StmWm 214> - (Posamezna HevPka S vinarjev.) Mi|i vsak dan, tudi ob nedeljah ka prazniki*, ob 6 aJatnM. Urađs litvo: Ulica Sv. Frmnaika AcUkegi «. 20. L ««tatr. — V«4 dapisi ncj m poBH«Jo uredniltv« Usta. Hc*«nkii»n« ptama m m •prejemajo in rokopisi te ne vračajo. Tuialatelj in odgovorni urednik Stefln Oodtaa. Lastnik koosordj lit'j .Eđlaoat*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadrage t otrejentm poroKvecn v Trste, oBca Sv. FraačiŠka AaUkega it. S* Telefon uredniftva hi apravs Itn. 11-57. NaroCnina mala: Za celo leto.......K 91-30 Za do) leta........a 1W0 as tri nesece • •.,.•••.•••••« • 7*®§ »i ledcijakt Isiijs ■ Oto Mi « • • • • • • JJJ na pol leta ....»•...»•••••• # Mi W Trst«. > soboto. 4. avgusta 1917 Letnik XIII. Posamezne Številke »Edinosti- sc prodajajo po 8 vinarjev, sastarele ftcvilke po 10 vinarjev. Oglasi se ratunajo na milimetre v Sirokosti ene kolone- Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, cg'asi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........• K 20.— vsaka nadaljna vrsta........... . Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno 1« upravi .Edinosti* — Plača In toži se v Trstu. Uprava In Inaentnl oddelek se nahajata v ulid Sv. FrančUkft AaUkega it 80. — Poftnohranilnlčai rabin it '41.662. TiK mi važno odločitvijo. (Oi našega posebnega poročevalca). D u n a J, 2. avgusta. Kakor se Je zadnje dni poročalo v »Edinosti« o zakulisnem delovanju za novo, stalno vlai 'o, tako se v visokih krofih do-j-'edno deluje dalje in se hoče to delo do-nčati — še ta teden?! Seidler ?e dobi! med tem misijo, da sestavi novo vlado na podlagi jasno za-čr'ar *:ra programa. — Današnji »rrem-čc b o t ie f bjavil ta program v celoti. Za nas vse ima ta vladni program totfko večjo važnost po izjavi angleškega zuna-niega ministra Balfeura, da bo morala Marija ' tč !e sama urediti svoje notra-i e razmere na podlagi nekih obče ve:*av-- ib načel. — Ceda'ie Jasneje se namreč • A zuje, da bo imel bodoči svetovni ; gr/ , na katerem bodo sedeli zastopni-1 ■ eh držav na svetu, rešiti tako mnozi-, elikih vprašanj, da pred niimi izgrne-nJra mala* narodnostna vprašanjica v i jjah avstrijske države. i7 tc^a Droerr>.ma bodoč« vlade naj posnamemo le najbistvenejše, kar spada v s'iko o položaju. • >r Se i ter je dobil nalog, da sestavi Koalicijsko ministrstvo vseh živih sil v striji; v njem naj V>do zastopani vsi a r irodi. Kažipot mu bodi: Revizija ustave » načelu: narodne avtonomne z okrožji v do edanjih deželnih mej*h. — Avstrija j država, v ka -ri vsi narodi svoje na-r a ie zadeve doloCajo soj ni hi sami odlo-t iio o svoji uiodi. ' evočati se more tudi, da vlaia v odlo-e. tf>;ih krogli n-jtrdnejša velja, izvesti ta prograa z icfezno doslednostjo. Avstrij-š : Tdi so pov2bJje:ii, da sodelujejo. I *f* -3loval, ne bo imel pravice, • t; 2 : 3r,j rkorkoli ozirali. Pasivna r s- !ra V tketa n roda naleti na — r^-fcivro rezfci^fico Padajočih krogov. Mora Iti! oder broehea! torei. kaker se \ se zdi, pred ć ž* novim vožajem neke--samozavesti h odločnosti, katere nI podpihnil ie Boliocr s svoiint javmni proglašenjem, marveč ima svojo oporo še v nejavnih i«u * -;ii in zagotovilih izza državnih me$. i«i s I n poMMem ravnamo račur-jti! Hladen n trezen politik ne ostane vedno d<>-v svoji taktiki — v vsakem slučaju. ub docela izpremen^enem položaju, inar ee nra^ma svo'e korake po preme-Jn:e i razmerah, premenienift osebah M. Um ko stoiimo naproti docela trtJ^ni volji «odl«>ču)očili einheliev v nekem gotovem je potrebno. jla hladno razmišlja-1; kaj nam je s.orhi n ali ni postalo po-i ebno, izoremeniti svo:o taktiko. — V to ie jroklicctn Jug-slovanski klub v prvi \ Časi so tako važn«. da bi bilo prav, k > bi bili gospodje na Dunaju. • * * 1 a.na*nfi listi reklamirajo z neko trdo-vr .a ..jo Jugoslovane za bodočo -- de-* >n > veiino. Svoje dvome o tem srno že \ Jerai itovedali in da-ies ponavl«mQ» da 0 ^ i lepi Istva ni nika^ega iain- s va. Ne vemo, na kaj se nemški listi in t iiiovi \ ;.:iv a' infenuatorji naslanjajo. \ današnjih tistih se potrjuje naše vče-raj-nje poročilo, da bi mogel postati kak J j ..i.-slo vati rrf:.5etiii minister. (Seveda bi a tndi še dobili). — Novo pa je, a bo v tem slučaju moral poseli Dobernig tudi — resortni minister. Smatrajo seveda za velikansko pridobitev. ki bi jo dosegli Jugoslovani, — kajti d'fclej n'sino imeli ie nobenega ministra. S-iil bila Suklje in Ferjanč'3 sploli prva ovuma svtiiiika iz — parlamentarnih in poli tiskih vrst. — Ali je čas za take — pri-dobitve, naj odlojijo odgovorni zastopniki narc^Ja potem, ko bvJo Imeli vse informacije na razpolago. in kaj s Cehi? na stališču, da ne vstopijo \ nikako \iaJo. Siliti jih nihče ne tiiope! Zato pa trde Janašnji listi, da bi u:egiiila biti in.enovar.a dva uradnika, ki stojita parlamentarcem zelo blizu. — Z \ *o gotov ostjo se more povedati, da je nanieti — imenovati v takem slučaju Ie enega ministra, in sicer barona Trnko za P O D I I S T E K.