Cesarjeva podoba Igrica v treh dejanjih. V proslavo cesarjeve petdesetletnice napisal Ang. Zdenčan. O s e b e : Užitelj. Tonček, i Jožek>, \ učenca Lojzek, i učenci France, j Ivan, / Prvo dejanje se vrši v Jo^kovi sobi, drugo in tretje v šolski sobi. Godi se v sedanjih dneh. Prvo dejanje. ( Kmetska soba; pri mi\i sedi Jofek in bere i^ knjige. Obra\ mu je precej bled, kar priča, da je ravtiokar o^dravel. Prviprizor. Jožek. Jožek (sam) .- Veliko sem zamudil v šoli; težko jih bom dohitel. A hvala Bogu, da sem le ozdravel; bo že Bog tudi za učenje dal svojo pomoč. (Lista knjige.) No, ni tavno toliko, došel jih bom v jednem tednu. Kalco, da ni danes nobenega mojih tovarišev? Saj je Četrtek, in imajo prosto. Povedali bi mi, česa so se včeraj učili. {Pogleda sko^i okno.) O, že gresta! Francž in Tonče' Veselih obrazov hitita; gotovo vesta kaj zanimivega iz šole. Lojze in Ivan bosta pa tudi kmalu tukaj. (Hitijima nasproti.) Drugi prizor. Prejšnji, France in Tonče. Jožek (veselo): Tako težko sem vaju čakal. Prav, da sta prišla. France (^ačuden): Jožek, si že vstal? Ti je li bolje? Jožek : Da, hvala Bogu, jutri bom prišel že v šolo. Povejta mi, česa ste se včeraj učili v Šoli. France : Ravno prav, da si ozdravel. Veliko ti imam povedati; le čakaj, da ti vse po vrsti razložim. Letos bo . . . Tonce : Cesarjev god . . . France (smeje se) : Cesarjev god je vsako leto. Letos bo petdeset let, odkar je naš cesar nam zavladal. Zato bomo to slovesnost tudi v šoli praznovali, a gospod učitelj niso hoteli povedati, kako bomo cesaija slavili. Tonče: Znabiti nas bodo peljali gospod učitelj v tisto mesto? kjer je cesar doma; kako se mu že pravi? France: Dunaj. -& 106 &*- .' '¦. !,¦-." •¦ *' Tonce: Saj res! Najbrže bomo Šli na Dunaj in bomo videli cesarja. Jožek : Beži, beži! Dunaj je jako daleč, da bi prej na poti omagali. , Tonče: Nič, saj bi vzeli s seboj popotnico: kruha in klobas. i Jožek (gleda sko^i okno): Lojzek seni hiti, prav vesel je videti. Tonče: Znabiti on vč, kako bomo cesarja častili, ker so njegov oče župan. Tretji prizor. Prejšnji, Lojzek. ¦ Lojzek : Dober dan. Ti, Jožek, si pa že ozdravel. Ravno danes so me učitelj vprašali, kako se kaj počutiš. Pravijo, da moraš tudi ti biti pri cesarjevi slavnosti. Jožek in France (hkrati) : Ali veš ti kaj o cesarjevi slavnosti? Ravno o tem smo se menili. Lojzek : Vem, vem ! Danes bodo pripeljali iz Ljubljane čudovito lepo cesaijevo po-doho, da jo postavijo v našo šolo. Naš oče so ravnokar odšli k gospodu učitelju. Tonče: Ali imajo tudi cesarjevo podobo ? Saj ni svetnik. Naša mati so rekli, da naj imamo samo svete podobe. Lojzek: Kajpada! Imajo, imajo pa še lepe. Saj je tudi naš cesar od Boga postavljen, in v cerkvi Se zanj molimo. - ' Jožek : Res, res molimo zanj ob nedeljah pri litanijah. Tonče: Kako pa je cesaiju ime? Ali ima še kako drugo ime, kakor »naS cesar?" France: Seveda je ima. Našemu cesarju je ime Frančišek. Oče so mi dostikrat rekli, da imam jaz cesaisko ime. Jožek : Jaz imam tudi cesarsko ime, ker naš cesar se imenuje Frančišek Jožef Prvi. France : A prvo in glavno ime je le moje: Frančišek. Tonče : Zakaj pa ima naš cesar še več drugih imen ? Saj je že cesar imenitno ime. In zakaj se mu pravi ^Prvi?" Lojzek : Prvi se imenuje, ker je prvi v nažem cesarstvu, ker je največji gospod. Drugi dve imeni je dobil pa pri svetem krstu. Saj je tudi cesar kristijan, in jako pobožen, kakor so nam pridigali v cerkvi. Saj so natn tako pravili nai učitelj v šoli. (Pri ^adnjih besedah se odpro vrata in Ivan vslopi.) Č e t r t i p r i z o r. Prejšnji, Ivan. Ivan : Kaj tako kričite o cesarju, ko ga še videli