ti jamarji po navodilih svojega že tedaj imenovanega iniciatorja ter podpornika razširili svoje področje tudi na trnovsko planoto. Lotili so se dela precej sistematično in tudi že dosegli nekaj uspehov.
Za kažipot pri te mraziskovalnem delu so jim služile neke pripovedke, ki se širijo med ljudstvom v Trnovskem gozdu že vse od svetovne vojne dalje. Tako pripovedujejo o zli usodi 5 ruskih ujetnikov, ki so za časa svetovne vojne, ko je vojaštvo na Trnovski planoti rabilo mnogo vode, na dnu neke doline za Pred-mejo nad Ajdovščino pri iskanju vode zares naletelo na močvirnata tla. Nenadoma pa so se tla udrla pod njimi ko so vanje zaasdili lopate, in jih požrla. V resnici je menda takrat pred 22 leti izginilo nekaj ruskih u-jetnikov, toda malo je bilo verjetno, da bi se bili kar na lepem udrli v zemljo. A sedaj so tam okrog Pred-meje našli kar tri globoke kraške jame. Podrobni podatki o krajih, kjer so vhodi v jame, in o drugih o-koliščinah sicer doslej še niso bili objavljeni. Listi pa so že poročali o teh odkritjih in objavili tudi nekaj prav zanimivih stvari.
Jame so skoraj navpične in globoke po 200 m in več. Največja med njimi se na dnu končuje v prostorni kaverni, nad katero se boči apeni-easti svod do 100 m visoko. Jam še niso docela raziskali in tako je pričakovati še zanimivih' odkritij v njih.
Vsekakor se v mnogočem razlikujejo od ostalih doslej odkritih kraških jam. Nedvomno največja njihova zanimivost pa je ta, da so jamarji, kakor sami zatrjujejo, našli na njihovem dnu — sredi poletja — ogromne plasti snega in ledu. Vse
DONATO ALVAREZ 2059
pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires	?
mm •:♦> >:♦:• m: •»> >»s< >:«< ;•:«< •:♦:< ytm <«• iMfflawtmeeasessači
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analizo (914)
K02A: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO 2ILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ÍIVCNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rano.
CUEVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USES A. vnetje, polipi: brez
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravar mi in z izvrstnimi SPECIJAUSTI .le edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje.
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
spodnje ostenje jam je pokrito z debelim ledom, a dno pokriva sneg do 12 metrov na debelo. Sneg je trd in uležan in očitno se do zime nikoli ne raztaja.
Jame pa so spričo navpičnih jaškov teško dostopne, tako da na njihovo eksploatacijo v tujsko prometnem pogledu ne bo mogoče niti misliti. Pa tudi drugače bosta večni sneg in led na njihovem dnu le ste-ška rabila ljudem.
NOV GROB
V Višnjeviku v Brdih je v 71. letu starosti nepričakovano izdihnila gospa Regina Sirkova, vdova po g. Ivanu Kristančiču, posestniku, trgovcu in gostilničarju. Pokojnico je prišlo škropit ogromno število ljudi iz vseh Brd. Rajnka, kakor tudi njen nepozabni soporg, ki so ga kot "Pir-
ca iz Višjevika", poznali in cenili vsepovsod, sta bila vzorna gospodarja in vzgojitelja. Njeni rodbini naše iskreno sožalje!
UKINJENO POLICIJSKO NADZORSTVO
Policijsko nadzorstvo je bilo ukinjeno učitelju Antonu Rutarju i« Čadrga pri Tolminu. Rutarju je 1-1930 posebno sodišče za zaščito države obsodilo na 10 let ječe in 3 leta policijskega nadzorstva. V ječi Je prebil 5 let, nakar so ga zaradi raznih amnestij odpustilili domov. Vrnn se je v apriiu 1935. Pred tremi meseci so mu potekla ta tri leta policijske kazni. Te dni je končno od goriškega sodišča prejel odlok, s kate-rimh mu je bilo policijsko nadzorstvo ukinjeno.
Drobne vesti iz naših krajev
Opčine. — Pri železniškem mostu je neznani avtomobil povozil 60 let starega pisnionošo škabarja. Zlomil si je roko in teško ranil na glavi.
Zdraviti se bo moral 5 tednov. *
Trst. — Pri delu je zemlja zasula 28-letnega Jakoba Jakca, zidarja. Njegovi tovariši so ga kmalu izkopali na srečo še živega toda z večjimi ranami po vsem telesu. Zdraviti se bo moral 3 tedne.
*
Trst. — S kolesa je padel Brun-dula Franc, star 18 let iz Sežane. Pretresel si je možgane. — V Žavlah je zletel z bicikla delavec Anton Če-hovin star 28 let. V bolnišnico so ga pripeljali v nevarnem stanju. — Pri Senožečah je padel z bicikla čevljar Perfila Franc iz Potoč, star 25 let. — S kolesom se je zaletela v zid Štoka Svetka, stara 18 let in se tež-
Bivšega pokojnega ruskega carja Nikolaja II. bodo proglasili svetnikom
Sliko pokojnega ruskega carja Nikolaja II. so naslikali kot fresko v cerkvi sv . Save v starodavnem samostanu Žiči v Srbiji. Sliko je izdelal ruski umetnik baron Maier-dorf. Freska je narejena v srbskem stilu in predstavlja carja v vladarskem ornatu z vsemi vladarskimi znaki. Kakor znano, ima srbska pravoslavna cerkev ruskega carja še vedno v lepem spominu, kajti pri njej .je veljal za pokrovitelja vsega svetovnega pravoslavja. Pojavili so se tudi med pravoslavnimi vladikami glasovi, da bi bilo treba pokojnemu ear.iu. ki je umrl mučeniške smrti, podeliti čast oltarja, to se pravi, da bi ga bilo treba zaradi svetniškega življenja in zaslug za pravoslavje proglasiti za svetnika. Zelo verjetno je, da do tega dogodka v srbski pravoslavni cerkvi že ni več daleč.
Ustanovitev društva za gojitev narodnih običajev v Skoplju
Društvo, ki bo stalno prirejalo fe-
ko ranila.
*
Trst. — Otrok Marij Štokovac, star 12 mesecev, se je opekel z močnikom. Opekline si bo ozdravil v par tednih.
*
Trst. — Zaradi mleka pomešanega z vodo je bilo prijavljenih oblastem
16 mlekarie s Krasa in iz Istre.
*
Trst. — V bolnišnico so pripeljal1 Antonijo Krenotičevo, staro 60 let z zlomljeno roko in Marija Čoka, starega 37 let s težjimi ranami na nogah.
*
Gorica. — V Budanjah na Vipavskem je umrl Jožef Ferjančič v starosti 88 let. Pokojnik je bil med u-stanovitelji "Vinarske zadruge" »x 'Kmetijskega društva" pri katerih je bil dolga leta odbornik. Sožalje-
stivale narodnih iger, pesmi, muzike in narodnih noš, se ustanavlja v Skoplju. Društvo ima namen poživi« med narodom spet smisel in veselje do gojenja narodnih običajev, ki so se povojna leta začeli mešati z raznimi civiliziranimi pridobitvami. bičaji so s tem dobili povsem space-no lice, ki ne more dati ju'nosrbijan-ski narodnopisni pestrosti več onega pravega bleska, kakor ga je im®}® prej. Zanimivo je, da so začeli ljudJ pri narodnih nošah uporabljati razna-obuvala in dele oblek, kakor jih Je tjakaj zanesla civilizacija. Poleg tega imajo vsi južni kraji še bogat zaklade narodnih pesmi in podobnega blaga, ki bi ga bilo treba oteti po-zablienju in spet očiščenega vse navlake vrniti narodu.
PODJETJE '' JUGOSLOVANSKO
JEKLO" POSLALO DIJAKE
ŠTUDIRAT METALURGIJO
Ravnateljstvo velikega državnega-industrijskega podjetja "Jugoslovan sko Jeklo" d.v d. je poslalo te dm v tujezemstvo na študije 26 maturantov. Vsi ti bo'do študirali metalurg1' jo na stroške družbe v Angliji- Ber-giji, Franciji in Nemčiji. Podjetje .1° dobilo velikansko število prošenj-Kot se vidi iz seznama sprejetih d|-1 jakov, so vsi doma iz Bosne in Srbije, a iz Slovenije ni nobenega.
BEOGRAJSKI LIST "PRAVDA"
Z odlokom s 10. oktobra notranjega ministra je beograjskemu 1|S1 "Pravdi" dovoljeno ponovno izhajanje.
i
m.
Trgovina cev liev BELTRAM
Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin.
Se priporoča ALBERT BELTRAM
DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA
PATERNAL
Nuni. (Štev.) 94
SLOVENSKI LIST
Str. 5
Akademija v Ljubljani ima že prve redne člane
Prvi člani slovenske Akademije so že imenovani. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kralj, namestnikov so 11. oktobra na predlog prosvetnega ministra postavljeni v Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani za prve redne člane: v filozofsko-zgodo-vinskem oddelku dr. Aleš Ušeničnik, redni prof. bogosl. fakultete v. p.; redni profesorji filozofske fakultete v Ljubljani : dr. Rajko Nahtigal, dr. Fr. Kidrič, dr. Milko Kos, dr. Franc Ramovš; v pravnem oddelku: dr. Leonid Pitamic, poslanik v p. ter redni profesorji pravne fakultete v Ljubljani: dr. Metod Dolenc, dr. Gregor Krek, dr. Polec Janko, dr. Kušej Rado; v matematično-prirodo-slovnem oddelku: dr. Rihard Zupančič, redni prof. teh. fakultete v Ljubljani, dr. Plemelj Josip, prof. fil. fakultete v Ljubljani, dr. Hadži Jovan, redni profesor filozofske fakultete v Ljubljani; v umetniškem oddelku: Oton Župančič, pesnik v Ljubljani, Matija Jama, slikaj, Franc Finžgar, pisatelj, arhitekt Jože Plečnik, redni prof. tehnične fakultete in Jakopič Rihard, slikar v Ljubljani.
KLIRINŠKI DOLG JUGOSLAVIJE
Klirinški dolg naše države do Če-hoslovaške se je v zadnjem času zmanjšal za dobrih deset milijonov Kč na 161 in pol milijona Kč. Ko nee meseca septembra je naša država dolgovala po kliringu Švici, Če-hoslovaški, Belgiji, Romuniji in Madžarski, medtem ko so nam dolgovale visoke zneske Italija, Nemčija, Bolgarija, Turčija, Poljska "in Španija. Zlahti pa se je povečal dolg Nemčije, ki znaša sedaj nekaj več kot 21 milijonov nemških mark.