__ Nii!ionar9 ki le izginil. Roman. Francoski spisal Ev gen Chavettn- — Ha! — je dejal veselo, — gotovo, zdravje je velikanska dobrota! Bilo bi vendarle prezgodaj, da bi bil umrl že s tridesetimi leti____ Pa kaj, pozabimo onih ŠL^t tednov, ki sem jiji preležal na t J '.-' i postelji, in mislimo seiaj na bodo, ost, katero si moram sedaj zagotoviti. Ni nam treba poudarjati posebej, da ta srečani okrevanec ni bil nihče drug kot baron de Lozeril, ki je prvikrat po svoji bolezni šel na izprehod. Ved razmiiliajoč o svoji bodočnosti, v kas.-ri se je že videl Iasrtnika tako zaže-ljene Lote Pavline Brichetove, je de Lozeril dospel do palače markize de Bra-geron. Tu je, ne da bi bil moral čakati tudi Je en sam trenutek, vstopil v majhen sa'/n, ministra javnih del, Wer ima že nekako domovinsko pravico. Ugibajo sicer, ali Trnka sprejme v sedanjih razriterah ta portfelj. Prevladuje mnenje, da — sprejme; on Je talili svetnic in — uradnik v prvi vrsti, vse drugo pride šele pozneje na vrstu. V slučaju sodelovanja Čehov pri vladi bi pa mogli imeti — tri ministre, in sicer: trgovsko ministrstvo (jfr. Fledler, ki Je tu že bil), javna dela (baron Trnka) in ministra rojaka (dr. Krubano). Ako bi pa agrarci zahtevah za-se poljedelsko ministrstvo (namesto trgovinskega), bi postal minister drž. posl. V&kov-sk>\ ki je strokovnjak prve vrste (je prvi uradnik kulturnega sveta v Pragi, član ustavnega odseka in je bil član češko-nemških spravnih konferenc). Da bi Cehi igrali s tremi ministri važno ulogo v novi vladi, Je samo ob sebi umevno. — Toda Cehi so proglasili pasivnost, hočejo držati roke križem, pustiti Nemce pri polnih jaslih in čakati, »Ja bi se kje kruh rezal in oni niso poleg ter dobe lepši kos, to po dolgoletnih izkušnjah pač ni mogoče! Kakšno figuro igrajo oni pri tem, jim ni dosti mari. Kožo v tem oziru imajo že utrjeno!. Sicer pa bodo defini-t:vno o vsem tem sklepali šele -prihodnjo nedeljo v Krakovu. — Ako se ne zecfoii-jo, izjavijo, da naj ostaneta v kabinetu do-erjBHa poljska zastopnika, dokier se kolo Po!side ne bo moglo odločiti, da pošlje iz svoje srede zastopnike v ministrstvo. Tri radikalne stranke Kola so slejko-prej za opozicijo. Konservativna stranka pa je mnenja, da naj afero Pilsudski reši poljska vlada v Varšavi, ki je v tem oziru tikJl že naredila svoje korake. Danes popoldne je dr. Seidler konferi-ral zopet z zastopnikom češke socijalne demokracije dr. Smeralom, ki mu pač ni mogel nič drugega povedati nego poslanec Stanjek. — Češki socijalni demokratje so že proglasili, da kratkomalo ne reflektiralo na kake ministrske stolce. m m • Ob zakliučku »današnjega poročila je došla vest o — sklepu krščanskfh socijal-cev. Sklenili so, da se ne udeleže novega Sei^ierjevega ministrstva, ker v teh težkih časih nočejo nositi soodgovornosti za rešitev tako velikih vprašanj. — Pač pa bodo, kakor doslej, pripravljeni dovoliti vse — * državne potrebe in ostanejo na stališču dobrohotne nevtralnosti. Predvsem pa hočejo počakati, kako se odločijo v nedeljo Poljaki v Krakovu in nemški socijalni demokratje. — Danes so se posvetovali z Seidlerjem voditelji te stranke llauser (ki je bil tudi v avdijenci pri cesarju), baron Fuchs in Fink. — Stranka smia za-se pač nič ne potrebuje; svoj ugled si utrjuje v deželnem o« boru in mestni občim dunajski, drugače pa se noče — kompromitirati! Tako se torej položaj preminja od ure do ure. Pred par urami se je še glasilo: Tako mora iti! — Ali tu pridejo vmes krščanski soci'a.'ci, ki zmešajo štreno in na nje se morajo seveda ozirati. Na Čehe In Jugoslovane ni treba tolikQ gledati! Naša avstrijska pohi.ka torej letos nima ne pasjih dni ne dobe kishh kumar, pač pa ki ga je markiza odpirala samo svojim najzaupnejšim prijateljem. Kedar je gospa de Brageron sprejela kakega posetnika v tej sobi, je veljalo to za sluge kot nekak ukaz, Ja je ni za nikogar več doma. Ker je poznal uredbo in življenjske navade markizine zelo dobro, se je de Lozeril, ko so ga privedli v mali buL'oar, kjer nihče ni smel motiti pogovora, čutil nekoliko vznemirjenega vsled te previdnosti dame, ki je tako hitro privolila v prelom odnošajev žnjim, ki ga ji je predlagal on sam. — Aj, aj! — si je mislil nezaupno sam pri sebi, — ali mi namerava zopet odvzeti svobodo, ki mi jo je že dala? Ponosna, maščevalna in gospodovalna markiza je bil^, kot že omenjeno, ena onih brezsrčnih žensk, ki smatrajo tjubezen samo za igro. Pokvarjena, ne «-a M se mogla opravičevati, da bi jo zavajala strast, se je vedno s hladnim preračunavanjem vdajala grehoti, a se ni dala nikdar zavesti po njej preko meja, ki si jih je določila sama. Njena splošno znana Iju- napatf iniiifcuika brezuspešni in zani iz-gubononi. » Prvi generalni Tivartirmojstor* T dL Ludendorfi BOLGARSKO. SOFIJA, 2. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Živahen topovo^enj s presledki med jezeri, v kolenu Černe in na Dobrempolju. Na Kruši Planini so naši poizvedovalni oddelki na raznih točkah vdrli v sovražne strelske iarke hi napravili znatno škodo. Na romunski fronti pri Isaceji pičel topovski ogeni. TURSKO. CARIGRAD, 2. (Kor.) fz glavnega stana se noroča: Na perzijski meji ?ti na kavkaški fronti smo v patruljnih bi jih prl-zadeinli sovražniku izgube. Posebni je treba omeniti hrabri nastop ene naših patrulj pod' vodstvom nekega štabnega oficirja, ki }e prit pela na kavkaski fronti daleč za sovražne črte. prav napete, zanimive čase, polne izpre-, memb in iznenađeni. Počitnic tu ni in ni J za dan se ni mogoče '»udaljiti z Dunaja. Zvezna mmim poro£!!a. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se razglaša: 3. avgusta 1917. V z h o di n o bojišče. — Černovice so od danes zjutraj v tretjič osvobojene ruske nadloge. Sovražnik ie ostavi! mesto šele po srditih Pri Comarestie so včsrat Kdvessčv- čete v sijajnem napadu vrgle rtiSife čae, pri čemer je ime! posebno pešpoik št. .101 (Bekecsab?) priliko, da je dokazal Svoje junaštvo. Istočasno so se morali r?ed Prutom in Dnje-strorn Rusi pod prUs^om nemških in av-strijsklJi bataljonov umakniti in oditi proti meji. Danes zintrai je, meti tem ko so hrvatski oddelki čez prutski most vdiii v n esto, prispel z južiie strani na CeLi svo-tfii polkov ob ogromnem navdušenju pre^ vivaistva v osvobo&no mesto armadni poveljnik, nadvoza. Jožef. Severno Bn)e-stra je poiskusal sovražnik na več točkah 9 protisunki doseči razbremenitev; bil povsod odbit. Očiščevanje kota ob Zbru-ču .le končano. V Južni Bukovini srno zasedi* Kimpoluug, v trotiteželnem kotu prispe i na zapadni breg romanske Bistrice. Med Oi loškim plazom in dolino Casinu so se novi, z znatnimi silami izvedeni napadi sovražnika izjalovili. Italijansko in balkansko boli 5 če. — Nič novega. Načelnik generalnega Štaba* . NEMŠKO. BEROLIN, 3. (K«*".) Velfr! glavni stan, 3. avgusta 1917. Zapadno fco|išče. — Armada kraljeviča Ruprehta'. Na flandrskl bojni ironti je bU včeraj ob deževnem vremenu topovski boj po^ebito srdit le ob obali in severovzhodno Yperna. Sunki Angležev ob cesti Nieuport — Westende in vzhodno B2xschoota so se istotako izjalovili kakor močni napadi ari Langemarcku. Rou-lers, kamor ie veilk ael belgijskega prew bivalstva u bežal pred ognjem svoiih osvobojevalcev. Je obstreljeval sov ražnik z najtežjimi topovi Bo£ v predozemlju severno prekopa La Bassee in pri MGiichy in Harrincourtu so bili za nas ugodni. — Armada nemškega cesarjeviča: Vzhodno Alemeuta, ob cesti Laon — Soissons so francoske stotnije začasno vdrle v en jarek, iz katerega pa so bile takoj zopet pregnane. Pri Cerny so naše čete izpopolnile bojni uspeh 31. julija. Polastile so se francoske postojanke na južnem izhodu predora, se vzdržale proti več protinapadom in pripeljale mnogo ujetnikov. Na levem bregu Moze so bili zjutraj in zvečer po močni topovski pripravi Izvedeni napadi Francozov na obeh straneh ceste Ma-lancourt — Esnes odbiti. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav. (Bohmova armada): Vzhodno Husjatina krajevni boji. Kljub žilavemu odporu Rusov je bilo zavzetih z naskokom več krajev ob dolnjem toku Zbruča. Pri osvojitvi Kudrinc so se odlikovali bavarski črnovojnikL Mei Dnj^. strom in Prutom se je sovražnik dopoldne še držal. V prvih popoldanskih urah je pričel pod pritiskom Litzmannovih čet popuščati in se umikati. Severno Cerno-vic kažejo njegovo pot goreče vasi. Danes zjutraj so s severa avstroogrske čete gen. polk. Kriteka, južno Pruta z zapada c. in kr. čete pod osebnim vodstvom gen. polk. nadvojvodi* Jožefa vdrle v Černovice. Glavno mesto Bukovine Je osvobojeno sovražnika! Dalje južno so druge čete fronte nadvojvode Jožefa že včeraj prebile ruske postojanke pri Slobod; Tji in Davidenih. Cudin v dolini Malega Sereta, Saden » Falken ob Sučavi so zavzeti. V Kimpoiungu so avstroogrske čete v zavzemanju hiš napredovale. Tudi v gorah na obeh bregovih Bistrice smo dosegli uspehe v bojih. Na Mgr. Casinului so bili bavna razmerja so večkrat imela samo namen, da Je uveljavljala premoč svoje nepobitne lepote nad svojimi tekmovalkami s tem, da je se^aj tej sedaj oni ugrab-ljala v resnici ljubljenega oboževalca. Ko si je tako za nekoliko časa pridobila zadovoljstvo, da je spravila dotično žensko v obup, je brez vsega sramu in ne da bi jo le količkaj zapekla vest, bacnlla moškega od sebe kot razbito igračo, je ostala potem gluha proti vsem vzkrikom prevarane ljubezni in je mogla oelo pozabiti ime nesrečnika, ki si je domišljal nekaj časa, da ga je ljubila. Kako pa se je vendar posrečilo nekomu med toliko drugimi, da je omehčal to kamenito srce? To je pač eno onih vprašanj čustvenega življenja, katerih rešitev se ne