niste! Jaz setn ga pa že videl. Vsi: Kje pa? Kdaj je prišel? Pojdimo ga gledat! (Hočejo oditi.) Ivan: Počakajte no, saj niste burja, da vam dopovem. Kam greste, ko ne boste nič več videli. Lojzek: Ostanimo, da nam kaj povd o cesarjul Ivan: Ravno sem bil setnkaj namenjen, da obiščem Jožka, ko zagledam pred uči-teljevo hišo več mož in tudi vašega očeta, Lojzek, ki so gledali neko podobo. Silno je bila lepa in imela zlat okvir, da je kar vid jemalo. Malu sem pokukal, kdo je naslikan, in videl sem jako lepega in mogočnega gospoda. Rekli so, da je to naš cesar. Kako je veličasten! Tonče : Kako je pa oblečen? Gotovo lepo. Ivan: Lepo, lepo. Še nikoli nisem videl tako lepe obleke. Tako je dolga kot naSega gospoda župnika obleka. Čez prsi ima pa preko ramen lep Širok pas in zadej velik plašč. V roki drži meč, ob strani ima pa krono. -»« 107 **- Lojzek: Kakšno krono itna? ¦ ¦ ¦' .'• ¦ ¦ •' Jožek: Tako kot naš JezuSček v kotu, samo ona je velika in iz čistega zlata. France: Kako jo pa tnore nositi, če je iz zlata ? Ne veš, da je zlato jako težko ? Jožck -. Kaj bi tega ne vedel! Ali naš cesar je tnočan, saj mu pravimo: naš junaški cesar. Tonče: Pojdimo seciaj gledat podobo ! Hajdi z menoj! Ivan : Ne boste nič videli, ker so jo gospod učitelj precej spravili. Rekli so, da natn bodo jutri v šoli nekaj lepega povedali o cesarju. Saj boS tudi ti prišel, kaj ne, Jožek? Saj si že boljši! Jožek: JotoTo pridem. Ostani sedaj malo pri tneni, da pregledava, kaj ste se tačas učili v šoli. Tonče, Lojzek in France : Mi gremo pa dotnov, da bomo doma povedali starišem o novi podobi. Jožek: Z Bogom! Jutri se vidimo v šoli. Drugi trije: Z Bogom! Le dobro se pozdravi! (Trije odidejo sko^i vrata; ostala dva gresta k mi^i.J (Zavesa pade.) Drugo dejanje. : -. i Šolska soba, ob obeh slraneh šolske klopi. Pri mi^i stoji učitelj. V klopeh sede učenci. Prvi prizor. , Učitelj in vsi učenci. Učitelj : Danes vam imam, moji dragf, marsikaj zanimivega povedati. Letos praznu-jemo petdesetletnico, odkar je naš slavni cesar Frančišek Jožef I. zasel staroslavni habs-burški prestol nažega cesarstva. Vsi zvesti Avstrijanci se pripravljajo na vse mogoče načine, da dostojno proslav^ ta redki praznik v naši državi. Kako se veselč otroci, če njih oče slavi zlato poroko, kako se raduje vsa župnija, če njih duhovni oče obhaja zlato mašo! Tako se moramo tudi vsi zvesti državljani veseliti, da naš oče, naš glavar in naš vrhovni gospod slavi petdesetletnico svojega plodonosnega slavnega vladanja. — Tudi mi bomo skušali na skromen način izraziti Njegovemu Veličanstvu častitko udanosti. Dobili smo včeraj krasno cesarjevo podobo, katero je naši šoli poslal naš rojak iz Ljubljane. Pred to podobo bodo nekateri učenci prednašali oddelke iz Njegovega blagega življenja. Ti, Jožek, boš pa pred-našal slavnostno pesem, ako si se že dovolj pozdravil. Jožek (vstarte v klopi): Da, gospod učitelj, sedaj sem popolnoma zdrav. Rad bom storil, karkoli želite. Ucitelj : Konečno bomo zapeli cesarsko pesem, kakor se jo bomo naučili v teh dneh. — Ker boste pri slovesnosti slišali Njegovo življenje, zato bom jaz le kratko spomnil pomen te slavnosti. Naša širna Avstrija obstoji že nad 600 let pod vladaistvom preslavne habs-burške rodovine, iz katere je tudi naš cesar. In čudo! V teb. dolgih letih sta bila le dva cesarja, ki sta v Avstriji vladala nad petdeset let. Prvi je bil cesar Ferdinand III., ki je vladal naše cesarstvo od 1. 