BANJALUŠKA OBČINA DOBILA POSOJILO
15 milijonov dinarjev posojila je dobila banjaluška občina od Državne hipotekarne banke. Denar bo odplačevala občina v tridesetih letih po 7%. V prvi vrsti bo občina zgradila nov vodovod, kajti sedanji že ne zadostuje več za vse prebivalstvo. Novi vodovod bo moral imeti kapaciteto za 50.000 prebivalcev. Nato bodo zgradili še moderno klavnico in izgotovili regulacijski načrt. Banja luka tega načrta do sedaj še nima. V ta namen bodo potrošili milijon in pol dinarjev, Ker bo pa denarja še ostalo, ga bodo uporabili za asfaltiranje ulic.
TEČAJI ZA POSPEŠEVANJE
OBRTNIŠTVA IN INDUSTRIJE V ZEMUNU
Državni zavod za pospeševanje industrije in obrtništva pri ministrstvu za trgovino in industrijo je priredil od 1. novembra letos v državni meščanski šoli v Zemunu tri tečaje: 1 tečaj za krojaške mojstre, 2 tečaj za ključavničarske mojstre in 3 tečaj za pismenost, knjigovodstvo, zakonodajo, računstvo in geometrijo. Večinoma so vsi ti tečaji brezplačni ter bodo trajali tri mesece. Vpis
Pozor
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4351
Villa Devoto
U. T. 50 - 0277
traja do 10. novembra letos pri ravnateljstvu državne meščanske šole v Zemunu.
POKOJNEMU STJEPAN.U RADI-ČU BODO POSTAAVILI SPOMENIK
V Selcih na otoku Braču bodo postavili spomenik pokojnemu voditelju hrvaškega naroda Stjepanu Ra-diču. To bo prvi spomenik Radiču v Dalmaciji. S tem se hočejo oddolžiti spominu svojega preroditelja, kakor so se bili pred vojno oddolžili spominu velikega ruskega pisatelja in misleca Leva Nikolajeviča Tolstoja.
TVRDKA ADOLF IN ERNEST EHRLICH IZ ZAGREBA IZLI-CITIRALA TLAKOVANJE CESTE MED MARIBOROM IN ŠT. ILJEM
11. oktobra se je izvršila na tehničnem oddelku v Mariboru licitacij-ska oddaja tlakovalnih del na državni cesti Maribor—Št. IIj, in sicer na sektorju od Maribora do odcepa lenarške ceste v Košakih. Cesta Maribor—Št. Ilj je bila lansko leto in letos modernizirana ter asfaltirana, na odseku od Maribora do odcepa lenarške ceste pa je prometna obte-žitev tako visoka, da bi asfaltna površina tega ne vzdržala. Zaradi tega je država odredila naknadni kredit štiri in pol milijona dinarjev za tlakovanje tega dela ceste z granitnimi kockami. Za današnjo licitacijo je bilo precejšnjo zanimanje ter so se je udeležili štirje ponudniki. Tvrdka Adolf in Ernest Ehrlich iz Zagreba, ki je lastnica granitnega kamnoloma na Pohorju je ponudila na proračunsko vsoto pol odstotka popusta, in je delo izdražila. S tla-kovalnimi deli se bo verjetno začelo že letošnje leto, v kolikor bodo to dopuščale vremenske razmere.
Jugoslovanski turizem se je povečal
Po podatkih ministrstva za trgovino in industrijo, odseka za turistiko, je naš turizem v prvih letošnjih osmih mesecih v primeri s podatki lanskega leta precej narastel. Skupno število turistov od 1.1. pa do 1. VIH. 1938. znaša 557.740, število prenoč-nin 2,959.833, medtem ko je bilo lani ob istem času turistov 510.609, a prenočnin 2,833.739. Skupno je bilo torej turistov za 47.131 več, a prenočnin 126.094. Od tega števila je bilo jugoslovanskih turistov 388.379 z 2,102.353 prenočninami, medtem ko je bilo lani ob istem času jugoslovanskih turistov 359.665 z 1,982.063 prenočninami. Tujih turistov je bilo 169.361 z 8,057.480 prenočninami. Ali poprej je bilo v istem času tujcev 159.944 s 851.676 prenočninami. Povečanje števila tujih turistov znaša letos torej 18 tisoč 417, a prenočnin 5804 več.
Razmere na Češkoslovaškem in Trst
Tržaškim gospodarskim krogom prizadevajo velike politične in z njimi v zvezi gospodarske spremembe na Češkoslovaškem hude skrbi. Doslej je šel velik del češkega prometa skozi Trst, ker se je Češkoslovaška v vedno manjši meri posluževala bližnjih nemških pristanišč. Sedaj pa pripadejo Nemčiji ozemlja, v katerih deluje tekstilna, keramična, steklarska in papirnata industrija, ki je doslej večinoma izvažala skozi Trst svoje proizvode čez morje. Pričakovati je, da bo ta industrija se-
aNS» $
i
ñ &
J?
E
9
i I
I
KROJAČNICA MOZETIČ
Z
k
*>< mmms >:«<x«-:: ':<♦> * * •:♦> • <♦>: . :•:♦>:.mmm --aso»:*>2».
če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se sam!
O S O RIO 5052 (Paternal) - Buenos Aires
daj izvažala svoje proizvode skozi Hamburg v svet in bo tudi skozi Hamburg dobivala surovine, ki so ji potrebne za obratovanje. Tržaški "Piccolo" je optimist, ker smatra, da je Trst še vedno naravno izhodišče za češke proizvode za Levant in bližnji ter daljni vzhod. Na drugi strani pa pravi list, da je Trst naravno pristanišče za uvoz važnih surovin kot bombaža (iz Egipta in Indije), kož, kavčuka in starega železa, nadalje za uvoz riža, agrum, sadja, čebule, vina, oljnatih semen in kave. Vsekakor pravi list, je potrebno gospodarski razvoj pazno zasledovati, da ne bi Trst kaj izgubil.
V goriškem gradu odkrili podzemeljski hodnik
Na goriškem gradu so dkrili obsežno podzemeljsko galerijo izza svetovne vojne. Podzemeljski hodnik pelje od zapadne strani proti vzhodnemu obzidju. Vsekan je v živo skalo, na kateri stoji starodavni grad, in je okrog 600 m dolg. V bližini izhoda je tako zvana "Kraljeva opazovalnica", ker je s tega mesta italijanski kralj opazoval boje ob Gorici. "Piccolo" je zaradi tega mnenja, da je tudi kralj porabljal ta hodnik, ko je šel na svoj oservatorij.
Dobra letina na Vipavskem
. .Trgatev v Julijski krajini je letos začela malo bolj zgodaj. Ponekod so potrgali že zadnji teden v septembru, glavna trgatev pa je bila v minulem tednu in se nadaljuje v tekočem. Ugodno vreme letošnjega septembra je grozdju dalo sladkorja, tako da bomo imeli prvovrstno kapljico. Ker je letos toča obiskala samo dva ožja predela na Goriškem — del Komenščine in del Srednje Vipavske — lahko zapišemo, da so goriški vinogradniki letos s svojim pridelkom prav zadovoljni.
ŽELEZNICO ČRNOMEU-VRBOV-SKO BO GRADILO PODJETJE "JELŠINGRAD"
V gradbenem oddelku prometnega ministrstva je bila 12. oktobra licitacija za prvi del (7 km) proge Črnomelj—Vrbovsko. Sprejeta je bila ponudba gradbenega podjetja "Jel-šingrad", ki je znano in ugledno gradbeno podjetje v naši državi, in sicer za vsoto 21,161.000 din. Poleg ponudbe tega podjetja sta bili vloženi še dve ponudbi, in sicer gradbenih podjetij Bežič iz Zagreba in Ve-ličvič iz Beograda.
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
Rojaki j
Predno si naročite obleko |
OBIŠČITE KROJAČNICO (
Cirila Podgornik
bo v vseh ozirih.
ki Vam nudi najboljšo postrež-
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
MARIBORSKI ŽUPAN DR. JU-VAN POSREDOVAL V BEOGRADU ZA ODOBRITEV POSOJILA
V Beograd je dopotoval 12. oktobra mariborski mestni župan dr. Ju-van Alojzij ter je v mestnih zadevah posredoval pri več ministrih. Tako je v finančnem ministrstvu posredoval zaradi odobritve dvamilijonske-ga posojila za modernizacijo mariborske plinarne. Finančni minister Letica je najetje dvamilijonskega posojila odobril ter bo sedaj mariborska mestna uprava napravila zadnje svoje podjetje aktivno, ker je dosedanja mariborska plinarna zaradi starih nemodernih naprav komaj krila z dohodki izdatke. Dr. Juvan je v gradbenem ministrstvu posredoval zaradi odobritve licitacije za novo carinarnico. Gradbeni minister Stošovic je podpisal odlok, s katerim se licitacija za novo mariborsko carinarnico potrdi. S tem je rešena zadeva, ki je «e več let delala skrbi .mariborski občini. Ker je licitacija potrjena, se bo z graditvijo nove carinarnice v Mariboru lahko v najkrajšem času pričelo.
CESTA SV. BENEDIKT—SV. LENART
Gradnja nove banovinske ceste Sv. Benedikt — Sv. Lenart živahno napreduje in je upanje, da bo cesta do prihodnje jeseni dograjena. Ta ce-" sta bo zvezala Maribor s Slovensko Krajino, ki bo po dvajsetih letih Jugoslavije z dograditvijo te ceste in petanjskega mostu, ki ga banovina že gradi, dobila dolgo zaželjeno razmeram primerno gospodarsko in kulturno izhodišče.
čakovano mreže zastanejo, uloviti so morali izredno težko ribo. In res! Ko začnejo ribiči mreže počasi in previdno dvigati, vidijo, da je "riba" — tri kvintale težka avstrijska mina, ki jo je gotovo vodni tok zanesel v sredino tržaškega pristana. Ker je bil nevarni vojni "stroj" še ne-razstreljen, so ribiči o svojem posrečenem "lovu" takoj obvestili pristaniško poveljstvo, ki je potem spravilo svojevrstno "ribo" na varno.
RAZPIS LICITACIJE ZA GRADNJO CARINSKEGA POSLOPJA
Kr. banska uprava razpisuje prvo licitacijo za oddajo gradbenih del pri gradnji carinskega poslopja v Planini za 31. oktober 1938. Proračun znaša 1,027.575.10 din.
NOVA ŽUPNA CERKEV V ŠKEDNJU
V nedeljo 16. oktobra je novi tržaški škof msgr. Santin slovesno blagoslovil temeljni kamen za novo žu-pno cerkev v tržaškem Škednju. Cerkev bo posvečena presv. Srcu Marijinemu in bo stala v ulici sv. Anastazija (Via S. Anastasio). Dolga bo 40 m, široka 26, zvonik bo pa 50 m visok. Stroški za stavbo so proraču-nani nad 1 milijon lir.
Mussolinijev dar
Pri svojem zadnjem obisku v Gorici je načelnik vlade Mussolini naklonil novozgrajeni cerkvi presvete-ga Srca Jezusovega 150 tisoč lir. S tem munificentnim darom se je dolg, ki tlači to novo goriško župno cerkev, znižal za polovico, znašal je namreč lepo svoto 300 tisoč lir. Za da-režljivost Goričanov to ni najlepše spričevalo.
