■ MlalkMil rates tot '♦GLASILO K« S. K. JEDNOTE" «17 8t Clah An. CLEVELAND, O. TJm larteot SWTwtiaa WmUj la Um United State« of Aaerica. Sworn circulation 18,000 Imtd fftry Wednesday Bahacriptiaa ratal F«r Biabwi yearly >..$#.84 Po« nonmembera ______....$140 Koreifn Countries _______U.N Telephone Randolph »11. djUx/lJx/w g(A\ "" jI Ima 18,000 nafoCnikov I f/fjf^Sbk Narotnlaa: ^i^^Bkr^L wm/wM^' Za flam«, aa lato ........H.S4 Jj v^t-^tys 7 \ jr£ I ___*a n^iim ——________$1jm | / nllff^Bri J Jf*»V, ^^"lWWr " y^'^^y^V Z« iaasematrc ---------JSJ* jj bjSyw ^krf^ yttfca^^THB^ff aredaUtva la apraraUtra: vfomwfl^^^ vf^^^^UKtCH 8117 St Clair At«. Vr T^fcun» _ v^^/iyiA- cimhai, o. piems^ Tdefo": fi*"da,Rh 3,18 OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION ) L--gggg J BWerod m Seeond.Oa* Matter Daeetabor 12th, 1823 at the Port Office at Cleveland, Ohio, Under tho Act of Aafut H ltli ACukmsu FOR MAHJNC AT SPECIAL BATE OF POSTAOB PROVIDED FOR IN $ECTOON 1103, ACT OF OCTOBER 8,1917. AUTHORIZED ON MAY 22. 1918. —----— ------■■ , i fij " i i 1 V if* In ---------- • CLEVELAND, 0„ 21. OKTOBRA. (OCTOBER), 1925. L«1« XI- — Volume XL POSNEMANJA VREDNO, DELAVEC MILIJONAR. SPORED KATOL. SHODA.1 CLEVELANDSKE NOVICE LOCARNSKA POGODBA. PO NOVEM NAČRTU DRUŠTVO 29 IN 163 DOBL LO KAMPANJSKE NAGRADE FRANCIJA IN NEMČIJA POD PISALI MIROVNI PAKT. 20 LETNA BORBA MU DO-NESLA SREČO. VELIKA MANIFESTACIJA V YOUNGSTOWN, O. Spored prvega slovensko-hr-vatskega katoliškega »hoda, vrtečega se prihodnjo nedeljo, dne 25. oktobra v Youngstown, O., bo sledeči: 1. Društva in vdeleženci se zbirajo ob 9:30 zjutraj v Ukrajinski dvorani na 527-529 Ray-en Ave. 2. Odhod iz dvorane v cerkev ob 10. uri dopoldne z vsemi društvenimi zastavami. Sveto mašo bo daroval za vse live in mrtve člane in članice našega društva g. župnik Rev. Ivan A. Stipanovič ob 10:30. 3. Po sveti maši krenemo zopet v dvorano vsi skupaj, kjer nam bodo naše članicerkuharice postregle s kosilom, oziroma z okrepčilom. 4. Popoldne točno ob 2. uri otvoritev shoda s pozdravnim nagovorom blagajnika našega društva brata Mihael Pavlako-viča. 5. Prvi glavni govornik bo sobrat Anton Grdina, predsednik K. S. K. Jednote, za njim pa sledijo še drugi govorniki po aporeiumu. , a"" ' •Važno l .Dvorana je «Hlprta t za vsakega katoličana brezplačno'! Boljševikov ne maramo. . r . ' <: Uljudno prosimo člane našega društva sv. Mihaela, št. 61, dalje cenjeno društvo Strossmayer, društvo "Rački," br. 11 H. K. Z., društvo Sv. Katarine, N. H. Z. kakor tudi članstvo ostalih društev, da se te redke prireditve korporativno vdeleži-jo in da pridejo točno ob 9:30 v gorioznačeno dvorano. Sestali se bomo z našimi glavnimi uradniki K. S. K. Jednote kakor z brati in sestrami. Na tem shodu bomo čuli dosti stvari, kojih mi ne znamo; ta dan bomo videli ono, česar še nismo videli v naši naselbini. Torej kličemo vsem skupaj: Dobro nam došli! Živeli! Vslučaju da kak zunanji član ne zna za to zborovalno dvorano, naj pride naravnost k cerkvi ob 8. uri, kjer ga bo eden izmed naših članov počakal in dovedel v dvorano, ki je samo tri minute od cerkve oddaljena. Torej bratje in sestre, del ujmo vsi složno za vero in dom! Važna opoiftba: Naše društvo priredi veliko veselico dne 24. oktobra zvečer v Hrvatskem Domu na 1012 W. Federal St. S viral bo