posreči nikoli. Toda isti človek, ki ji je dal spoznati najslabše občutke ljubezni, ji je zadal tudi najstrašnejše bolečine zavrnjene ljubezni. Kajti zadal je tej ženi, ki je odbila od sebe toliko ljubečih src, bridko bol, da jo je zapustil. In ta človek je bil baron de Cambiac. ČERNOVICE ZOPET OSVOBOJENE. DUNAJ, 3. (Kor.) Dne 19. julija je pričel protinapad v odgovor na rusko ofenziv o. Neumorno in nezadržno je drvel avstro - ogrski naval ob Dnjestru in po Goz»-jnat!h Karpatih, lomeč pred seboj v«sak odpor Rusov. Zmagovite čete niso premagale samo sovražnika, ampak tudi vse ovire in napore, ki so bile posledica naglega prodiranja in težkoč bojevanja v Karpatih. Saj je šlo vendar za to, da se iztrgajo sovražniku sveta domača tla. Od Kaluža do Cer novic je 170 'km in danes zjutraj je vkorakal gen. polk. naj'vojvoda Jožef, poveljnik armadne fronie. na čelu svojih zmagovitih čet v Černovice. n£N OSREDNJI« VLASTI V 3 LETIH. BEROLIN, 3. (Kor.) Osrednje vlasti so v treh vojnih letih napravile skupno tri milijone ujetnikov in uplenile: 12.156 to-pov, 8352 strojnic, 1,055.805 pušk, 10.640 municijskih vozov, 5 milijonov topovskih krogel in nešteto drugega vojnega materiala. Od osrednjih vlasti zasedeno ozemlje znaša 548.800 km2, torej več kakor vsa nemška država. Osvojenih je bilo 47 trdnjav, čntenta ima v Evropi zasedenega le 15.900 km2. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 3. (Kor.) VVolffov urad poroča: V Atlantskem In Severnem morju so potopili naši podvodniki zopet 4 par-nike in 6 jadrnic^_ Revolucija v Rusiil. teresčenkova okrožnica zveznim državam. PETROGRAD, 1. (Kor.) Minister za vnanje stvari Tereščenko je poslal dip'.o-matičnim zastopnikom Rusije pri zaveznikih okrožnico, ki pravi: Rusira je bila prepričana, da ni zanjo drugega izhoda, kakor da skupno z zavezniki nadaljuje skupno akcijo na fronti. Ofenziva naše armade, ki je postala potrebna vsled stra-tegi-čnega položaja, je naletela tako na fronti kakor v notranjosti na nepremagljive te/koče. Zločinska propaganda di sovražnikov poikupljenih elementov je povzročila v Petrogradu punt. Istočasno so deli frontnih čet, ki so bili okuženi z enako propagando, olajšali sovražniku prebitje fronte. Rusije nobene težkoče ne pripravijo od nepreklicnega sklepa, da nadaljuje vojno do končne zmage po ruski revoluciii proglašenih načel. Mi vemo, da je oivisna od izida tega boja tako svoboda Rusije kakor tudi svoboda vsega človeštva. Opirajoč se na to zavest, smo prepričani, da je umik naših čet !e provizoričen in da bomo končno zmagovito končali svojo stvar. KORN1LOV — RUSKI GENERALIS-SIMUS. PETROGRAD, 2. (Kor.) Brustlov je naznanil nrovizorični vladi svoj odstop. General Kornilov je bil imenovan za vrhovnega poveljnika ruskih armad. Cerm-sov ki je poveljeval dosedaj osmi armadi. je bil imenovan za višjega poveljnika jugozapadrie fronte._ Govor L!oyda George v spodnji zbornici. LONDON, 2. (Kor.) V spodnji zbornici je Mac Sykes za ministrom Hendersonom poživljal ministrskega prefisednika, -naj poda izjavo, da se vlada ne igra z mirom. Ako bi se razširilo to mnenje, bi zamoglo biti omajano celo kraljestvo. Lloyd George je odgovorit da vlada sama niti najmanje ni izpremenila svojega naziranja o edino možnih mirovnih pogojih, ki bodo častni za Anglijo. Izjavljam dalje brez obotavljanja, da ne bomo nobeni stranki dovolili, da odloča o mirovnih pogojih ali jih narekuje. Mirovni pogoji morajo spadati v odgovornost sedanje vlade. Kar se tiče Hendersonovega govora, sem se nahajal ravno v Parizu, ko se je razpravljalo o stvari. Mi nismo bili v Parizu, da razpravljamo o mirovnih sklepih, ampak o najboljših metodah uspešnega nadaljevanja vojne. Konferenco zadnjega tedna nameravamo avgusta meseca nadaljevati v Londonu. Ministrski predsednik je nato razpravljal o stališču Hendersona kot Člana vlade in delavskega voditelja. Pri tein se škoda in dobiček izenačujeta. Hent-'erson je vedno dosledno sodeloval pri odredbah za nadaljevanje vojjne. To je dobiček, ki izhaja iz njegove zveze z organiziranim delavstvom. Nekateri poslanci so mnenja, da je ta zveza nesrečna, toda zbornica mora premisliti, ali bi se izplačalo to opustiti. Vlada bo istotako razmotrivala o vprašanju in povprašala za svet francoske ministre, ki se nahajajo v istem položaju. Jaz nisem nikdar obupaval nad stvarjo zaveznikov. Prepričan sem, da se bo Rusija opomogla. Možje ruske vlade hočejo organiziiati silo Rusije za boj proti Nemčiji, bojevati pa se morajo s skoro nepremagljivimi težkočarni. Treba se je pač ozirati na Rusijo, da se ne povečajo nesrečni vplivi, ki delujejo v Rusiji proti stvari entente. Rusiji se mora dati prilika, •c.fa se restavrira. Lloyd George je končno poživljal zbornico, naj ohrani edinost na zunaj. Od Anglije so zavezniki bolj odvisni kakor od kake druge dežele. Ako se bomo pričeli razdvajati in