UMETNIŠKA RAZSTAVA V BEOGRADU
V nedeljo 16. oktobra je bila v Beogradu odprta umetniška rastava treh slovenskih upodabljajočih umetnikov slikarjev Antona Gojmirja Kosa in Mihe Maleša ter kiparja Franceta Goršeta. Vsi trije so razstavili 134 del, ki so za vsakega od razstavljajočih najznačilnejša. O razstavi, ki bo trajala dobrih deset dni, so prinesli obširna prednaznani-la s slikami vsi beograjski listi. Razstava je v paviljonu "Cvijete Zuzo-ric".
Soška bojišča obisku-ki0
V zadnjih tednih prihaja na soška bojišča vse polno obiskovalcev. V Gorici lahko skoraj vsak dan vidiš velike gruče izletnikov iz starih pokrajin, ki so prišli gledat krvave poljane. Med njimi je vedno mnogo bivših bojevnikov in njihovih sorodnikov, M so radovedni, kje vse so se vršila junaštva, o katerih mnogo slišijo. Zelo številni pa so tudi izletniki in romarji iz Jugoslavije. Ne mine skoraj dan, da bi po naši debeli, po Vipavski dolini ali čez Kras v Trst in Postojno, ne brzel kak jugoslovanski avtobues, ki s svojo večinoma elegantno linijo in karoserijo vzbuja radovednost in dopadenje. Jugoslovanski izletniki občudujejo in so navadno židane volje, toda vedno dostojni, naši hotelirji in trgovci se pa tudi zadovoljno muzajo.
KOLIKO VOLIVCEV BO VOLILO
PRI SEDANJIH VOLITVAH V JUGOSLAVIJI
Več kot štiri milijone volivcev je vpisanih v volivne sezname v naši državi. Število pa se bo bržkone precej spremenilo, ker bodo sedaj mnogi vpisani izreklamirani ali pa na novo vpisani. Po banovinah je najjač-ja savska, v kateri je bilo do sedaj vpisanih skoraj 780.000 volivcev. Potem pridejo po vrsti: dunavslca ba-lTovina s 702.000, vardarska s 431 tisoč, moravska s 406.000, dravska s 315.000, vrbaska s 273.000, primorska s 269.000, zetska s 248.000 in končno Beograd z Zemunom in Pan-čevom, ki šteje 75 tisoč volivcev. Vo-livna udeležba se je pri vseli volitvah sukala okoli 70—75%.
rpvvi* »i • v •	i
Irzaski ribici so ulovili čudno "ribo"
Dva ribiška motorna čolna sta iz Trsta 11. oktobra zgodaj zjutraj od-plula na ribji lov. Ker ju bilo vreme ugodno, sta si obetala bogato žetev. Na višini svetilnika, oddaljena pri-bl ižno 4 milje od barkovljanskega pristanišča, sta vrgla mreže. Nepri-
SLOVENEC V SARAJEVU VZGOJIL TEŽKE ZELJNATE GLAVE
Zeljnate glave, težke po deset kilogramov, je vzgojil Sarajevčan Rudolf Kovač, po imenu sodeč Slovenec. Čeprav je Sarajevo znano kot precej hladen kraj, ki ni preveč ugoden za gojitev rastlin, se je skrbnemu vrtnarju Kovaču vseeno posrečilo vzgojiti nekaj zeljnatih glav, težkih po deset kilogramov. Ena je tehtala celo 14 kilogramov.
t
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdnavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
DR. STOJADINOVIČ JE IMEL VOLILNI GOVOR
V nedeljo 16. oktobra je predsednik vlade dr. Stojadinovic imel ob 7 zvečer kot predsednik JRZ v Beogradu v veliki dvorani glavnega odbora JRZ velik govor, v katerem je razvil volivni program JRZ. Govor so prenašale vse tri jugoslovanske radijske postaje. Govor so poslušali po vsej državi z velikim zanimanjem in naslednji dan je vse časopisje priobčilo govor doslovno. V govoru je predsednik najprej očrtal razmere, kakršne je v državi ob nastopu prevzela njegova vlada, kjer je podčrtal, da je bilo stanje države v gospodarstvu in v financah brezupno, zunanje politično in notranje politično pa tako neurejeno in nejasno, da smo vsi z največjim strahom gledali v bodočnost. Po treh letih pa moremo zaznamovati izreden napredek našega gospodarstva, sanacijo kmetijstva in kmetijskih dolgov ter poživitev našega gospodarstva z uspešnimi mednarodnimi pogodbami. Zunanje politično smo ohranili stara prijateljstva, na svojih mejah pa po-skrbli za mirno sožitje s svojimi sosedi. Tako je bilo mogoče, da smo največjo evropsko krizo zadnjega časa prestali brez razburjenja, strahu in brez nepotrebnih velikanskih izdatkov, v kakršne so zašle druge države, ki so mobilizirale. Notranji politiki je zavladala politična pomiritev in mir. Politični zakoni, ki so dediščina prejšnjih vlad, se izvajajo kar najbolj liberalno. Politične kazni vseh vrst, ki so pod prejšnjimi režimi dosegale neverjetne številke v številu prizadetih in v vsotah glob so v zadnjih letih nepoznane. Vse to je bilo mogoče izpeljati kljub temu, da je bilo treba delati s tujo skupščino. Ostane še rešitev hrvatskega vprašanja o katerem je lahko sleherni prepričan, da ga vlada rešiti hoče, seveda ne za vsako ceno.
Zgradba paviljona za železničarje v Golniku
V nedeljo 16. oktobra so se s prisrčno prireditvijo začela tudi prva gradbena dela za zgradbo novega paviljona za železničarje pri zdravilišču Golnik. Prvo lopato je zasadil ban dr. Marko Natlačen. Z dvema milijonima bo še to jesen mogoče zgraditi novi paviljon in centralni zdravniški prizidek, v katerem bodo operacijske sobe, rentgenske preis-kovalniee, ambulante in laboratoriji. Na novo sezidane zgradbe se bodo držale glavnega že obstoječega poslopja na Golniku, tako da bo glavna fasada teh zgradb v celoti dolga 190 m. Prihodnje leto bodo z novimi sredstvi nove zgradbe dogradili in opremili, verjetno je, da bodo prihodnjo jesen že izročene svojemu namenu, s čemer bo razpolagal Golnik v celoti s 300 bolniškimi posteljami.
Stranke v Jugoslaviji se pripravljajo
na volitve
BARAGOVO SEMENIŠČE PRI SV. KRIŠTOFU
V nedeljo 16. oktobra je bil slovesno blagoslovljen temeljni kamen Baragovega semenišča, ki so ga začeli letos graditi na nekdanjem starem ljubljanskem pokopališču pri sv. Krištofu. Stavba, ki je sedaj v delu, predstavlja seveda le en del bodoče celote, in sicer premer kroga, ki bo glavno poslopje. Plečnikov originalni načrt namreč ni sprejel običgjne podolgovate oblike kasarne, ampak je razvrstil stanovanjske prostore bogoslovcev v krogu, v obliki, ki spominja na rimski kolosej. Stavba, ki se gradi sedaj, bo segala od ene strani te okrogle stavbe do druge in tako vezala nasprotna dela med seboj. V njej bo 34. m dolga kapela, ki bo visoka 10 m, pod njo enaka dvorana 7 dvignjenimi tlemi, pod to pa klet. Vse poslopje je visoko 24 m in bo, če bo šlo vse po sreči, že letos pod streho. Stavbo gradi g. stavbenik Mavric. Temeljni kamen je blagoslovil škof dr. Rožman ob številni asistenci duhovščine in ob navzočnosti mnogih odličnikov. V temeljni kamen je bila vzidana tudi spominska listina, katere napis je bil vrezan v svinčeno ploščo.
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. S AMOILO VIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
t!. T. 59 - 1723
SPOR MED GLEDALIŠKIMI IGRALCI IN UPRAVO V LJUBLJANI
16. oktobra so imeli v Ljubljani gledališki igralci občni zbor svojega združenja, na katerem so zahtevali naj dosedanja nesposobna uprava odstopi.
V ZNAMENJU VOLITEV
Po vsej deželi se pozna velikansko zanimanje za volitve in povsod so številni sestanki, na katerih se določajo kandidati in ugotavljajo načini dela za volivno borbo.
a* vc- j» * :«'
POTO G RA F I J A
J"LA MODERNA"
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji Sporočam slovenski naselbini, da bom ob priliki 25 letnice moje fotografske obrti, vse preuredil ter razstavil moje delo, kjer se bo lahko vsak prepričal o mojih neprekosljivih izdelkih.
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA"
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
Obtoženo znanstvo in užaljeni letalci
Prirodoznanci v Ameriki so si u-stanovili organizacijo, ki se širi bol] in bolj, in ki so se ji pridružili tudi znanstveniki drugih demokratskih držav. To gibanje je izšlo iz Amerike in si je spočetka nadelo nalogo, da z vsemi sredstvi brani znanost. Bramba se je doslej omejila samo na razne plamteče pozive in pa na pomožno akcijo za znanstvenike, ki so bili iz Nemčije izgnani, in ki jo je zamislil angleški lord Rutheford. V letih 1933—36 je bil v ospredju boj za svobodo znanstva.
V poslednjih letih pa si je to gibanje pritrdilo še drugo bojno znamenje na svoje zastave, kar kaže biti bolj izdatno in za kar so se združile ameriške in angleške zveze znanstvenikov. Znanstveniki so se začeli obtoževati zaradi iznajdb in odkritij, ki da niso le povzročile hude gospodarske krize, marveč so tudi pripomogle, da je dobilo sedanje vojskovanje takšno grozotno obličje. Na sebi občutijo krivdo, čeprav niso bili oni sami tisti, ki bi bili iznašli, kako je moči po njih iznajdene in najdene snovi uporabljati kot razstrelile snovi, strupene pline in vžigalne bombe. Izmed predavanj je zlasti odjeknilo po svetu predavanje londonskega filozofa in psihologa E. E. M. Joada. Pravi, da človeštvo ni vredno, da bi dobilo darila znanosti. Potrebna da je stroga cenzura, po kateri bi bilo v slehernem primeru moči določiti, katera iznajdba se sme človeku (lati v roke. Dejal je:
"Človek je letalo zgradil, opica se je pa usedla vanj."
Toda — angleške letalce je profesorjeva pripomba o opici v letalu na vso moč užalila. Ti letalci so zagnali velik krik po vsej deželi in so obme-tali profesorja z vsemi mogočimi psovkami (najhujša se jim zdi psovka pacifist). Letalci pravijo, da je njih dolžnost, da zagovarjajo veliko važnost vojne v zraku.