tamburaški zbor "Danica." Vsled tega vabimo vse, staro in mlado, naše Člane in članice, kakor tudi vse Slovane in Jugoslovane iz naše kolonije, da nas oni večer posetijo; začetek ob 7. uri. Tiketi veljajo 50 centov za moške za ženske pa 25 centov. Za okrepčik) bo dosti gorko pečene svitojetine in hladne pijače. Za dobro postrežbo jamči odbor. Zunanji gostje, ki nas bodo posetili dne 24. in 25. oktobra naj se izvolijo pri prihodu glede prenočišča zglasiti pri blagajniku našega društva bratu Mihael Pavlakovich, na 528 Covington Št. F J. Sellers, preds. , John Bajs, tajnik. M. Pavlakovich, blag. Prvi Slovenec sluiatelj na Harvard universi. Društvena naznanila in dopisi ..... ■■ 11 PREDNAZNANILO. Na Martinovo nedeljo, to je 15. novembra t. 1. bo društvo sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jed-note v Chicagu, 111., priredilo banket. Vdeležilo se bo več čaptitih gospodov duhovnikov, glavnih uradnikov in več odličnih mpž, tujih in domačih. Slavnostni govornik bo Very Rev. Dr. Hugo Bren, O. F. M. Povod temu banketu bo. slovesen sprejem novih članov. Članstvo je pridno na agitaciji, da čim več pridobi novih kandidatov, kateri bodo slovesno sprejeti v navzočnosti glavnih uradnikov. Čuje se, da hoče in mora naše društvo število članatva podvojiti, sicer bo pa to prav lahko doseči; vsak naj pridobi vsaj enega novega kandidata in cilj bq dosežen; treba je le malo dobre volje in požrtvovalnosti, ker v Chicagu in v naj bližnji okolici je še veliko naših rojakov, ki ne spadajo še k nobenemu podpornemu društvu, naše društvo ima še prost pristop, bolniške podpore plačuje $1 na dan, za mladinski oddelek je tudi vse prosto za prvi mesec. Torej vsi na delo, da se doseže goriomenjeni cilj. Ako se to doseže, bo naše društvo najmočnejše pod pokroviteljstvom K. S. K. Jednote. Vsa sobratska društva in cenjeno občinstvo v Chicagu in okolici se že danes prav uljud-no vabi, da nas posetijo kar najbolj mogoče v obilnem številu. Obširnejši program tega banketa bo pravočasno naznanjen. Za odbor: Louis 2eleznikar, tajnik. Iz urada društva Marije Device, št. 33, Pittsburgh, Pa. Na zadnji redni seji dne 4. oktobra smo dobili povabilo od hrvatske župnije sv. Nikolaja v .Millvale, Pa., da bi se vdeležili parade povodom slavnosti 25 letnice omenjene župnije, ki se vrši dne 25. oktobra t. 1. Po daljšem razmotrivanju je bilo sklenjeno, da se tudi naše društvo vdeleži te slavnosti, oziroma parade. Zatorej naznanjam vsemu članstvu našega društva, da bi se vsi vdeležili te redke slavnosti in prinesite s seboj društvene znake. Zbirali se bomo v cerkveni dvorani na 24 Maryland Ave., Millvale in sicer točno ob 8:30 dopoldne. Pazite. da boste pravočasno v omenjeni dvorani; kod bo para-(ta od cerkve krenila, to bomo tam zvedeli ob času. Ker je veliko število članstva našega društva, ki spadajo k fari sv. Ni-. kolaja, zato bi vsem priporočal, da bi se te cerkvene slavnosti polnoštevilno vdeležili in tako pokazali sobratsko sodelovanje Torej na svidenje v nedeljo dne 25. oktobra v Millvale, Pa. S pozdravom za društvo Marije Device, št. 33, Math Paviakovich, tajnik. Društvo sv. Petra in Pavk, št. 64, Etna, Pa. S tem so prošeni vsi člani našega društva, da se vdeležijo slavnosti povodom 25 letnice obstanka hrvatske cerkve sv. Nikola v Millvale, Pa., dne 25. oktobra