žrtvovati enega dragocenega kolego za drugim na korist onim, ki streme po mirovnih ciljih, potem moram dejanjski obupati naU našo zmago. _ Ribot o splošni politiki francoske vlade. PARIZ, 2. (Kor.) Zbornica je razpravljala interpelacijo Renaudela in Pugliesl Contija o splošni politiki vlade. Reniuidel je govoril o izjavah nemškega kancelarja in groifa Czernina, proti katerim ne sme nastopati politika dementijev, ampak aktivna obramba. Ministrski predsednik Ribot je tekom odgovora prešel na mirovno vprašanje in izjavil: Mi stremimo po miru. toda odkritosrčnem, častnem miru. Ako bi se od|X>vedaJi Alzaciji in Lotarin-giji in bi morali sami zoi>et zgraditi svoje porušene provinca, potem bi privolili v to, da bi obstojale razvaline Francije še v napru. Nas hočejo zasužnjiti. Mi moramo izvojevati zmago. Socijalisti so le na-ročenci nemškega cesarja. V nato nasta-le-m hrupu je zaklical Coiiipere Moiel: Mi nočemo razpravljati z ljudmi, kakor je Scheidemann, in mi ne bomo nikdar -privolili v to, da bi odločevali taki ijuJje. Ministrski predsednik nadaljujoč: Nemčija hoče, da se uničijo sodbe, kakor je raztrgala pogodbe. Ta nenadna, goreča želja naših sovražnikov za družbo narodov je hinavstvo. Kakor je rekel Lloyd George, nima nobena stranka pravice, da odločuje o mirovnih pogojih. Ribot je prosil nato zbornico, naj ne kaže slike ne-edinosti in se ne spušča v stvari, ki koristijo le sovražnikom. Odgovarjajoč na namigavanje o pogodbah, o katerih je govoril kancelar, je Ribot izjavil: Ponavljam, da nismo hoteli nobenih nasilnih osvojevanj. Povrnitve Alzacije in Lota-ringrje ni smatrati za aneksijo. Storil bom, kar želi zbornica: ali bom odstopil ali storil vse možno za blagor naše Francije. Pugliesi Conti je opozarjal na nevarnost imperijalizma, edino nado Nemčije, in se pritoževal nad mirovno propagando. Vprašal je Ribota, kaj namerava storiti z internacijonalci in revolucionarji. Re-naiidel je očital Ribotu, da ie rekel, da so izjave socijalistov dvoumne. Moutet se je pritoževal, češ da Ribot dvomi o patriotizmu sociialistov. Ribot ie zavračal ta očitanja. Nato je sprejela zbornica Klotzov dnevni red s 392 proti 61 glasovom, glasom katerega prehaja na dnevni red, določen 5. junija, odklanjajoč vsak dodatni predlog. Demisija francoskega mornariškega ministra. ŽENEVA, 3. (Kor.) Agence Havas poroča, da }e francoski mornariški minister Lacaze odstopil. Tudi državni podtajnik Deinis Cochis je odložil svoje mesto. Razne politltn* vesti. Imenovanje ministra za Hrvatsko bo izvršeno baje v najkrajšem času. Nekateri hrvatski krogi bi želeli Kociana, člana upravnega sodišča v Budimpešti. Ali ministrski predsednik grof Esterhazy se ie že odločil za dra. Unkelhauserja, sedaj namestnika šefa bosaniske vlade. V kolikor je bilo posneti iz svojedobnih i-zjav v hrvatskih listih, je ta mož na jako dobrem glasu na Hrvatskem kot izvrsten administrator in kot koncilijanten in vesten politični uradnik. Izjava izvrševainega odbora Naroono-napredne stranke. Izvrševalni odbor Na-rodtionapredne stranke je unel dne 31. m. m. sejo, v kateri Je poročal drž. posl. Ravnihar. V podobni debati je bilo eno-dušno izraženo zadoščenje nad deklaracijo Jugoslovanskega kluba, proglašujočo načelo prava narodove samodoločbe, ter svobode od vsakega tujega gospodstva. Vsprejemši načelo narodno-teraorijalne avtonomije, si je klub postavil določen cilj, obenem pa tudi začrtal pot, ki vodi >.'o tega cilja. Od tega se ne smemo odmakniti niti najmanje. Klub naj bo v najtesnejši zvezi s tistimi slovanskimi skupinami, s katerimi nas veže mnogoletna tradicijonelna politika in pa sedanja interesna skupnost. 2njimi naj skuša do- Stra?i »EDINOST* itev. 214. V Trstu, dne 4. avgusta 1917. seči enotnost tudi v taktičnem postopanju. Udeležbo v poctoiseku ustavnega odseka smatra izvrševalni odbor Narodno-na^redne stranke podrejenega taktičnega pomena. Ta odbor da nima pravice sklepati, niti odločati o zahtevah posameznih narodnosti. Ce glede teh zahtev ne pride do sporazuma, potem spada stvar pred forum drugih činitelje v. Vlado, ki naj bi izvedla ustavno reformo, bi jugoslovanski klub mogel podpirati le tedaj, ako ministrstvo sprejme programatično izjavo jugoslovanskega kluba od 30. maja t. L — K nčno so v izvrševalnetn oJboru sklepali o konkretnih korakih, ki jih politika Jugoslovanskega kluba nalaga jugoslovanskim strankam._______ vesti. Varujte ^ strupenih gob! Mestno tržno naJzornistvo prebivalstvu topio priporoča. da v interesu lastnega zdravja kupuje gobe samo v prodajaiišču v ulici Zaccaria — vogal ulice Chiozza, kicr se prodaja le blu^o. ki so je preiskali tržni nadzorniki. Tu -i onim, ki sami nabirajo gobe, se nuj- j no priporoča, da jih rve uživajo prej, j prtJno jih ni pregledal kak tržni komisar, ki ga je najti na slehernem trgu. —- Ugotovilo se je, da se prodajajo g^ibc tudi po