Domača politika ta teden že stoji v znamenju volitev, ki so bile razpisane z ukazom kraljevega namestni-štva dne 10. oktobra in bodo 11. decembra. Z istim ukazom je bila na predlog notranjega ministra, ki ga je ministrski svet sprejel, razpušče-na prejšnja narodna skupščina, ki je bila izvoljena 5. maja 1935. Po razpisu volitev je 15 dni (do 25. oktobra) še čas za popravljenje volilnih imenikov. 15 dni pred volitvami (26. novembra zadnji dan) pa morajo biti vložene vse kandidatne liste. — Ob isti priliki so bile zaključene tudi seje senata in bo prva njegova seja šele po volitvah — 16. januarja 1939. — v vlado sta vstopila dva nova ministra in sicer Svetislav Hodže-ra kot minister brez portfelja in Ante Maštrovič kot minister za telesno vzgojo. — V imenu JRZ bo volilno borbo vpeljal predsednik vlade in zunanji miinster dr. Milan Stojadinovie, ki je 16. oktobra zvečer ob 7 govoril po radiu svoj prvi predvolilni govor. — Največ hrupa pa je nastalo ob JNS, ki skuša za volitve skleniti zvezo z združeno opozicijo. Najprej so pohiteli slovenski jns-ar-ji, ki so na zborovanju v Kazini v Ljubljani naložili glavnemu tajniku JNS senatorju dr. Kramerju, naj to izpelje, da ne bi bila JNS prisiljena sama stopiti med volilce. Dr. Kramer je res takoj odšel k dr. Mačku v Zagreb, ki ga je sprejel in mu povedal, kaj o takem načrtu misli. Nato je dr. Kramer odšel v Beograd k srbskim predstavnikom združene opozicije, katerim je ponovil ponudbo. Združena opozicija pa JNS stavi pogoj za sodelovanje: da JNS pristane na znani sporazum, sklenjen med skupinami združene opozicije v Farkaši-ču 9. oktobra 1937, ki ga je pa JNS vse doslej napadala kot najbolj pro-tidržaven akt. JNS se seveda nekoliko obotavlja javno sprejeti ta pogoj in bi vso stvar rada tako izpeljala, da bi se ne videlo, kako globoko se je uklonila. Zato zlasti "Jutro" skuša javnost prepričati, da je bila JNS povabljena k sodelpvanju z združeno opozicijo in da se ni ponudila. Toda
zagrebški "Jutranji lišt" in "Hrvatski dnevnik", ki je glasilo dr. Mačka, odkrito govorita o ponudbah JNS. Da je temu res tako, se je izdal tudi ožji odbor JNS sam, ki je na svoji seji v Beogradu, kateri je prisostvoval tudi dr. Kramer, sklenil dve možnosti: Če bo JNS sprejeta v združeno opozicijo, potem bi pač tudi JNS morala pristati na nosilca skupne liste, ki bo po sklepu vodstva združene opozicije spet dr. Maček. Če pa ne bo sprejeta — t. j., če ne bo izpolnila stavljenih pogojev — bo pa JNS prisiljena nastopiti sama in za ta primer je ožji odbor določil nosilca kandidatne liste JNS v osebi Petra Živkovica. Če bi bila JNS res povabljena v skupen volilni, nastop z združeno opozicijo, bi ožji odbor imel reševati samo o tem, ali JNS povabilo sprejme ali pa ga odkloni. Očividno je sedaj združena o-pozieija tista, ki stavi pogoje in odloča, ali bo pustila JNS k sebi ^ali ne, in JNS se samo tako suče, da bi si v opoziciji rešila čim več dobrega imena, ki si ga je zapravila že takrat, ko je bila na vladi. V ljudstvu proti tej zvezi že vstaja odpor. Tako ponekod pristaši dr. Mačka ne marajo nič slišati o tem, da bi morali hkrati glasovati za dr. Mačka in Živkovica pa tudi jns-arji se zlasti v vr-baski banovini upirajo, da bi morali dr. Mačka sprejeti za svojega pristaša in tako rekoč somišljenika, ki so ga doslej tako domišljavo napadali. Tudi tiste male slovenske skupine, ki so deloma že ob volitvah 5, maja 1935 nastopile pod dr. Mačkovo listo in sedaj sestavljajo nek "Blok narodnega sporazuma", so zelo razburjene, če bi se naenkrat v njihovem taboru pojavil Peter Živ-kovic. In dr. Lončar je dejal, da s temi ljudmi (z JNS) ne mara imeti nobenega stika. V. Wilder iz Zagreba se trudi, da. bi poleg JNS pripeljal pod hišo združene opozicije tudi Ljotičev "Zbor". — Skupine za volilni nastop se torej še niso zbrale. Edino JRZ je enotna in urejena in je razpis volitev ni zbegal.
Tergeste - rimski Trst
i A n a C h

a Lnrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praski porodnišnic? ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema p^nzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
Prastaro mesto Trst je bilo večkrat zavzeto in ponovno ogroženo zaradi vpadov tega ali onega nai'o-da. Njegov postanek je zavit v temo prazgodovine, iz katere poznamo le nekaj mitov in legend. Res je, da v najstarejši prazgodovinski dobi v Trstu ni bilo kakega konglomerata različnih narodnosti. Gotovo pa so bili v njegovi okolici primitivni narodi, ki so znani pod menom Proto-veneti. V resnici so tako po soseščini kakor tudi po Istri našli več jam in špilj z orodjem iz kresilnega kamna in kosti. Tod so odkrili tudi sledove gradišč, ki niso nič drugega kot na višinah zgrajena utrjena tržišča. Po mnenju arheologov in učenjakov je bil tukaj že okrog leta 2000 pr. Kr. živahen trgovski promet med morjem in zaledjem. Po keltskem narodu Carni, ki je prišel sem precej pozno, so dobile ime pokrajine Car-nia, Carniola, Carintia.
Po mnenju tržaških zgodovinarjev je treba iskati pocetke Trsta v junaški dobi Grčije. Tedaj, ko je Ja-zon ukradel zlato runo, je baje zbežal z Medejo po Donavi navzgor. Kolhi pa, ki so na povelje svojega kralja zasledovali ubežnika, so utrujeni od zasledovanja prišli do neke členovite obale in tam navezali prijateljske stike z domačini. To da je bil začetek Trsta. (Kolhi sami so po-
ložili temelje istrskim mestom Pu-lju, Poreču, Rovinju, Piranu itd.)
Pa še nekaj drugega: neki stari latinski prevajalec je prevedel iz grščine sledeče besede: A Tergesto no-men habens. To se pravi, da naj bi Trst ustanovil grški junak Tergest in da se zaradi tega po njem imenuje z grško besedo "Tergestra".
Pripomniti pa bi bilo dobro tole: če se spravlja postanek Trsta v zvezo s pravljico o Jazonu in Tergestu, je treba poudariti, da je nastala ta pravljica v času velikih ljudskih preseljevanj. Vzrok tem preseljevanjem je bilo pomanjkanje rodovitne zemlje ali zaradi vojne ogroženo ozemlje, lahko pa tudi neugodne naravne prilike oziroma vdori barbarskih narodov na prvotno ozemlje.
Ko je stopil Rim v zgodovino, se je za časa prve in druge plinske vojne začelo prodiranje proti Galiji Sisal-pini tja do Pada. Tedaj sta bili ustanovljeni rimski kolini.ji Piacenza in Cremona. Zaradi politične in vojaške važnosti sta bili na prvem mestu tako po času nastanka kot po silni utr-jenosti.
Bili sta najvažnejši središči za ro-manizacijo novih dežel, ki so prišle pod rimsko nadoblast. Kolonije so bile po večini naseljene s poljedelci in njihovimi družinami, ki so v primeru potrebe lahko nudili izdatno
vojaško pomoč. Ti poljedelci so bili izključno odsluženi veterani. Z njimi je, Ryn lahko krotil podvržena ljudstva. (Nekaj podobnega je sedaj v Abesiniji, kjer so se naselili italijanski afriški legionarji s svojimi
družinami.)
Kolonije so bile postavljene ob najvažnejših strategičnih pasovih na meji in njihova naloga je bila odbijati nenadne sovražne napade, ki u-tegnejo povzročiti veliko škodo. Tako je Roma, gospodarica skoraj vsega Šredozemeljskega bazena, krotila predvsem ilirske pirate, ki so ogra-žali vzhodno obalo italijanskega polotoka.
Leta 183 pr. Kr. je začel Rim proti Istri vojno, ki se je zelo zavlekla. O teh dogodkih pripoveduje Tit Livij na koncu 39. knjige in v 41. knjigi. Tega leta je M. Klavdij pregnal Galce iz Ogleja. Nato so se boji nadaljevali za časa konzulov M. Junija Bruta iii A. Manlija Volsona 1. 178. Nazadnje se je seveda tudi Trst zapletel v vojno, ker je bil ob poti v Istro.
V prvi konzulski vojni je slaba predla, sčasoma pa so se razmere spremenile in zmagonosna vojna se je lahko nadaljevala tudi naslednje leto za Časa konzulov IQavdija Pul-hra in T. Sempronija Grakha.
Trst tedaj ni bil zavezniško mesto. Ko pa jé zaradi izdaje nenadoma padel Municipium Romanum, je v nadomestilo zanj bil za Sempronija Tuditana, ki je podjarmil Gepide in Istre, leta 126 pr. Kr, spremenjen Trst za stalno v rimsko kolonijo. Tukaj je bila sedaj vojaška posadka, ki naj bi branila Italijo pred morebitnimi napadi narodov z vzhodno-alpskega pogorja ali pa Istrov, ki se še vedno niso hoteli pomiriti. Tedaj je bil.Trst, podobno kot Municipium, avtonomno mesto in je imel tudi dékurione.
Bili sta dva vrsti kolonij: bolj pomembne, ki so imele pravico rimskega državljanstva, in druge, s pravicami latinskega prava. Tem so rekli "latinske". Trst je bil latinska kolonija.
Za časa Cezarjeve diktature pa so dobile kolonij^ tostran Pada vse politične pravice (lex Roscia, 1. 49. pr. Kr.) in tedaj se je mnogo rimskih državljanov preselilo v Trst. S tem je začelo dobivati mesto romanski značaj.
Po žalostni Cezarjevi smrti pa se je iz rimske republike izcimilo ' cesarstvo in za časa cesarja Avgusta Oktavijana, ki se je spravil na urejevanje države in se je v vsaki provinci s čim proslavil, je tudi Trst mnogo pridobil. Oktavijan ga je spremenil v močno vojako kolonijo^ ki je bila zaradi neprestanih napadov Gepidov zavarovana s padajočim zidom in s ponosnimi stolpi. Oktavijan pa je zgradil od Trsta proti središču države tudi več novih cest.
Po tržaškem zgodovinarju in arheologu Petru Kandlerju, ki je živel v 18. stoletju, posnemamo nekaj zgodovinskih podatkov o rimskem Trstu.