t. I. Vsi člani so na-prošeni, da se zberejo v hrvatski cerkveni dvorani v Millvale omenjeni dan ob 8:30 zjutraj, da se pridružimo drugim društvom, ki se bodo vdeležila te slavnosti; vsak član-je prošen, naj prinese s seboj svoj društveni znak. , Pri tej priliki tudi naznanjam žalostno vest, da je dne 12. oktobra umrl sobrat natega društva, in sicer najstarejši član, John Novak. Pokopali smo ga dne 11 oktobra is slovenske cerkve na 57. in Butler St. na sburgh, P§. Sveto mašo za poŠt. Mary's pokopališče v Sharp-kojnim je daroval Rev. M. Ke-be, ob asistenci našega domačega župnika Rev. Josip Škurja in hrvatskega župnika Rev. Soriča iz Millvale, katerim tem potom izrekam srčno zahvalo za lepo oerkveno opravilo. Pokojni John Novak je bil najstarejši slovanski naseljenec v Etni; doma je bil iz vasi Pod-klanec, fara Vinica na Belokraj-skem. Dalje naznanjam, da se je dne 26. septembra hudo ponesrečil naš član Frank Robič. Ko je označeni dan padel, po stopnicah v klet, se mu je pri tem črepinja prebila, da so ga morali tako/ odpeljatr v bolnišnico; do danes (14. oktobra), še ni prišel k zavesti in zdravniki dvomijo, da bi okreval. Pozdrav vsem članom in članicam naše K. S. K. Jednote. John Skoff, tajnik. Iz ureda društva sv. Mihalja, br. . 163, Pittsburgh, Pa. » Javljam članom i članicam zgora imenovanog društvi, oso-bito onima, koji nisu bili na prošloj sjednici 11. oktobra, da je članstvo zaključilo, da če pri-sustvovati korporativno sveča-noj proslavi i paradi na 25. li-stopada (oktobra), 1925 o pri-lici 25 godišnice obstanka crkve sv. Nikole u Millvale, Pa. Sto-ga bračo i sestre, kada ste od-glasivali, da budemo prisutni, stoga vas npolim i opominjem, da se te proslave u večem bro-ju nakupite in še pokažete kao pJ-avi Hrvati i katolici, da nas ne bude samo 10 ali 2' • DRUŠTVO OREL SSafBRKtS VESTI IZ JUGOSLAVIJE. t Dr Matej Osenjak. dolgi in hudi bolezni je dne 20 * septembra umrl v Mariboru odvetnik dr. Osenjak. Rajni je bil za časa Avstrije advokat Gradcu. Po preobratu se je moral preseliti v Maribor. Dr. Osenjak je bil duhovnik, a je po kratkem kaplanovanju zapustil duhovniški poklic, šel študirat pravo ter postal advokat. Dr. Osenjak je bil rojak iz lju tomerskega okraja. Kap je zadela dne 25. septembra v Mariboru na glavnem kolodvoru 60 letnega Frančiška Dolničarja. Pokojni je vodil mariborsko kolodvorsko restavracijo. Zapušča ženo in 12 otrok. Smrtna kosa. V Javprniku pri sv. Jo.stu pri Kranju je umrl znani tamkajšnji posestnik, gostilničar in trgovec g. ' Janez Kristan, p. d. Končovc. Ponesrečen starček. Triinse-demdesetletni posestnik Martin Podržaj iz Brezovice pri Bo rov-. niči je prevrgel nase gorečo pe* trolejsko svetilko, ki se je razbila. Pri tem se mu je razlil goreči petrolej po obleki in je bil naenkrat ves v ognju. Domači so starčka pogasili, toda mož je dobil kljub temu tako težke poškodbe, da so ga morali prepeljati takoj v ljubljansko bolnico. Opekline so hude in je tudi z ozirom na njegovo starost njegovo stanje zelo opasno. Smrtna kosa. Na Vranskem je umrl v starosti 64 let tamoš-nji trgovec Karel Schwentner, brat ljubljanskega knjigarnarja g. L. Schwentnerja. V Ameriko je odšel g. Josip Leben, doslej profesor in kate-het v Spodnji Idriji. Tam je že bil pred leti. Na Kovih je bila dne 22. septembra pokopana ob