raznih prodaiališčUi z zelenjavo, po prodajalnah z jestvuiami itd., kjer naravno m mogoče izvrševati strogega nadzorstva. Občinstvo naj bo oprezno in naj ne U-j/.ije gob v takih prodajalnah, ali naj vsaj ■ gob ne uživa, predno si ni popolnoma ^gotovo o tem, da so gobe užitne; kajti z j uživanjem strupenih gob si ne nakoplje-■ uu; samo težke bolezni, temveč zamore strupena goba v dosti slučajih povzročiti tudi smrt. Cene krompirja. Osrednia komisija za nadzorovanje cen je določila z veljavnost-, jo od 1. avgusta t. !. dalje naslednje cene za zgodnji, zdravi, primerno suhi krompir j brez prsti in izrastkov, pridelan letos v j Avstriji: za ružičasti krompir 30 K, ostadi; krompir 15 K za metrski stot. Od 1. av-j Kusta dalje ne veljajo več za mesec julij določene cene po 60 K oziroma 30 K. *ll fondo del reaiil«. Star slovenski pregovor pravi: *Pes, če mu stopiš na rep. zacvttl« — glasilo goriškega deželnega; glavarja dr. Farduttija, »L' Eco del Lito-rale«, pa je v včerajšnji svoji številki na-j ravnost besno zakričalo, ker je pred ne-j kaj » -nevi ljubljanski »Slovenec« izrekel i 1-v »sede. da sta IVidmd in Bugatto erišla v svet ve-t. da dobiva »L' Eco d^i Litorale« 28.090 K vladne podjtore, ker smo vse to p sneli tu» i mi m za nami i Lavoratore«. t:vo nekaj naj slastnejših! ocvirkov iz »Ecove* katoliškoitaii]a:iske č.>s:i!ske »minestre«: »Ve se. da je bila - f!d'r<>st < vti 'i?r> trmoglav list. da še : \ cC\ ve da ji je ljubljanski »Slovenec« ! a i bratec (in ne od danes, temveč že! Ic>;- r:,:). ve se, da ie »Lavoratore« opor-' e i Irsi. ki se dela rc volncijonarca; i i zatajuje A«-le rja. ki ptvJprra lokalne ! isti in strahovito napada vlado....I ua»ie^ ko ni več nevarnosti za ii;ter«»ra-isje. Sedaj je »Slovenec« objavil (tako se trd;). Jldinnst« je posnela kil »Lavorato-ri raz> rj : z dopada jen jeai. vrednim : iiivcev. da dobiva »Eco del Liter a le« vf :c .^.000 K iz gola ženskega sfelada.! ....'Km obrekovalcem povemo nekaj' in jih n stavimo na laž.« List pri- j i eduVo da so »n}eg »vi ljudje« i v ivovali trliko, da se ie list ustanovil naj I jr.a; j i i se se Jaj preselil v Trst, »pa m« j J-j to všeč nii ne všeč Biinost'« iu tu.H | >S1 •■-.•ene u . ki se imemle kati»!;š*i. k. .. ».rj so » *» z*;! priieiao, da ie.« List se bana j nato. da v kratkem otvori »Ecu« limoj } lickamo tik Edinosti« z nmimi ' .. . stroji. Ko sc je poleni še za-j v avoratore«. Češ da je tedaj. ko je f Lci'\im« Hijeni grozila internacija zi radi tiihove odiocnosti napram vi* i. mimo, stal v kotu. sedaj pa ga je s:-m pogum, i j.' -,»:» ;ovii dt»lg članek soecijeliio na naš' iist. 1 j i čk. ino >Ecb«, da je prodan via-Kemcem, da so Bjegovi ljudje reae-j*at;. čcs. kci mara biti ves svet slovenski j in gork onemu, kdor v vsem ne misli z j siaVni: glinami. Oa iio imo k njim stet,j ko iavodov lista da tiskajo. »Slovenec da ie začel ho» proti njim ž«? pred (!vv;n;i letom.i. m; p: da smo pr»>!i sedej I--:; isicm s:stem»?. List pripoveduje, da ga1 je prcgaitjaki ur/avno pra\»Juistvo, ko je j \ A nn . netiiščini na trzajih >n j-■nj. » št • uit, da sia se 1'a'dutt! in Bugatto ( i.- .-:ova-a -'snen-ke evakmranee v Iv a.'.j Litvu za katere v'.a se Sio\ piri!!.'* c bi , iioC;Tit ]a »a in v : a i-tenta ^ite«. in velikoj, - to psu-je.t iitik- *1 >.a\ lto odkloi>:l c^ b se ^ -č: jugoslovanski pro^raNti u w v tjuh na račun Italijanov, doOtm pa; ie rje^.iva toliko tskreiia, da rri- pravičnost za Slovence. Po! vojiM ! oved! 7 je bi'a ta stranka f cč i .i ne^rizadctiia in edma je ii»iela e»st: pr< • • 11. List očita nato s'ovenskemu - > , ,k;-miko in travi. u;. u.\ i tdtnosiL Wt T::' ii>icv n .tko r ti c Bčćnku|eji> rt a rij. K vladne r«xil)crt da nai Edii-Kiot« z ohratruo pošio vrne »Skweoctt«. Iu če sa slovenski gospou's radovtJai, koliko t^a* se tiska, nai pridejo v tiskarne, k cr tiube jHMasitiia o podiioruh.--Ne booto na doigo odgovarjali aa vse to. tj n ;odje • naj le sajni šte)ek> izvode svt>."e^a in' ir'tneriaju, v kakem razmerju so njihovi: izr rulii nasproti nam nevlad iii » Jugo^lo-i vanom s pod pora: m. Ki jih dobivao, in al jt treba še vse izbruhov, al: pa več roii/or. Ugotovimo naj predvsem le, da ie z enostavnega časniške^a tališča nuj-, večja BCsramiK^i, če se olita kakemu a m K v čas« cenzure' skušal uj* ±ru vati ncizogilMO^a in je potem, ko se je cenzura ublažila, nastopil za ono, kar mu je bilo prej nemo-! goče. Niti oddaleč nam ne prihaja na um, da bi morda branili tukajšnje socijalno-demokratsko glasilo, toda kar je res, je res, in tozadevni »Ecov« napad mora odločno zavračati vsak, tudi neprizadeti, list, če ima v sebi le količkaj poštenja, katero pa moramo ravno vsled tega zlobnega napada popolnoma odrekati »Ecu«. List se baha, češ^ kaj sta storila Faidutti( in Bugatto za naše slovenske begunce? Ali je morda Faklutti kot deželni glavar goriški storil