Kot vsa druga rimska mesta je imel tudi Trst kvadratno obliko in je stal na hribu. Stavbišče je merilo 81.200 rimskih korakov in je imelo približno tako velikost kot Firenca, Verona, Pulj ali ^indobona. Kolonija je bila pripravljena za 12.500 prebivalcev. Gledališče je imelo prostora za 6000 gledalcev in je bilo to-
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. G ODE L
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO
ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
CALLE CANGULO 1542
•»v
v ■
$
s* $
v
i
jjS *
é H
'4
i
$
>j §
i
Obiščite
KROJAČNICO
LEOPOLD UŠAJ
ZA POMLAD
ram nudim najmodernejšega blaga iz
angleških tovarn.
Cene nizke, zato
lil
obiščite me in se bo- * ste prepričali.
GARMENDIA 4947 La Paternal — Buenos Aires
Skozi Temperlej in Villo Calzado
. Oni dan je bila prireditev. Saj se je še spominjate. Ona prireditev v dvorani^blizu Plaza Once. Nesporno je, da še nikdar ni bilo ^na naši prireditvi tako izbrane publike kot oni dan, pa tudi obiskana ni bila nobena dosedanja prireditev v tolikem številu. In tudi vtis je napravila nadvse lep. Naše usmiljene sestre so pridobile spoštovanje. Par dni po prireditvi me je prišla prosit neka gospa, če bi bilo mogoče dobiti naše sestre za bolnico v Adrogue.
Seveda je treba stvar prevdariti in pogledati in tako sem se oni dan namenil v Adrogue.
Kje pa je to?
Malo dalje od Avellanede, na FCS ki gre v Mar del Plata, še .malo dalje od Temperleya.
In tako sem se namenil v ono stran. Pa ne mislite, da tam okoli ni Slovencev.
V Temperleyu že vemo zanje. Saj se je že nekoč bralo o tem, kako se mi je nekdo zatajil. No pa ni da bi človek zato odnehal. Namenil sem se torej da izrabim priliko, da ob enem s potjo v Adx*ogue poiščem tudi rojake v Temperleyu in še dalje v Villi Calzadi. Saj to je že znano, da so tam tudi Slovenci. V samostanu eni, kjer vršijo razna opravila, drugi pa imajo tam blizu tudi svoje domove.
Vse dobro in prav. Ljudje naši so tam, toda kako jih najti! In kdaj so doma ?
Ob poldne je za obisk kaj malo primerna ura. Stara resnica je pa tudi to, da kdor na uro preveč gleda, kaj lahko vse zamudi. Jaz pa nisem hotel zamuditi vsega, marveč... bo kar bo. O poldne je bil vlak v Temperleju. e takoj stopim, pa bom še gospodarja morda na, pragu src-čal! In kosilo? Bo že kako! Če sem brez zajtrka lahko dočakal poldne, tudi nekaj ur dalje se bo preživelo brez zajtrka lahko dočakam poldne, kosilo, bom nemara s tem zajedel ravno najprimernejši čas..
Nisem se zmotil. Skoi-o na pragu sem srečal moške. Taka je postava: kdor ne dela, tudi ne je. Vsaj za naše poštene ljudi je ta postava veljavna. Na Jacinto Roso sem srečal moške. Težje je bilo seveda njim spoznati mene. Te naše suknje in klobuki zagrnejo vse in ostane samo neka črna prikazen, katero dobri ljudje pozdravijo s "padre", otroci z besedo "una medažita", pobalini
je mogoče videti v lapidariju (Orto del Lapidario), ki je na južnem pobočju Capitolina ; razne antične in predrimske kolekcije, tako orodje, orožje, vaze itd., pa so shranjene v muzeju.
pa s "cuervo" (krokar)... frj
Meni je bilo lažje, ker sem ujel slovenske besedo iz njunega pogovora.
Kmalu smo si bili znanci. Saj čita-jo tudi oni Slovenski list. Kar na ulico Garay sta me napotila. Tamle! Ena hišica bela z rdečo streho! druga malo drugačna. Saj sta prav skupaj na desno roko, sredi kvadre.
Hm, takale stvar je zapletena. Malokdaj dobro urajmaš po takih navodilih.
Zato sem bil malo negotov, ko sem stal pred hišo. Ljubek dom. Pred hišo cvetna greda... Bo. Saj je lepa podoba slovenskega doma!
Ko sem tako mislil, se je pokazala na pragu postava. Kar po slovensko sem pozdravil. Saj s tem je takoj rešeno vprašanje, ali sem prav ali v zmoti.
Ves^l nasmeh je spremljal prijazno povabilo: Kar naprej gospod! Tako me je povabila mlada gospodinja. Ta hip je že pritekel mali sosedov fantek in njegova mama.
Kako ? Skoro sem se začudil. Ste si pa dobri sosedje. Kot da ste ena družina. Saj niti nikake ograje ne vidim.
Kmalu sem zvedel, da so si dvakrat v svaštvu. Micka in Marija sta si samo priimke zamenjali.
Besednjak in Brecelj! črničani dobro poznate te priimke, pa najbr-že tudi osebe. Tudi meni je zvenelo znano. In sem dognal, da jih imam še vedno med naročniki Duh.. Življenja — pod dekliškimi imeni____Bo
treba popraviti!
Da sta ti dve družini res za zgled mnogim drugim! Saj sta obe hiši kot en dom. In to sem prav živo doživel.
"Ravnokar sem prišel z vlakom", sem rekel.
Vi pa v Buenos Aires pridete malo.
Na šolsko prireditev pač ne boste zamudili! 6. novembra ob 3 uri popoldne v armenski dvorani bo! Tega pač ne smete zamuditi. In k maši na Avellanedo vsako drugo nedeljo v mesecu tudi pridite kdaj! tako sem vabil.
Bomo prišli. Seveda. Toda z otroci ie težava. In daleč nam je.
Pokazali so mi še do drugih rojakov. Gospa Olga je ravno imela delo s piščanci.
Dolgo smo vas že čakali. Povsod greste, tukaj nas je pa veliko družin, pa vas ni blizu.
Brecljeva deklica mi je pokazala še naprej do Cigojevih. Tudi ti so Vipavci. Saj so kar štirje bratje tukaj. Franc ima v Temperleyu mizarstvo. Še druga dva brata živita v
rej preračunanb ¿a polovico prebi-1 valcev.
Gledališče, s katerim se-1 je obagii-tilo mesto za časa vlade cesarja Trajana, je bilo eno najlepših iñ najvidnejših spomenikov v tedanjem mestu. Pred nekaj meseci so odkrili pri restavriranju starega mesta veličastne temelje te zgradbe. Že prej je bilo mogoče opaziti na tem mestu nekatere znake, zlasti pas zulu, ki je dal slutiti zgradbo, katero so omenjali že mnogi pisatelji. Mestna občina tržaška je sedaj na lastne stroške začela s sitematičnim izkopavanjem.
O tem gledališču je govorilo že mnogo lokalnih zgodovinarjev. Po večini se opirajo na Petra Nobila (19. stol.), ki je bil velik častilec klasične umetnosti. Ta pa je vedel prav za prav samo za temelje gledališča.
Gledališče je bilo v starem veku zelo važna in skoraj nenadomestljiva ustanova. Ljudstvo je zahajalo vanj in se navduševalo ob najrazličnejših veselih in tragičnih predstavah. Temu primerno pa je moralo biti zgrajeno tudi gledališče samo, kajti že s svojimi elegantno zgrajenimi linijami je moralo nuditi lep estetičen vtisk. Nič manj ni bilo seveda poskrbljeno tudi za trdnost zi-dovja in prostorov, ki so mnogo trpeli zaradi neprestanega prerivanja in nestrpnosti gledalcev. '
Rimsko gledališče v Trstu je zgrajeno v zelo velikih mera]i. Polkrog meri 62 metrov, v v globino okrog 15 metrov. Bri odkopavanju so našli kamen, ki ima vse podatke o postanku zgradbe.
Zdi se, da je gledališče stalo do šestega stoletja. Potem pa so začeli graditi na tem prostoru hiše in so rabili zanje material porušenega zi-dovja. Tako so ostanki v kratkem času izginili s površja in prihajajo šele zdaj spet na dan.
Gledališče je torej zgradil Kvint Petronij Publij Modest in ga posvetil cesarju Trajanu, ki je šel leta 104 po Kr. skozi Trst, ko se je v triumfu vračal iz Dacije proti Rimu. Kvint Petronij je bil Trajanov ljubljenec n se mu je zlasti prikupil s svojo skrbljivostjo za vojaštvo in verstvo.
' v ,Pri izkopavanju gledališča so našli tudi veliko število soli, ki so deloma pokvarjene, a kljub temu kažejo elegantno formo. Izvirajo iz grške dobe in nekatere spominjajo na Fidijevo dleto. Predstavljajo predvsem razna grška in rimska božanstva, ena pa oprsje nekega rimskega general a, ki je nemara največ žrtvoval za gledališče in ga tudi gradil. Poleg tega pa se je našlo tudi veliko število karnis, ki so vse dobro
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 112
—	Pri vsem tem pa morate biti zelo previdni in ji ne sinete pokazati kaj nameravate. Carica mora biti prepričana,, da je našla najbolj vdanega in molčečega človeka, ko pa si jo boste popolnoma osvojili — tedaj pokažite bič, s katerim jo boste stra-hovali, ko se boste preselili v sobe njenega miljenca.
—	Na bič pa res ne bom pozabil,
se zasmeje mladi major, — toda
Čemu vse to?
Orlov skomigne z rameni in reče:
■— Tako dolgo, dokler živi Aleksander- ne bo vztlelo vaše upanje — morda ga carica še vedno ljubi. Mor-('!l je bilo to danes samo njena muhavost. Katarina pa je preveč ponosna, da bi bila sužnja svojih muh.
—	Nekaj pa je jasno kakor na dlani: Katarina je sedaj zaljubljena v vas, kajti sicer bi vas ne bila imenovala za svojega čitalca in vas ne odlikovala z Vladimirovim redom. Morda pa bi se zgodilo, da se ji boste zdeli čisto majhni, ko bo zopet zagledala Potemkina, morda ji ne boste pomenili ničesar več, — da — je čudite se, moj dragi Subov — le ^nnajte neverjetno z glavo — jaz Poznam svojo Katarino boljše, kakor Vl -Jjjubil sem jo — Katarina me je Uničila — preživel sem strasti in čustva — jaz poznam Katarino v dno duše.
In pravite torej, — reče Subov, 77 ne smem ničesar upati, dokler Z!vi Aleksander Potemkin?
" Ne, — ničesar ne smete upati!
—	Kaj pa če Potemkina ne bo več?
ohranjene in so bile najbrž po stenah pozorišča, katero pa se ni ohranilo. Dobro pa se je ohranila cavea (prostor za gledalce), ki je razdeljena v štiri sektorje; ppd njo je bil podzemeljski hodnik v dolžini 20 metrov. Nad sumino caveo je bilo stebrišče.
Vsa izkopavanja in restavracijo vodi najboljši poznavalec antike in umetnosti v Julijski Benečiji profesor Mojajoli, pod katerega skrbnim vodstvom restavracija zelo hitro napreduje.