ogromni vdeležbi domačega in okoliškega ljudstva dne 20. septembra v Ljubljani umrla ga. Julija Andrejka, soproga upokojenega (, podpolkovnika Jerneja . Andrej-ka-Livnogradskega. Pokojna je bila hčerka 4. novembra, 1881 umrlega predstojnika računskega urada pri tržaškem namest-ništvu, vladnega svetnika Franca Andrejka. Pogreb dr. Josip Serneca, ki se je vršil 20. septembra v Celju, je bila prava triumfalna, čeravno žalostna pot tega borca za slovenske ideale po našem mestu. Zbrala se je večtisoč-glava množica., zastopniki vseh vojaških in civilnih oblasti, ki so spremili nekdanjega narodnega voditelja do groba. Pogreb je vodil opat g. Jurak z asistenco dveh duhovnikov. Pogrebu so prisostvovali med drugimi tudi veliki župan g. dr. Pirkmajer, župan mesta Celje dr. Hraševec, zastopniki odvetniške zbornice in mnogi njegovi stanovski t*pariši. Nepoštena uradnika. Dne 22. septembra sta bila pred sodnijo v Ljubljani obsojena suspendirana oficijal ljubljanske bolnih nice Hijacint Bukovič in blagajnik Ludvik Kraner, ker sta poneverila nad 500,000 dinarjev pri bolnišnici. Prvi je bil obsojen na pet let težke ječe, drugi pa na štiri. -o- osnažiš, ako ga zdrgneš z volneno cunjo, ki jo pomakaš v zmes petroleja in olja. * Madeže in kroge, ki so nastali na polirani mizi, če je stala na nji gorka posoda, moreš odpraviti, ako jih drgneš z volneno cunjo in mešanico petroleja in špirita toliko časa, da izginejo. Ako si polila bel prt s črnim ali rdačim vinom, pomaga, Če takoj na mokro potreseš z drobno soljo in prav kmalu iz-pereš v lugu in splakneš s čisto vodo. Ako je pa madež že suh, ga pomoči in drži nad gorečim žveplom; to madež popol-nome obeli. Ce nimaš žvepla, prižigaj vžigalice z rdečo glavico. Ker je na njih le malo žvepla, jih je treba preeej porabiti. Ko potem prt še opereš zžehte, je madež popolnoma odstranjen. * Rjo odpraviš iz železa, če ga drgneš s šmirgel (emery) papirjem. Ako pa se na njem ne smejo poznati črte od drgnenja, potresi zarjavela mesta s toba-kovim pepelom in drgni s pres-lico (raste na nekoliko močvirnih travnikih), ki so jo v starih časih sploh zelo rabili za snaženje kuhinjske posode. - stelji. Seveda kozarec dobre, čiste vode, ki hi stala že ves popoldne v sobi ali kuhinji. -o- NEVOŠČLJIVOST. Se eno sredstvo ze preganjanje stenic. Ko si posteljo dobro pretolkla, skrtačila in pregledala, položi na modroc vejice svežega ali posušenega žajbel-na. Tega duha ne prenesejo živalce in navadno izginejo. —__o- VODA, NAJBOLJŠE ZDRAVILO. ZA GOSPODINJE. Pletenine iz bele volne, nogavice, gamaše, jopice, rute kakor tudi belo flanelo ne smeš nikoli prati v vroči vodi, ker sicer postanejo rjave in trde. Zavri močno milnico in jo pusti, da se do dobra ohladi, potem peri v nji zgoraj imenovane stvari. Ne smeš jih pa mencati in drgniti, ker sicer postanejo hrapave, nego jih le stiskaj. Splahni jih potem v mlačni in nazadnje v mrzli vodi. Ne ovijaj jih, ker se preveč raztegnejo, nego le iztisni vodo iz njih. Kaplje od beleža umiješ s šip najboljše z jesihom. e Polirano pohištvo najlepše Najvažnejše in najboljše zdravilo je voda. Človeško telo ne more izhajati brez nje.; Dojenček izteguje ročice po vodi, bolnik hrepeni po nji, umirajočemu starčku je zadnja pozem ska.dobrota. , Vojaki, ki so pre-i našali muke žeje, mornarji na visokem