svojo dolžnost? Pobegnil je iz dežele ob prvi sovražni sapici in pusdl ljudstvo, naj si pomaga samo, kakor si more in zna. Ni se brigal za Slovence v j deželi, še manj pa za slove iske begunce] tam zunaj, ki so v taboriščih, hermetično i zaprtih, da bi le kak »nepoklicanec« ne j 'prišel preblizu, poginjali za boleznimi in lakoto, kot uboga živina na cesti. Zboroval je po raznih visok oplemeni lih zbo.ro- j vanjili in družbah, njegova slava je rastla,) slovensko ljudstvo doma pa je samo s; svojimi župani v sovražnih granatah va-i rovalo svojo zemljo in poginjaTo, kakor; so poginjali begunci tam zunaj. Laški begunci so imeli vse, poskrbljeno Je tudi za šole, za vse mogoče — deželni ( glavar po dveh delih slovenske Goriške oa se ni brigal za neštete vloge, prošnje, zahteve, pritožbe slovenskega prebivalstva ne <.!oma ne tam zunaj, in njegovo glasilo se drzne sedaj proslavljati njegovo in Bugattovo > de!o« za naše ljudi, če je ! morda seda?, ko je prišla v par himen tu na | dan vsa begunska grozot:«. mr»ral ukre-jniti deželni glavar tud' kaj za naše ljudi.' Faidutti (rodom Slovenec, a največji nasprotnik Slovencev; kako se imenujejo taki lmdje?) in Bugatto ^e sedaj predstavljata svetu kot človeka, ki ju je sama pravičnost napram Slovencem. Bože mej!' Kdo so pa bili tisti, ki so rovali in snovali celo proti slovenskemu Šolstvu v Trstu, katero ni prav čisto nič mar?! Ali niso to bili »Ecovi« Ijud* v svoti katoli-; ško-laški pravičnosti? Vsi njihovi roiaki so se obrnili od nuh. ostala sta Faidutti in Bu&aito sama, vsi ostali katoliški Italijani nečejo niti čuti o kaki zvezi žnjima, njuno glasilo, ki se ie žnnma vrev!- vedno greto v žarkih viadne mllostv pa se ai skače na mizo. se bije po prsili in kriči v svet svoje radikalstvo. ki ni drugo kot prebarvano lakajslvo, in hoče biti drugim učiteli narodne in politič e pravičnosti in | dostojnosti. >.Ecoc. n.H ?e po^sda^ vsa^o svcio pofiedeljsko številko naj se še drzne trdit! ća m v Jude plaćan list! In čc jc trdil »Slovenec--, da sta Faldutti-in Cu2£ta> ediaa a, ki se prodajata Nemcem, »e to trditev, ki ic do zarlnje ?>t-fice utemelier.t* po Ti?iinem cefovsnlu v pat lam ei t a, o katerem je pač tudi nam toliko znanega, kt r njunemu glas-ln. S kakim d c."a rje m ki;: *e ^co • tiskarne in kje otvarja ni u:i >\ prav - sto ivč niar, zato pa tu ii teni odločneje zavra jamo pc-Jlo njegovo laž, Ga bi uii itodili štet. v ko ikih izT dih se tiska. Naj se le tfclta mm stotis; če. bo vsaj ljud>t\ tem pre»e znalo v i; a v ovčii ko /i. MK-z-ialo bo tem preje, kak duh preveva list. cigar -katoličanstvo se oči vi« no osniva na laži i« podtilia'::*h in binavšeiuL In tent dovolj za sed:-'. Fco . naj ie ie t epričan, da mu v svoji tnunglavosti ne (Stanemo dolžm ničesar! L leac! in učer.ke uudsks š^Je CM D na Atf;uedottu, kt s^ se bili vpisali za šolsko rsjft* — tako on\ k» 'e dobivajo hrano. kot oni. ki »e šc niso aobivali dosedaj - nai pr Jejo jutri, v nedeljo, ob 9 der*.. opi v ntje n z zadniim šolskmi spričevalom, v rciektorij v ljudskem vri« (Oiardino puMnico) r«n nove kontrolne znamke. — l)d -ril'-vjnicga p« nielika dalje hodo tudi za to i ■]-} r-npnsj.i; k refekciii vsi učenci in uče-:' e, ki so se vpisali o pravem ča^u ter so v posesti nove kontrolne znamke. Šolska kosila v začnejo v po- nt'.'elj-ek. KJor ni še d« bil izkaznic« za kosila, a jc vol- m bodisi ze prej ali pozni »e, naj gre po nj * danes pe«;*otd7ie ocl 2 do 5 v ulieo CarUt (i e^a št. h (v bliimi postaje iuž ie ž^ezniee). S seroj morajo mieti zad'šolsko sorie^\ajo. \ oof:e-de'iek zberi V> se vs? crroji pred sofo ob 11. Vsak pri.;s seboj na.adno ifico. Proii-ei z^sebuHt vcjiit>fzavMfeov 'ov i;cn na ' o;:". ,štrre urade št. 2**5, j 29P. 4o3; 4*-in (>40 je r^t usiinvljen. Prer'ct pošt ina 2*viti»i\ incd A varijo bi Rfefeeijo. V Larecb: ^e in>štiii zavitki tie smejo več pafitiftti. — Naspromo ]e po^uii j u-j i ArJ^nr^e tschloss bei deležen ! prometa poš nili zavitkov t Avstrijo. iic». Osrednja ko-nisija za aadze-rovanl«! eta js -l4>loči.a za potiskan* • bombaževnio.' ki je v svob V:,-.m frjercrv^: -ketn prome-' 11». na>led]ile cer.