Gledališče je najnovejša in obenem najzanimivejša arheološka najdba v Trstu. Brez dvoma pa je v današnjem času tudi najpomemnej-ša v vsej Italiji.
Leta 1934 je bila odkopana nič manj zanimiva stavba iz rimskih časov, to je rimska bazilika (Basilica Romana). Stala je na najlepšem kraju mesta, na hribu, ki ga zdaj imenujejo Capitolino, v soseščini katedrale sv. Justa in v podnožji! gradu. Brez dvoma je bila zelo lepe zunanjosti in škoda, da se ni ohranilo od nje drugega kot tli in nekaj temeljev kolon ter sled dveh absid na krajši strani bazilike. Dolga je bila dobrih 88 metrov, široka pa 27 in pol. Kolone so utegnile biti visoke okrog 9 m.
Že omenjeni Nobile je odkril v zvoniku sv. Justa dele starega stilo-bata, pet kolon s kapiteli, odlomke arhitrava in nekaj drugih delov s fi-guracijami vojaških trofej.
Poleg teh najdb pa iščejo že dalj časa, vendar doslej zaman, tempelj rimske trojice: Jupitra, Junone in Minerve. Če bi ga našli, bi imeli v Trstu ves rimski Forum. Lahko da je bil na Capitolinu, lahko pa tudi v bližini novoodkopanega gledališča.
V	mestu so našli tudi neki kamniti oblok iz tretjega stoletja po Kr., ki ima simbolične motive.
Zelo zanimiv je tudi tako imenovani "arco di Riccardo", slavolok, ki je bil, kot poroča Ireneo della Croce, postavljen v čast kralju Karlu Velikemu in se je prvotno imenoval "arco di Re Cario", pozneje pa kar 'arco di Riccardo". Znamenit je zaradi svoje kulturno-zgodovinske vrednosti, ker kaže rimsko arhitekturo v dobi propada.
Za obilico vode v mestu sta skrbela dva vodovoda, katerih ostanki so se skoraj do malega našli tako v bližini mesta kakor tudi dalje zunaj. Natančen opis teh vodovodov imamo že iz prejšnjega stoletja.
V	zadnjih letih je zaradi restavracije in podiranja hiš v starem delu mesta prišlo na dan sploh mnogo stvari iz rimske dobe, zlasti obdelanega kamenja. Neštevilne fragmente raznih skulptur in drugih kamnov
—	Tedaj bo najbrž zasedel njegovo inesto in se razšopiril na njem — Platon Subov!
—	Dobro torej — trdno upam da jutri ne bo v Rusiji več nobenega A-leksandra Potemkina.
—	Ali samo upate, ali pa tudi morda veste, kar govorite?
Subov ne odgovori ničesar, temveč si prižge cigareto, ki mu jo je ponudil grof Orlov. Kadil je in nervozno gledal za oblaki modrega dima.
—	Grof Orlov, povejte mi, — reče Platon Subov nenadoma, — če bi se vi jutri morali podvreči operaciji, če bi vam morali odvzeti oko — ali bi pred tem napisali svojo oporoko?
—	Da, to je tisto! — vzklikne Orlov. — Človek, prinašate mi veselo vest — ali je mogoče — da je Potemkin izgubljen — da bo tudi on enkrat izginil — da je ta miljenec bogov izgubljen!
—	Da, izgubljen je! Doktor Rubén želi opeacijo in to brezpogojno!
—	Operacija že, — nadaljuje Subov z glasom mirnega, preračunljivega človeka, — moj dragi Orlov, operacija je vedno nekaj tveganega. Morda se posreči — morda pa se •tudi ne posreči! Vsakokrat more nastopiti zastrupljenje krvi, ker na žalost še niso iznašli ničesar, kar bi moglo zastrupljenje preprečiti. — Če bi se to na primer jutri zgodilo — tedaj bi jaz zmagal.
—	Tedaj bi vi zmagali! — vzklikne Orlov. — Dragi prijatelj, vi računate z možnostmi, ki pa človeka premnogokrat varajo.
Platon Subov skomigne z rameni kakor človek, ki bi rad povedal, da ne more storiti ničesar — temveč, da mora čakati na srečno naključje.
—	Saj to je tisto, — vzklikne jez-I no Subov, — Potemkin ne bo bole-
čin niti čutil. Ta prekleti doktor Rubén je iznašel neko sredstvo, ki ga je že nekolikokrat z uspehom uporabil. Imenuje ga eter — to sredstvo uspava človfeka in bolnik ne čuti med operacijo nikakih bolečin.
Orlov vstane in nekajkrat pokima z glavo.
—	Eter? — ponovi Orlov. — Slišal sem že o tej iznajdbi doktorja Rubena. Ta tekočina se po barvi nič ne razlikuje od vode. Z njo namaže-jo bolnika po celem telesu, potem pa zlijejo nekaj kapljic etera na vročo ploščo, para omami bolnika, da 'zaspi. Na ta način bolnik ne sliši niti ne čuti ničesar.
—	Doktor Ruben je preizkusil to sredstvo na nekem mojem vojaku, ki mu je krogla prodrla v roko. Po operaciji mi je zagotavljal, da ni čutil niti najmanjše bolečine.
Platon Subov vzdihne.
—	Jaz pa sem računal na to, — reče Subov, — da bo Aleksander Potemkin podlegel strašnim bolečinam. Svojo srečo bom mogel graditi edino-le na njegovi smrti!
Gregor Orlov, ki je malo prej vstal s svojega sedeža in hodil po sobi, je zopet sedel k mizi ter se nagnil k svojemu gostu tako, da so se skoraj 'njegova usta dotaknila Platonovih ušes.
—	Subov, če boste neustrašeni, za-šepeče stari lisjak mladeniču, — če boste le hoteli — ne bo Potemkin kmalu več občutil nikakih bolečin — še pred operacijo bo zaspal in se ne bo več zbudil.
—	Ne bo se več zbudil ? — vpraša Subov in pogleda črnega grofa. — Ali nama bo to mogoče?
—	Mogoče bo, če boste le hoteli!
—	Če bom hotel? Prisegam vam, da sem pripravljen storiti vse, samo
da bi si napravil pot k carici!
—	Ali pa ste pripravljeni storiti velik zločin in ga vzeti na svojo vest?
—	Bali — kaj pa pomeni zločin? — Kar smatrajo ljudje za zločin, ni treba, da bi smatral tudi jaz. Sicer pa je največji zločin, če človek ne izkoristi trenutka, ki mu prinaša srečo, če pusti srečo mimo sebe.
—	Platon Subov, vi mi ugajate. Kmalu boste na Potemkinovem mestu. Biti morate samo odločni... — treba je železne volje, — haba — to je volja, ki ugaja Katarini. Ko sem ji nekoč dokazoval, da je pojem o zločinu zelo širok in da je to za kar smatrajo ljudje umor carja, samo državna potreba — se ji je moje razlaganje zelo dopadlo — ljubila me je in postala zelo radovedna.
—	Razumem, — zamrmra Platon Subov, — vi mislite —
—	Ničesar ne mislim, — ga prekine Orlov in nagrbanči čelo. — Nisem rekel ničesar, — Subov, ali slišite — ničesar vam nisem rekel! Govoriva o Aleksandru Potemkinu! —
Orlov vstane, položi obe roki na mladeničeve rame in ga vprašujoče pogleda.
—	Subov, kako pozno je že? — reče Orlov.
—	Mislim, da je tri!
Orlov pogleda na majhno uro na kaminu, ki je bila takrat zelo dragocena stvarca.
—	Pol štirih! — reče Orlov. — Major Subov, dobro torej, če vam bo mogoče, da boste navzoči pri operaciji —	<
—	Seveda ji bom prisostvoval! — zakliče Subov. — Prosil sem Katarino, da bi mi dovolila in ona je u-slišala mojo prošnjo.
—	Subov, to je izvrstno! Tedaj
Temperleyu, eden pa je na Pater-nalu. So nečaki pokojnega župnika Cigoja.
Na drugem koncu Temperleya žive še drugi rojaki, doma doli od Pivke. Oni dan nisem vtegnil do njih, ker ob 3 uri sem imel dogovorjeno, da bom v Adrogue. Posebno rad bi poiskal Čoka, fanta doma tam od Trsta, o katerem pravijo, da je živ seznam vseh Slovencev, pa tudi Čehov in Hrvatov in sploh Slovanov v tamkajšnji okolici.
Tudi v Adrogue vem za eno našo družino. Pa nisem mogel najti naslova. Lah se pišejo in žive na neki čakri.
Ogledal sem si bolnico. Malo bomo še počakali, tako smo sklenili. Zaen-krat še ni vse v pravem položaju, da bi prišle sestre. Morda čez pol leta.
Namenil sem se dalje v Villo Calzado. Motorni tramvaj pelje tja. Pred nosom mi je pobegnil. Vlak ravno tako.,.. Omnibus št. 11 je najbolj gotov. Le da ga moraš goniti sam. Kar peš torej. Saj ni daleč. Prav tisti trenutek je priropotal ka-mijon, last samostana očetov "Božje Besede"; ki imajo tam svojo glavno hišo. Ravno prav.
Sredi polja stoji mogočna zgradba, v kateri ima prostora kakih 300 študentov, ki se pripravljajo na du-hovski poklic.
Prijazno so me sprejeli patri, prav • tako prijazno pa tudi naši rojaki: I^erec, Turek, Jejčič...
Dobro se vam godi, tako sem ugotovil v kuhinji, kjer je naš rojak glavni kuhar, ravno krofe pekel. Doma je bilo to samo za pust in za Veliko noč.
Tu je še mnogo rojakov. Tam blizu so se naselili trije bratje, ki so pravi vseznali. Mizarji, pa tudi kovači. Našel sem jih že pred letom, ko so doli v Villi Lynch vrtali vodnjak pri Šemoletovih.
Bilo je že ob osmih zvečer, ko smo potrkali pri Furlanovih. Mama je ravno Duhovno Življenje prebirala. "Oh ti meni"... Saj bi se človek ustrašil, če bi ne vedela kdo ste. Tolikokrat beremo vaše spise....
Kajpada smo bili takoj v prijetnem pomenku, da smo kar na uro pozabili. Iz Komna so doma in je bila seveda takoj beseda o tem kje sem kaj drugih Komencev videl. Le škoda, da sem preveč pozabljiv! Da jih je v Cordobi več. Na Paternalu, na Saavedri.. .■
Kar na deset je že šla ura. Domov je pa daleč. In moral se modriniti. Da se spet vidimo na šolski prireditvi 6. novembra v Armenski dvorani, tako smo sklenili.
Ob 11 uri sem bil pa že doma.
Hladnik Janez
sva že skoraj zmagala!
—	Pravite, da se ono čarodejno sredstvo, ki ga bo doktor Ruben u-porabil, da bi olajšal Potemkinu bolečine, imenuje eter? Dobro torej, dala mu bova eter, ki bo njegovo dušo za vedno odnesel v večnost.