morju, ko jim je pošla zadnja kaplja sladke vode, vsi, ki so trpeli — lakoto in žejo, vedo povedati, da se prenaša žeja težje kakor glad. Kako obupani so bili Izraelci v puščavi, ko so jim umirali atroci od žeje, kako zbesne potniki po peščenih saiViotah, kadar so suhi mehovi in usta; velblode zakoljejo, da pijejo zoprno toplo vodo, ki je v njegovem želodcu, velblodovo kri pijejo — ubijejo pa tudi človeka za kapljico, ki naj podaljša življenje za par ur. Prav tako trpi bolnik, ko leži v vročici, po kaplji, ki bi mu ohladila opečena usta. Ves drob je razsušen in vroč. Kako blagodejno vpliva kaplja hladne čiste vode. Bolj kakor vsi čaji, ki ima vsak svoj okus in katerih se brani veČina bolnikov. Je pa na kmetih dosti ljudi mnenja, da škoduje vročičnim voda in če jih bolnik še tako prosi, mu je ne dajo. Večkrat daj žejnemu bolniku vode, večkrat po malem. Umivaj mu obraz, vroče roke in vrat. Pri hudi vročini dene bolniku silno dobro, če ga umiješ nagloma po vsem životu in ga dobro ode-neš. Za zapečene je voda najboljše čistilo. Večkrat ponoči malo vode, zopet zjutraj na tešče malo vode in večkrat čez dan, potem bo vse v redu. Anglež Mughson pravi, da je za zapeko najboljše zjutraj pred zajutr-kom četrt litra tople vode, pred-poldne in popoldne ter zvečer zopet po četrt litta. Ako se to dela kakih osem dni, se omeči vsaka zapeki i na v črevih. Voda je nabolj gotovo sredstvo, da dosežeš visoko starost. Italijanski zdravniki so imeli pred vojsko zborovanje, pri katerem sp ugotovili, da so pili vsi, ki so dočakali visoko starost (namreč vsi tisti, katere so zdravniki poznali), vedno in dosti vode traj ali dopoldne. Zelo dobro je, da stoji kozarec vode pri po- Grda in pogubonosna napaka ki jo že zelo zgodaj opazimo pri otroku, je nevoščljivost in za vist. Kakor hitro se je pojavila, jo4 stalno razvnemajo, razmnožujejo in večajo različne okoliščine. Ako pogledamo za vzroki zavisti, najdemo prav raznovrstne. Cesto se zbudi najprej s tem, da se čuti otrok zapostavljenega, ko drugega enakimi lastnostmi hvališ, ali mu ga postavljaš za zgled, dasi ni storil nič posebno imenitnega ; ali, če kaznovanemu in osra močenemu otroku polno hvale govoriš o drugem otroku. Otroci postanejo tudi nevoščljivi, ako opazijo, da nekako, strahom gledaš na to, da pač gotovo vse otroke enako obdariš. Otrok, ki se ne navadi prid svojemu tovarišu se odpo-dati katerikoli-dobrini, ali ki ne zna prenesti tega, da morebiti drugi dobe, dočim za njega zmanjka in zahteva takoj nadomestilo, tak otrok se navadi, da zahteva vse, karkoli vidi pri drugih. Ta"koj, ko se pokaže pri otroku zavist, je treba s potrpež ljivo in vztrajno ljubeznijo postaviti mejo, da se nevoščljivost ne izcimi v sovražnost in radost nad tujo krivdo. Od najzgod nejše mladosti ga je treba zato učiti, da da drugim od svojega in se zna z drugimi veseliti, Četudi sam tega nima. Prav tako se ne bo pojavila v njem zavist, če iz skušnje ve, da je treba vsak dar in priboljšek pošteno zaslužiti. Seveda pa tudi odrastli ne smejo sejati semena zavisti v otroška srca s tem, da se o srečnih in bogatih ljudeh zavidljivo izražajo ali dvomijo, da bj bili tako srečo in bogastvo zaslužili. Prav posebno pa se je treba varovati, da' btroci nikoli nimajo prilike opaziti, da sta-riši cenijo le vnanje dobrote in odličnosti. Vsako