PoIetje
Za ljubo pomladjo pride vrofie poletje. Solnce pripfika na jasnem nebu in ogreva rodovito zemljo. Prava poletna vrocina je. Dehtef-e c-vetiRR, sočnata zelišča, vsakovrstni sadeži želijo mokrote. Blagodfijni dež napojf in oživf stiho zemljo; cvetlice, zelišča in sadeži dobivajo novo, lepjo podobo- Čvrsto znlenje gp vidi po gozdih in po polji. Cvetlice zopet vzdig"ujejo ^lavice in je obra-čajo k rumenemu sotocu; prijetao pojrt ptički po vrtih in logih.
Vročina zorf poletne sadeže. Črešnje se rude(56 in narn migetajo z zele-. nega drevja; po ^rmih dozr^vajo jagode in dniEr« rastline. Vse jy posnto 8 cvetjem in plodori. A najlepši je strnžao polje. Hitro se daljSajo sočnat» bilke. kolence se na kolence natika in vrhu veliecga bilja zakima klasnvje. >Je-zmitno in ponižno ter samo kratkib ur je strneno cvetje, a toliko bogatejSi bodo plodovi.
Lehko klasovje se Ijobko pozibava v godnem zraku. Kraj rizora izza gostega bilja se uani žari mdefia purpeltca (divji mak), kakor danica na po-roblji jutranjenega nčbesa. Tu in tain spčnja rožno-evotni kokolj svoje lepe vržičke malo višje med ruineao žitno kla^ovje; ž njiin se druži jasno modm plavica in od spodaj gori rudečkasti grahor in bftlo cvetoči slak bitita ob ne-katerih bilkah k TiSku, ovijajofi so in venčajoč ponižna steblica, ki podpirajo vse človečanstvo.
Kmalu potem zaiSniS objamati svitli solnčni žarki lehko priposfbajožo 9e stra. Kajprej ruraenl jeSmen, potlej bledefa ril a naposled zlato-ramona pšenica.
In zdaj pride dni veseli čas, da gre kmetiS ob nedeljah popiilndne tako rad po polji. Kak6 ngodno inu diši krnh z napolnjenoga žitnpffa kJasovja! Kak6 dobrodejno mn je pri srci poCasi se sprehajajoJemu po mejah med nji-vami, ko vidi povsod stoteren sad svojih žnljavih rok, ki se mu sam ob sebi obeša v n&ročje! Kaki5 hvaležno se mu dviga ok<5 proti nebn, k dobremn Bogn, kl ga je tako obilo blagosloviL
Vročina bolj in bolj pritiska. P61udne ivoni. Nobena sapiea dc datne, noben klas ss ne gane, nobena tica ne zaščebeta; še cel<5 črni mnren in zelena kobilica molčita o p<51udnevnej uri. Samo gori z srede fiato modrega, nebčsnega stropa sije soloce in pripeka, da vse medM in pojčma od vročine. lUzbeljeni zrak živo uiigeki nad prepaijenim poljem, po katerem vse tli in čudno sika, kakor bi se skiivne močf sncvale v Djegovem Dacočji.
In kako prijetno je še le ireien! Nad litaim klasovjem se jibljejogosti r9ji komarjcv. Zdajci priletf l&stovka uad mmeno polje ia raiprai igr&jo^« se žir&lce. Prepelica za bladnega Tečera vM kliče izpod težkega klasovja kmetu v vas, da mu bode kmalu treba žeti.
^ST-Jf                  In žeujice  hiW v velikib  četah na polje,   razsta-
\Anvjfl^E> ^th^^0 se v vre^«) piftpevajoč Iepe domače pesni. In glej! UŽ6
l**^^Mg*gE         ^ ma!o ^nl>'1 s0 Tse "¦'''"' P°sn°Pane' Kmalu po-.L-~^jjg5=|Lg||w tem poka užš cepeo na skednji,  in žito se spvavlja t
Ko je žito s polja, až^ jesenska mrklost in otožno9t Ižgato preko str-niSča. Da pa Tendar kmetič ne jemljp prežalostnega slovesa od svojegs ljn-bepa polja, zagrne je ozimina znovii! z zelenini krilom, lijiič kmetovalcu Te-selo upanje r srci', da se zopet povrne 6as, ko bode ie\, kar je sejal, kakoi pravi sveto pismo:
»Menjavala bodeta dan in noL, vrofina in mraz, setev in žeter, dokler bode 8vet stal."                                                                             A. P.