Orlov zgrabi Platona s svojo železno roko in mu zašepeče:
—	Pridite ob sedmih zjutraj zopet k meni! Našli me boste zopet tukaj in jaz vam bom izročil nekaj, kar je za vas vredno več kakor milijon rubljev. Če boste spretno uporabili, kar vam bom dal — bo ležala vsa Rusija pri vaših nogah!
—	Kaj pa mi boste dali? — vpraša Subov razburjeno.
—	Eter!
—	Ah — eter iz Orlove lekarne!
—	Da! — se nasmehne črni velikan. Sicer bom moral oditi v drugo lekarno, da si bom priskrbel ta éter. Subov, bodite točni — ob sedmih vas bom pričakoval! — Kdaj bo operacija, alt vam je Katarina povedala? —
—	O poldne!
—	Prav! — vzklikne Orlov — tedaj bo Katarina ob eni jokala nad mrtvim Potemkinom! — Ob dveh se bo hotela ubiti od bolesti in žalosti za svojim miljeneem! — Ob treh bo poklicala svojega lepega čitalca, da bi jo razvedril! — Platon Subov, ob štirih pa bo že ležala v vašem naročju, — ob petih pa bo Aleksander Potemkin že nadomeščen, v njegove sobe pa se bo naselil nov miljenec. — Subov, danes opoldne! — Hahaha — ubogi doktor Ruben pa niti ne sluti blagega učinka svoje iznajdbe! Nikdar ne bo zvedel, kako se je major Subov okoristil z njegovim etrom.
Grof Orlov spremi mladega častnika iz sobe, ko pa je ostal, je sedel
SLOVENSKI LHST
List izdajata^ "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
--,	=3=-
JESENSKI DEŽ
"Oh, ta grdi dež!" so se jezili otroci. Stali so pri oknu, pritiskali nosove ob šipo in hrepeneče upirali oči v nebo. Čakali.so zaman. Sonce ni hotelo posijati. Črni oblaki so kot umazane cunje viseli čez in čez.
Tedaj so se spodaj odprle vezne duri. Teta ^larjeta je stopila čez prag. Iztegnila je roko, da so debele deževne kaplje udarjale nanjo in se drobile v sto kapljic.
Teto Marjeto so otroci dobro poznali. Vsak dan je napravila majhen sprehod, naj je sijalo sonce ali deževalo. Celo burje, mraza in najhujšega snežnega meteža se ni ustrašila. Tudi ta dan se je odpravila na sprehod. Dežnika ni nikoli jemala s seboj. Zadostoval ji je plašč s pritrjenim pokrivalom za glavo. Ko je tako nekaj časa mirno stala pred hišo in se zadovoljno režala, je nenadoma pogledala navzgor in zagledala čemerne obraze otrok za okenskim steklom. Pomigala jim je s prstom in zaklieala:
"Hej, otroci, pojdite z menoj!"
Otrokom tega ni bilo treba dvakrat reči. Čez pičlo minuto so bili že spodaj.
Ko so se čez dobro uro vrnili domov, so jim obrazi kar žareli. Ta sprehod se jim je zdel najlepši izmed vseh, kar so jih pomnili. Lilo je kot iz škafa, bili so kljub "nepre-močljivem" dežnem plašču premočeni do kože in so se morali preobleči do srajce vendar tega sprehoda ne bodo zlepa pozabili.
Najprej so s teto Marjeto zavili v mestni drevored. Tam so veliki stari kostanji kar tekmovali z dežjem in še sami deževali' kot za stavo.
Prišli so do velike, košate smreke. Teta Marjeta, ki je bila vseh muh polna, je obstala pod njo m rekla:
"Otroci, poglejte no, kakšen čuden ptič čepi na veji! Takšnega še nikoli nisem videla."
Otroci so hitro dvignili obr ize in radovedno pogledali navzgor. Nagajiva teta Marjeta pa je v teta trenutku na vso moč udarila s palico po spodnji veji. Debele krplje so se curkoma vsule otrokom v obraz. Najmlajši ni vedel, ali naj bi se jokal ali smejal. Ko je videl, da drugi od zadovoljstva kričijo, se je še sam veselo zasmejal.
Ne daleč od drevoreda so se pasle krave. Kazale so dežju, ki ga je veter zanašal od juga, široke hrbte, ka-
Mladinski kotiček
kor da mu hočejo s tem pokazati svoj prezir. Deževalo je tri dni brez prestanka, kakor da bi zemlja umirala od žeje, zato pač nič čudnega ni, da je bilo nazadnje tudi potrpežljivim kravam moče kar dovolj.
IZGUBLJENI SIN
Življenje, trnjeva so tvoja pota: nikjer pomladi ni, ne cvetja; vse ceste s trnjem so posute, nikjer ni rožnega poletja. —
v*
Mlad romar pne se v reber skalno, raz čelo v curkih pot mu lije, poslednje še napenja sile, misleč: V tujini lepše sonae sije!
— Še danes, jutri.,.., šteje dneve, obraz njegov je bled, utrujeno telo, roke so in noge krvave — a sonca zanj le ni in ga ne bo.
Marija ŽnidaršiČ, Stari trg pri Rakeku.
KIKIRIKI! KOKODAJS!
Živel je mož, ki je imo'. največje veselje s tem, da je delal škodo po travnikih in njivah.
Nekega dne so ga zasačili, ko se je valjal po žitu. Naznanili so ga o-rožnikom. Drugi teden je mož dobil od sodišča poziv, naj se pride zagovarjat zaradi škode, ki jo je napravil na njivi. Mož je šel s pismom k županu, ki je bil moder iii izkušen, da nikoli tega. Mož mu ie obljubil pet dinarjev za dober nasvet. • Župan je malo pomislil in rekel: "Takole napravi, Janez! Ko te sodnik povpraša, zakaj si delal škodo, mu v odgovor zakriči Kikiriki! Kokodajs! — Sodnik bo mislil, da si prismuknjen in ne bo te kaznoval."
Drugi dan je mož odpotoval v mesto na sodišče. Sodnik ga ie začel iz-praševati, mož pa mu je na vsako vprašanje odgovoril: "Kikiriki! Kokodajs!". Sodnik je bil p.^cej razburljiv človek, zato se je rmalu naveličal moževega kikirikanja in ko-kodajsanja. Prepričan je bil. da v moževi glavi ni vse v redu in izpustil , ga je.
Čez nekaj dni je mož dobil od župana pismo, naj mu izplača obljubljeno nagrado za nasvet. Mož je pod pismo napisal: Kikiriki in Koko-
dajs ! — ter ga je poslal županu nazaj. Župan je bil na vso moč jezen, tožiti si pa prebrisanega moža ni upal, ker je vedel, da bi bil tudi sam kaznovan.
Jože Lovko, dijak I. Y,eal. gimn. v Marjanišču, Ljubljana.
STUDENČEK
Pobožala jo zarja mlad cvet lepote zemske — hribček, gozd,
(grmovje, naznanjalo je rojstvo petje ptičje: studenček bister je prišel na svet.
Teló si nežno malček je krepi1., se v drobnem pesku s sm?hom je
(pomikal, med kamenčki blestečimi potikal, k potočku v strugo je pojoč zavil.
Veselo tekel je naprej, naprej v mogočno in počitka željno reko; ko zadnjo je premagal še zapreko, izlil v objem morja se je brez mej...
Ciril Kote; dijak
SLOVO
Čez poljane je prihajal mladi vitez, mesec maj; trate z rožami zasajal in krasil z zelenjem gaj.
Sončece je pozlatilo jasno jutranje nebo; božalo je z žarki milo mali griček za vasjo
Vrhu grička stal past;r je, gledal je doline kras; v srcu mu divjal nemir je, ko je zrl domačo vas.
Sonce je povsem priplulo isti hip izza vrhov; zlatih žarkov je nasi'.lo na pastirčkov rodni krov.
On je gledal sliko jasno, v mlado jo zaprl srce; še enkrat zavriskal glasno in odšel je čez gore.
(Marija Brenčieeva)
V TURŠKI HIŠI
Čevljak Kopitar je imel ?redi vasi majhno hišo. V njej je rnniljivo vle kel dreto in udarjal po kopitu, da se je kar kadilo. Pa ni ^ral samo drete vleči in zebljév zabi.jdti v pod plate, znal je tudi zanimivo pripovedovati. Janezek ,je bil pri njem kuhan in in pečen. Vsak d?a ga je nadlegoval s prošnjami, ur,; mu pove kaj s svojega potovanja po svetu.
Nekega dne je aJnezek spet pritekel k čevljarju Kopitarju z raztrganim čevljem. Ko sta se dogovorila, kdaj bo čevelj narejen, je Janezek sedel na stol in zapi-osil-
"Mojster, povejte mi kai!"
Čevljar je bil ta dan posebno dobre volje, zato se mu je iezik hitro razvezal. Prodirljivo je pogledal Janezka izza velikih naočnikov se ob-liznil okoli ust in začel:
"Ko sem jo popihal iz Carigrada, ker se z mojstrom nisva razumela, sem se nekaj časa, brez dela potikal po deželi. Ljudje so svoj ; činre delali kar sami. Imeli pa so 'lomljenje z menoj in dali so mi jesti, dd mi ni bilo treba stradati.
Napotil sem se proti Damasku, pa sem najbrž izgrešil pot, kajti kar na lepem sem se znašel v kraju, kjer živijo Kurdi. To so umazani, neprijazni ljudje, ki v svoji deželi ne morejo trpeti nobenega tujca. Zgrabili so tudi mene in postal sem njihov suženj. Ko so videli, da mi nobeno drugo delo ne gre tako izpod rok kot čevljarstvo, so me odvedli na trg, da bi me prodali dalje. To je bila moja sreča. Ko sem stal na trgu je prišel mimo hišnik nekega paše, ki je nekoč obiskal Evropo in se je navduševal za vse, kar je tam videl. Hišniku se je takoj posvetilo v glavi, da bi se paši še bolj priljubil, če bi mu pripeljal evropskega sužnja. In imel je prav: za pašo je pomenil evropski suženj redko dragocenost.
Dve leti sem živel pri paši in kar dobro se mi je godilo. Izdeloval sem čevlje za pašev dvor, turške in evropske, kakor so pač zahtevali od mene. Jesti so mi dali, kolikor in kar sem hotel.
To so bili lepi časi! Le škoda, da so tako hitro minili. Nekega dne je namreč prišel k meni sam paša. Stra-
šno se je dolgočasil, čeprav je imel v svojem haremu okoli dvajset žen. Domislil se je, kako imenitno bi bilo, če bi bila njegova palača poslikana tako, kot so poslikane palače v Evropi. Hotel je pač zmerom nekaj posebnega. No, in ker drugega Evropejca ni bilo v bližini, je ukazal meni, naj poslikam palačo. Odgovoril sem mu, da znam samo čevlje krpati, 011 pa me je zavrnil, da znajo Evropejci tudi slikati. Navrh mi je še zagrozil, da mi bo dal glavo odsekati, če se pri tej priči ne bom lotil slikanja. Kaj sem hotel? Glave takrat ne bi bil rad izgubil, zato sem pač ugriznil v kislo grozdje in šel na delo. K sreči sem svoj čas potoval po deželi z nekim slikarjem in se od njega naučil toliko, da sem vedel, kako se rabi čopič in kako mešajo barve.