1440. do 1.1493., torej 53 let5 in drugi je naš cesar. Torej kako redek praznik! Zato smo lahko ponosni in hvaležni Bogu, da Ga nam je ohranil toliko let zdra-vega in krepkega vkljub mnogim težavam. Prosite Boga, da Ga naj Bog živi še mnogo let. — Naš cesar se imenuje Frančišek Jožef I. Prvi zato, ker je izmej vseh. Habsburžanov prvi tega imena . . . (Tonče se v klopi o^ira na Loj^ka.) Kaj bi rad, ti Tonček? Tonček: Prosim, gospod učitelj: Včeraj smo.se menili o našem cesarju, pa je rekel Lojzek, da se zato imenuje Prvi, ker je največji in pivi gospod v Avstriji. -« 108 &*- Učitelj : Res je največji gospod in vladar vseh, a zato se ne imenuje Prvi; saj to pomeni že itne: cesar. Ali ti je sedaj jasno, Tooček ? Tonček: Da, gospod učitelj. Samo to bi rad vedel, zakaj ima naš cesar še druga imena, ker ga že beseda cesar loči od vseh ljudij na celetn svetu. Ali ni zadosti ime: naš cesar i Ucitelj: Ne, raoji Ijubi. Cesar pomeni stan, kakor ti, Tonče, ki si učenec. A cesarjev je več na svetu. Imamo nemSkega, ruskega, turškega, kitajskega in druge cesaije. A ime Frančišek Jožef je dobil naš cesar pri svetem krstu v spomin svojega deda, ki je bil Fran-čišek I. Sicer boste več slišali pri slovesnosti, pa tudi jaz vam bom še večkrat povedal kaj iz življenja cesaijevega. Sedaj pa naj ostanejo Jožek, Tonček, Lojzek, Ivan in France v Šoli, da bodo prevzeli slavnostne naloge, drugi pa odidite mirno iz šole. (Drugi gredo i\ iole; imenovani ostanejo.) Drugi prizor. Učitelj in imenovanih. pet učencev. Učitelj : No, ali boste prevzeli nalogo, katero vam bom dal? Pridni boste morali biti, da se boste vsega gladko naučili. Vsi: Bomo, borao; radi, radi! Učitelj : Tako torej. Ti Francž, ki imaš cesarsko ime, ti se boš naučil gladko in dobro to-le, kar je na tern listu pisanega. Opisana je cesarjeva mladost in učenje. Ali se upaš naučiti f (Mu dd papir.) France: Gotovo se bom naučil, gospod učitelj. Učitelj : Lojzku bom dal pa ta-le papir. Glasi se: Naš cesar kot kristijan. Proslavljal boš cesarja kot vernega katoličana. (Dd mu list, Loj^ek se mu prikloni.) Ti Tonče, ti si močan kot pravcati vojak, ti boš slavil našega cesarja kot hrabiega junaka in vojaka. (Dd mu list, Tonče se mu prikloni.) Tebi, Ivan, je tudi ostal še jeden list. Ti boš govoril o cesarju kot človekoljubu in mladinoljubu, kot prijatelju Šolske mladine. (Dd mu lisl, Ivan se prikloni.) Tako! Sedaj ste dobili vsak svojo nalogo. Jožek : Kaj bom pa jaz imel, gospod učitelj ? Užitelj: Da, tudi ti boš imel važno nalogo. Ti se boš naučil slavnostne pesmi v cesarjevo proslavo. (Dd mu list.) Sedaj se pa vst pridno učite, vsak svoje naioge. Kako se boste vrstili, govorili in druge podrobnosti vam bom še natančneje povedal. Sedaj pa idite z vnemo in veseljem na delo iz Ijubezni do slavnega našega cesarja. (Vsi se gospodu učiielju priklonijo in odidejo.) (Zavesa pade.) Tretje dejanje. Slavnostno okrašena šolska soba $ \elenjem, lipovim cvetjem in ^ ^astavami. Nad ndrom krasna cesarjeva podoba^ ovita v ^elenje in cvetje. Ob vsaki strani odra po jedna klop, v kateri sede učenci. V tem dejanju ne bo posame^nih pri^orov, ampak nastopi po- same^nih učencev, in koncem igre ^apojo vsi stoje cesarsko himno. Prvi nastop. Ucitelj. Učitelj (pred cesarjevo podobo): Šlavnostni dan je napočil. Letos smo torej Avstrijci tako srečni, da slavimo jubilejni dan našega prcdrazega vladarja FrančiSka Jožefa 1. Tudi mi Slovenci vztrajamo že šeststo let ppd varnimi krili dvoglavega avstrijskega orla, ki nas ščiti in varuje, ljubi in neguje . . . -« 109 W- ¦ Kako nas tudi sedanji naš cesar ljubi, je pokazal že večkrat. Že tiikiat je zapustil Svoj zlati caiski prestol in dražestno mesto ob sinji Donavi, ter je stopil med boini, a Njem u v veke udani slovenski rod. Prvikrat je prišel med zveste Slovence