priliko pa je treba porabiti, da se otrok vadi v resnični ljubezni, dobrosrčnosti in sočutju. K temn prav mnogo pripomore dobra družba. -o- REDOLJUBNOST. Poglejmo le nekoliko v hišo, kjer ni reda, kjer je vse navle-čeno. Stopimo čez hišni prag in takoj bomo spoznali, kaj gospodinja velja. Po veži in izbi vse polno smeti. Po klopeh in stolih prah, celo razni odpadki, ki puščajo prav neprijeten duh za seboj. Snažnega prostora, kamor bi se moglo vsesti, iščeš zaman. Postelje nepostlane in .razmetane. Okoli peči te pa pozdravljajo večji in manjši črni in rjavi ptički, ki jim pravijo ščurki. Gospodinja in družina umazana, razkuštrana, da se gabi prišlecu in jo kmalu od-kuri. Ta babilonska zmešnjava je pa kriva tudi nebroj prepirov, jeze, prerekanja in pa izgube dragocenega časa. Nežika in Lojzek morata v šolo, a ni knjige ne zvezkov, ne peresa in svinčnikov. Vse išče in se prepira, ter krivdo zvrača od enega na drugega. Prava vojska in beganje po nepotrebnem, a samo vsled pomanjkanja reda, ki se ga gospodinja ni naučila in ga zato ne more dati svojim otrokom. Drug slučaj. Stricu v Ameriko je treba pisati in se mu zahvaliti za poslane dolarje. Pa kako pisati, če ni črnila in ne papirja ? Saj sem oboje kupila," trdi gospodinja, "a ti otroci vse raz-nesejo in poizgube." Slednjič se je našlo črnilo in papir, a pisma z naslovom ni nikjer. Zopet tekanje, premetavanje in iskanje. Končno se po dolgem iskanju tudi pismo najde. Prepiri, jeza, prereka-In »icer ponoči, zju-^nje in izguba časa, samo zato, ker niso bile te reči na svojem mestu. Z redom se prihrani čas, p* tudi denar. Nevedni posli puščajo orodje prav tam, kjer so ga zadnji rabili. Sekira je ostala zunaj, da je zarjavela oc dežja. Lopata, grablje, vile in motlke leže po dvorišču neosna-žene in rjaste. Koliko orodja se na ta način pokvari, poizgu bi, ker tako nastavljeno vabi dolgoprstneže, da si jih poceni nabavijo. Se ena zelo važna stvar, ki bi morala imeti svoj določen prostor, ne pa ležati razmetana in razcefrana vsepovsod. To so knjige, časopisi in listine, ki jih ima vsaka hiša. Vzemimo najprej knjige Mohorjeve družbe. Leta in leta je hiša naročena in zapisana v Mohorjevo družbo. A kje so knjige? Kje je domači zdravnik, kje živino-zdravnik, kje so prijetne yečer-nice in druge knjige, bodisi gospodarske, leposlovne, pa tudi nabožne knjige? Neštetokmt bi se rabile, a jih ni nikjer, Otroci raztrgajo, otroci raz meče j o, otroci uničijo. Ali ni to vnebovpijoč greh? Vsaka hiša bi lahko imela svojo knjižico, da zadosti svoji družini s koristnim branjem. Poleg knjig se pri nerednem gospodinjstvu izgube tudi važne listine. Koliko škode lahko napravi izgubljena kupna pogodba. Izgublje no ženitovansko pismo tudi ni posebna prijetnost. Prav tako posestne pole, mape in razni pozivi. Da se izogneš vsem tem neprilikam, škodi, jezi in prerekanju, vpelji v hišo železen redi -o-- Katoliška univerza ▼ Ameriki. Katoliška univerza v Ameri- ki, ki se nahaja v Washingtonu, D. C., je bila ustanovljena leta 1884 z velikodušnim darom $300,000 po Miss Caldwell. Od leta 1889-1895 je ta univerza služila samo za bogoslovne vede, kasneje so pa- vpeljali še razne druge oddelke,' ki so v zvezi s sledečimi doktorskirtii naslovi: B. A.