Naslikal sem na stene s pisanimi barvami pašo in njegovo spremstvo na konjih, karavane in še mnogo kaj — vse v naravni velikosti. Ob pogledu na svojo packarijo pa mi ni bilo nič kaj prijetno pri srcu. Včasih se mi je zdelo, da že čutim ostro rezilo meča na vratu, zakaj paša ni poznal milosti, če se mu je kdo zameril.
Ko sem svoje delo dokončal, je prišel paša, da bi si slikarijo ogledal in izrekel svojo sodbo. Pripravljen sem bil na najhujše. Tembolj sem bil zato presenečen, ko sem videl, da ie pašev obraz kar zažarel od ponosa in zadovoljstva, ko si je ogledal moje zmazke. "Krščanski pes je trdil, da ne zna slikati. Poglejte, ali mi ni poslikal palače natančno tako, kot so poslikane palače v Evropi? Podarim ti prostost, pojdi, kamor te žene srce!" je svečano rekel.
Tega si nisem pustil dvakrat re-čh Bal sem se, da bi se paša utegnil premisliti, zato sem ročno pobral šila in kopita in jo odkuril.
Tako, vidiš, Janezek, lahko postaneš iz čevljarja slikar, če mu gre za glavo," je čevljar končal svoje pripovedovanje.
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
in se peklenski zagrohotal.
—	Eter — vzklikne Orlov. — E-ter! — Ha — maščeval se ti bom za to, kar si mi storil!
Grof Orlov pozvoni, nekaj trenutkov pozneje pa se je pojavil na pra-gun njegov komornik.
—	Zapoveduje vaša milost? — v-praša komornik. — Ali vam naj morda pripeljem lepo Georgijko?—
—	Vrzi jo čez prag! Daj ji denarja in ji reci naj gre k vragu, če pa ji jezik ne bo dal mi ru — Ne, ne, — počakaj, — daj ji čašo vina, v katero boš nasul oni prašek, ki jo bo omamil, da ne bo vedela, če sem nocoj ležal v njenem naročju ali ne —
Potem pa pristavi tiho:
—	Na ta način bom imel pričo, ki bo prisegla, da sem bil vso noč z njo.
Komornik je med tem časom že prišel do vrat ter jih hotel odpreti, da bi odšel.
Orlov pa ga pokliče nazaj.
—	Kaj zapoveduje vaša milost?
—	Poslušaj me, — reče Orlov svojemu slugi, — prinesi mi enostavno meščansko obleko! Preobleči se hočem v navadnega malomeščana! Toda hitro — mudi se mi!
Komornik, ki je bil že zdavnaj navajen na čudne želje svojega gospodarja, se je kmalu vrnil in prinesel iz bogate grofove gorderobe obleko, ki je spremenila grofa Orlova v kakega boljšega obrtnika.
Orlov se je ogrnil v plašč, vzel je svojo palico z zlatim držajem, si posadil kapo na glavo in čez nekaj minut odšel iz svoje palače.
Napotil se je k ciganki Marfi.
96. POGLAVJE.
Operacija na življenje in smrt
Ura, ki je bila določena za Potem-kinovo operacijo, je napočila.
Točno ob dvanajstih so se odprla
vrata majhne dvorane, ki jo je Katarina namenila za operacijo. Carica je prišla in pregledala vse priprave.
Spremljala sta jo njen prvi minister grof Panin in major Platon Su-.bov.
Major je oblekel svojo slavnostno, z zlatom vezano uniformo kakor da bi šel h kaki proslavi, na prsih pa se mu je lesketala kolajna Vladimiro-vega reda.
Pokazati se je moral seveda tudi v sosedni veliki dvorani, kjer je bil zbran ves dvor. Njegovo odlikovanje je vzbudilo splošno začudenje, samo po sebi umevno je bilo, da so začeli ugibati in si na najrazličnejše načine tolmačiti, kako je mladi Subov — doslej neznaten častnik — prišel do tako visokega odlikovanja.
Dvorjaniki so si šepetali, da je carica poklicala sinoči mladega Subova v svoj budoar.
Mladi major je takoj opazil, kako so danes prisotni dostojanstveniki čisto drugače odzdravljali na njegov pozdrav, dame pa so si prizadevale, da bi prišle v njegovo bližino.
Ko pa so zvedeli, da ga je carica i-menovala za svojega čitalca, so ga jeli vsi občudovati. Tako je Platon Subov slavil svoj prvi trumf in prav tedaj, ko je Aleksander Potemkin živel najstrašnejše trenutke svojega življenja.
Od zgodnjega jutra je delal doktor Abraham Ruben v mali dvorani, da bi jo pripravil za operacijo. Asistenta sta mu pridno pomagala.
Na povelje starega zdravnika so dvorano še enkrat očistili. Očistili so vsak kotiček, tla so se svetila kakor zrcalo, tapete na zidu so očistili s kruhom in namazali z neko tekočino, katere namen je bil — kakor jo zatrjeval zdravnik — uničiti vse 0110, kar bi bolniku moglo škodovati.
Dvorana je imela tri velika okna.
Dvoje oken je bilo zastrtih s težkimi svilenimi zavesami, tretje okno pa je ostalo prosto, tako da je svetlo, ba padala ravno na operacijsko mizo, ki se je nahajala pri oknu.
Miza je imela obliko pravokotni-ka, in je bila tako visoka, da je segala doktorju Rubenu do prsi.
Na mizi je ležala svilena blazina, na malih mizicah pa so ležali instrumenti in drugi predmeti, potrebni za operacijo.
Na neki mizici se je nahajal čuden aparat. To je bila neke vrste majhna peč, ki so jo tako kurili, da je bila plošča vedno žareča. Pri tej pečici pa je stala majhna stekleniči-ca, napolnjena z neko tekočino, ki se ni prav nič razlikovala od vode.
Na to stekleničico je doktor Ruben skrbno pazil, ker je vsebovala oni čudodelni eter, ki olajša bolniku bolečine.
Zdravnik je pravkar- pripravljal vse za operacijo, ko je prišel v dvorano major Subov. Carica ga je poslala, naj pogleda, če je že vse pripravljeno.
Doktorja Rubena je to potenje razjezilo, vendar je mlademu.majorju odgovoril še precej prijazno, da je vse pripravljeno, pokazal mu je tudi stekleničico z etrom, ki je Subova prav posebno zanimala.
Eden izmed asistentov se je oddaljil, drugi pa je pripravljal neko mazilo, s katerim bodo mazali prazno očesno duplino po operaciji.
—	To je torej ta čudodelni eter? — reče Subov in pazljivo opazuje stekleničico, ki je doktor Ruben ni dal iz roke. — Zares, doktor, če bi mi ne zatrjevali, da jo to vaše sijajno sredstvo, bi mislil, da je v tej ste-kleničici samo voda.
—	Ta tekočina ima prav tako bar-
vo kakor voda, — odgovori doktor Ruben.
—	Na vsak način pa je vendar neka razlika med eterom in med vodo?
—	Ni razlike!'— odvrne doktor.
—	Eter je popolnoma brezbarvna tekočina brez vonja. Sicer pa vem, da bodo mojo iznajdbo še izpopolnili.
—	Vendar pa ste bili prvi, — odvrne mladi major, — ki je ubral to pot. Vaše ime bo za vedno zapisano z zlatimi črkami v zgodovini zdravilstva.
—	Oh, vi se mi laskate! — vzklikne doktor Ruben, na katerega so Subove besede vseeno delovale.
—	Dragi doktor, vi niti ne slutite,
—	reče Subor, kako zelo me ta operacija zanima. Rad bi vas nečesa prosil.
—	Gospod major, govorite vendar,
—	Odvrne stari zdravnik, kateremu je lepi mladenič ugajal.
—	Njeno Veličanstvo carica mi je milostljivo dovolila, da smem prisostvovati operaciji, — nadaljuje Subov. — S podvojenim zanimanjem bi spremljal potek operacije, če bi mogel dotlej prečitati knjigo, ki ste .jo vi napisali. Ali bi bili tako prijazni in mi knjigo pred operacijo posodili. Vem sicer, da ni moja proš-
j nja baš preveč skromna, ker ste tako zaposleni, — toda jaz bi Vam bil zelo hvaležen.
—	Jaz sem siecr zelo zaposlen, — odgovori stari zdravnik, kateremu so ugajale majorjeve besede, — ker pa se moje stanovanje nahaja v tem nadstropju, vam bom prav rad pri-nesele svojo malo knjižico.
—	Pošljite vendar ponjo svojega asistenta.
—	Ne, v moje privatne sobe ne sme razen mene nihče vstopiti, — odvrne zdravnik, ki ni niti slutil, da
i je Subov to že davno vedel in baš
na tem zasnoval svoj lopovski načrt.
Ko je stari zdravnik odšel je, Subov pogledal asistenta, ko pa se je prepričal, da je zaposlen in da se ne zanima zanj — je z bliskovito naglico potegnil iz žepa stekleničico, ki je bila prav take velikosti in oblike, kakor je bila stekleničica z e-trom, ki je stala pri pečici.
V trenutku je Subov zamenjal stekleničici in tako je izginil dragoceni eter v njegov žep.
To podlo dejanje je Subov tako hitro napravil, da ni asistent ničesar opazil. Mirno je delal svojo pot in se ni niti zmenil za Subova, tembolj, ker ga mladi major ni niti pogledal, ko je prišel v dvorano.
Ustnici mladega majorja sta se skrivili v peklenski .smehljaj.
Oh, škoda, da obdaruje narava pokvarjeno in hudobno dušo z lepim telesom. Kako pametno bi bilo, če bi narava zločinca že vnaprej žigosala in ga pohabila, da bi bilo res: v lepem, zdravem telesu, zdrava — nepokvarjena duša!
To je pač peklensko delo. Grda gosenica si vedno poišče najlepšo cvetko in jo uniči. Za najlepšim popkom se po navadi skriva najbolj strupen pajek.
Platon Subov je počakal, dokler se ni doktqr Abraham Ruben vrnil je malo delo zanimalo, — reče zdrav-iz svoje privatne biblioteke.
—	Dragi Subov, če vas bo to mo-nik in izroči knjigo, — prosim vas, obdržite si ga, prav rad vam ga dam.
—	Sicer pa, — reče Subov po kratkem molku, — doktor, povejte mi odkrito, ali mislite zares, da se vam bo peracija na knezu Potemkinu posrečila. Slišal sem, da so takšne operacije zelo nevarne in da mnogo, ali pa večina pacijentov umre.
(Dalje prihodnjič)