-e za ! meter: !. za de-; : tvornis-ka et-r.a K 4*—, na JcLcio V. 4-i *, drobno K 5%54>; 2. zj drobm titnatc bra^ tvornička cei^a; K na del-?!,. K 4 — . a; drobno K 5'—J T> r -i ki pr i.aruvnosi proda- jdiv.: ' rob.10. sme ra*juoa.:i ccne, določene za prcxk»jo na debtrk>. IsodcvMtt ael.e^a ke^ nira^ift. »Ar-be>rer-iemm^x upisuie nastopoi slučah ki priča, iz kako mčevih razlogov so se ržavljiini imenirrali in kc-nimiralL Peter lJauk)uicz jc bti po stajo i Urojster v Bukovini. Tik pred izbralio*ii voine ie prišel k n-jeniu orožnrški straiu»o^$ter Schkobel i» ga aritiraL Odvedel sra je k deželnemu sodišču v- CernovTce, od koder so Puulo-vvicza brea zastisaapa odposlaii v Tereaia .1 od m, dne 5. ma»a 19J5„ v TaierUoL Tu je bti ne 10. novembra 1915. vpoklican pod oro-iie. Od tedaj ie sicer aa boi^šea, s»i«aira ^a se nadalje kot koitiralraneu ka^ri cbramejoiu vodstvu je bilo sporo- L cene, da bo, čim bi ga to vodstvo reklamiralo, takoj zopet interniran. Mož si seveda ni dal mfru. zakaj 90 ga ločili od žene in seL'imero otrok v dobi 2 do 16 let, ter ga odstranili z njegovega mesta. Zato je prosil, naj ga zaslišijo. Zastonj! Sele v maju 1915., torej po 9 mesecih, so mu priobčili, da je interniran. Ali -vzToka interniranju ni mogel doznati. Obnrft se le do okrajnega glavarstva in dežehie vlade ter >e izvedel, da tam — tudi poizvedujejo o tem. ker tuei nič ne vedo. Imeli so torej pač zločinca, ali zločina ni bilo. Pri deželni vladi so ga vprašali; kako da je živel z orožništvom? Odgovoril ie, da dobro. Le enkrat da j© odreftel stražmoj-stru Schnoblu-les za kurjavo iz zaloge železniške uprave. Vsled interniranja je bil Paulou icz dne 17. avgusta 1914. suspendiran od plače in prejemkov, V maju 1916. so ga obvestili, da ie proti njemu uvedena disciplinarna pteiskava. Obtožuje da ga dejstvo, da je interniran! Nič r.'. torej; zagrešil — le interniranje je njegova; krivda. Rodbina 'f: brez prejemkov, brez j orispcv kov za pielirano, tri leta zc je ločen o 1 svoicev. - In vse to, ker se jc oeiviJiio tako zljubil. 2cti fini iz globine srca, da bi se v kr< u svojih prija'jljev in udanega jun čeikesa nahoda skoro sopet okrepili do tiste mere, da bodo mogli biti s svojimi nenavadnimi iz'kušnTami na roko na poti do velikih ciljev, ki jih bo narodu rešiti v tem svetovno zgodovinskem trenot^.u. Pevsko diuštv® »Kolo« ie imelo v ne-ddio -popolne s^-oj občni zbor v svrho cbm vljeuja odbora, ker je več funkcionar ie v poi orožjem. V Imenu sklicatefee^ ie pozdravi (kisle člane g. Makso Cotič, s^. aticiajoč se uspešnež in častnega delovanja te«a društ\a ne le na polju slovenske pesmi, marveč tudi njegov ih za-siirf za vzbuiame narodne zavesti. Po čoigem mirovanju, provzročeaem po vej-nt, ^ je v zadaje čase med doma ostalima člani vedno inrenzivmeje pu^avUaia želja, Ua bi društvo zoj>et mačeto s svojim delo-vanicnu- LMibczen m zvestoba do lepe naše pesmi ste se jeli oglašati vedno fiasjfrcjc. Pt^etfno pa nas ie misel, da utegnemo vendar v nedolgera času priti do tati zažeijeaesa miru in bomo vsaj nekoliko pripravljeni za 6L dogodek, sklonila, da sno se ffdlf^*11 začeti s pripravami a Čim prdSale oživlienje društvenega »JekA-anJa. K tema Bas je ^e posebci vzpodbudilo dejstvo, da ie sestava, sicer ne žtevitnega, ati razmeroma dobrega pevskega zbora zagotovljena, in pa nadaljnje dobtvo. da flmcmn pričakovati, več podpornikov društva vstopi v naše kola Ta izvajani* ao bila živahno pozdravUesa, Iz blagasnikovega poročila, ki je je podal f. Mitan Korošec, smo posneli ugodso ^eMvo, da kaa društvo — poleg premodeatak v zastavi m arhiva — tudi še nekaf gotovine vsai za prve potrebe. V odbor so bili izvoljeni: Makso Cotfč, predsednik: Josip Koib, Miloš Švab, Milan Korošec, Štefan Bratož, Dragotin Rakar, Josip Filipčič, Josip Sedmak, Drago VozeU, Mihael Sušelj, Lovro Pirjevec in Josip Kumar. Soglasno in z velikim odobravanjem je bil sprejet predlog, da se društvenemu pevovodit, g. Karlu Mah-koti, izreče najgloblja zahvala za dosedanji trud in požrtvovalnost v interesu društva in pa prošnja, da nam ohrani svojo naklonjenost tudi nadalje. Zborovanje je zaključil g. Cotič z zahvalo do navzočih in z željo, da bi bilo delo, ki je hočemo začeti, čim uspešneje. Kostanjeva mc:ta. V mirnih časih je stala kostanjeva moka 30 do 40 vin. kg. Pa še malokdo se je brigal za tako moko. — Ali danes je kostanjeva moka predmet kazni vrednim špekulacijam, kajti slad-čičarne smejo rabiti le tako moko. — Zato so pa špekulant je pokupili v južnih krajih ves kostanj, pravi in divji, in držali ga po stari navadi tako dolgo, da je po v-ečmi splesr.il. Ali ker jc bila treba z malim ostankom še vedno narediti dobro kupčijo, je cena moke do — 13 kron ali do 40krat večja nego v mirnih časih. Zato pa stane danes pecivo ali sladčica 1 K. kar je stalo prej 10 v. Vse take reči se gode zla? ti na Dunaju pre pSji-ULJ : pristojbina uaia 40 aiatiak. . j I_ILJ ?n!fli\fl niRH se pri Fraacu Dob rila [UlUoU VillU na Ko>iai št. 2 Gos ilni urji in odjeraiilci v na bodite prepričani da \d>l,ite najb ij izvrstno vino po zmernih c»aah proti \>aki konkurenci. 3US2 RiiKSsrna J. ItaRa, Ig tiovl/aa Trsta in okolice. T*i Odda ae raeblirana soba s hrano L\4 HijUuCi pri sloven-ki družini po zmerni ceni; na razpolago tudi giasovlr. Pojasnila n9tn.e-no ali pismeno daje tobafearna Gržina Trsi-Kt^an. TlfiVlf) 241 t5—17 ltt st«ro išče go*ti!na UvRlfe Ka'in na Opčinah. — Begunke iniijo prednost. 1 SiiIaAkrS Anton Jei Liič rosluie * svojem atei -j u tuIUglia r Trstu. Via della Poste št 10- 4- 7 Hotel galforn ferieveJuQi'ra3ge Vi*F