^M. D., L. L. B., L. L. M., D. C.t Lii'J. C. D., J. U. D., L. L. D." * V odboru je 17 ravnateljev t enim kardinalom na čelu. Letos obiskuje to univerzo Rev. J. L. Zaplotnik, bivši slovenski župnik v South Omaha, Neb., član društva št. 90 K. S. K.' Jednote. Rev Zaplotnik študira po naročilu njegovega škofa, da bo po dovršenih študijah postal nadzornik katoliških šol nebraške škofije. Rev. Zaplot-niku želimo pri tem največ uspeha! V svrho nevarnosti proti ognju. Na St. Mary's akademiji (katoliški šoli) v Lorainu so imeli šolarji dne 23. septembra t. 1. prvi takozvani "fire drill" vajo. Pri tem je 300 učencev iz 14 šolskih sob po stopnicah priteklo venkaj na prosto v 49 sekundah. Lanski rekord pri slič-ni vaji je bil 56 sekund. številke govore! Med 100 osebami, ki dovča-kajo 65. leto starosti je: Šest tako premožnih, da lahko živijo od svojih dohodkov. Devet se jih Še preživlja z delom. ' Od drugih je pa odvisnih 85, ker se ne morejo več sami preživljati. Velikost jezer. Superior jezero je dolgo 380 milj, široko pa 120; michigan-sko 330 milj dolgo, 60 milj ši-roko; Erie jezero, dolgo 270 milj, široko 50 milj. Radio vlaki. Po šestletni uspešni poskuš-nji se je na železniški progi med Hamburgom in Berlinom uvedlo radio brezžično telefoniranje. Potniki lahko pokličejo stranko takoj z vlaka med vožnjo, ali pa naobratno. ^ V brivnici. V nekem mestu države Maine je stopil nek tujec v kolodvorsko brivnico, da bi ga obriH, Brivski pomočnik, še novinec, je tujca večkrat u rezal ter mu vsakikrat na rano prilepil majhen košček papirja. Po dovršenem delu mu izroči tujec $1 rekoč: "Le obdržite ves denar; vi ste pravi mojster: brivec, mesar in lepilec papirja." EVROPSKI ZDRAVNIKI SE SMEJEJO AMEftMKIM METODAM. Zdravniki * Atari domovini •• »me jejo MHtMi, ki te jih poslužujejo zdravniki v tej deželi. Zato imajo dobu vzroke. Vze-nrite naprimtr slučaj Mr». Sever ia Cbteagt Sita je premožna žentka ter je potožila nu tftOče dolarjev, da bi te ozdrsvila"od neke gotov bolezni, katera jo je tirala v zgodnji Potrosila je na Iboče dolarjev, po-kulala vsakovrstna zdravila, toda brez us-peko- Prijatelji to ji svetovali naj gre nn Dunaj ali v Berlin in kontno se je odločila. 1-ahko ti mitlite. kako te je začudila, ko je Ueedia. da je njeno iett let trajajoče irple-rfje potrosila ci.to navadna trakulja. k .je 31 cevi j«'v je bilo odi tran jenih it nje po preteka dveh ur. Ta požast je dnevno odjedala njeno iivljentko silo in zdravniki v tej.deieii »o jo idravili ta vte druge bolezni kot za ta. Sedaj je popolnoma zdrava ter tc veseli tvojega življenja. Toda na ameriike •d ravnike ne da do« ti. Tisoče moikih. žensk in otrok t* zdravi tu kako drugo bolezen In tieer neuspešno, dočim j« ajihova resnična bolezen požast — trakulja. trotovo znamenje te poiaati to •dmjanja njenih delov, morebitna pa itgubu teka | viasnim itpehavanjem, pokrit jetik. z|tqKU. bolečine v hrbtu, stegnili In noech. omoiick. glavobol, občutek omedleviee s praznim želodcem. veliki, temni kolobarji krog oči. lelodec je težak In napihnjen, človek tudi čuti. kot da te nekaj giblje dn frrlo. Bolnik ima meno koio, malo tehta, ma slabo sapo. Požast, ki včasih doseže dolžino SO čevljev. povzroča božjastne napada. C« te splazi v tapnik, lahko zaduži svojo žrtev. I znebite te takoj te požasti. dokler ne izpodkoplje zdravja. Požljite »10.4 K M zdravilo Lax tana. Ne polijemo C. O. I). Prodaja ga turno to slavno zdravilo zoper trakuljo. danes, Laxau Co., Hi Lasa) Bldg.. Box »6«, Pittsburgh. Pa. Za zavarovanje zayojčka iie. posebej. (Copy K.) —Adv t. KOTIČEK UTROSKOZDRAVJ OSKRBA MATERINSTVA OTROŠKEGA ZDRAVJA stota kom dojilne dobe, t delo je treba obnoviti le polagoma. Večina mater ni dosti močna, da bi se lotila svojih rednih dolžnosti vsaj za šest tednov po rojstvu otroka. Do rtnega časa se tok mleka umeri. Izmučenje vsled prenapornega dela se je treba izogniti s kratkimi počitki med različnimi opravki. Pogosto pet minut počitka na postelji vsako uro bo omogočilo materi izvršitev mnogo več dela kot bi ga mogla drugače varno izvršiti. Da si pridobi več počitka, je za mater dobro, če doji svoje dete v napol nazaj sklonjeni ali kaki drugačni udobni poziciji. To bo dalo materi pernajst do dvajset minut popolnega počitka tekom vsakih par ur. Niti mati niti dete ne smeta zaspati, dokler ni dojenje končano. ■■^HKerredrilo. trebno za dt>bro zdravje ter mirne živce doječe matere, če ima mati veliko dela na svojem domu, ne b imela moči za daljše izprehode ter gibanje 'na prostem, a navaditi bi se morala, da preživi del vsakega dneva na prostem zraku. Matere, katere veseli hoditi na izprehod, bodo našle, da'jim to zelo koristi v tej dobi razven če se gibanje tira do izmučenocti. Tudi delo na vrtu je koristno, če se ga ne pretirava. Sveži zrak v stanovanju samem je potreben za dobro zdravje tako matere kot deteta. Spalne in sprejemne sobe je treba držati dobro prezračene. Nobenemu otroku ni treba postati žrtev takozvanih otroških bolezni, če je njegovo telo v prvovrstnem stanju, je od narave oborožen za odpor proti bolezni. Vsak otrok lahko popolnoma ! okreva, če je obdan od primernih raz- Ta ali ona oblika razvedrila ali za-1 mer. Protcktivna hrama je največie bave je dobra in/koristna za vsakega, varstvo. Če dodaste Bordenovo Eage Preveč vestna mati, ki ostaja doma ter mleko k dnevni dijeti svojega otroka, ste lahko prepričani, da bo dobilo njegovo telo vso hrano, ki jo potrebuje. Vaš otrok bi moral dobivati po dve veliki žlici Eagle Mleka poleg druee redne hrane. Razredčite dve veliki žlici Eagle ^flleka v treh četrtinah čaie mrzle vode. Starejši otroci ga pogosto bolj ljubijo v zvezi z ginger-aleom, sadnimi soki ali stepenim jajcem ter dišavami. pazi neprestano na svoje dete, ne vcfi najboljše stvari za svoje dete. Življenje na prostem zraku ter prijetno razvedrilo ne izčrpa, pač pa ohrani mater srečno in zadovoljno in to je zelo dobrodelno. Treba se je izogniti skrbem, jezi in močnim razburjenjem, ker slednja lahko vplivajo na mleko. Mati se mora naučiti obvladati samo sebe ter urediti svoje življenje soglasfno z najboljšimi interesi deteta. Solina luč je velika zdravilna sila. Zmerno gibanje ne prostem zraku in solncu, posebno pa pešhoja, je po- . Prečitajte te članke vsaki teden pazljivo ter jih prihranite za poznejšo uporabo. ČLANEK 135. Deieč* matere morajo biti previdne. Tekom časa dojena ne sme . mati prenaporno delati. Pogost se materam ki imajo izprva obilo mleka za svoje dete, množina mleka zelo skrči, ko se vrnejo1 k svojim hišnim dolžnostim, številne mater« morejo trde delati te- - Dajte svojemu otroku primeren začetek v življenju s hranjenjem Borden-ovega Eagle Mleka. Priporočeno od zdravnikov. če pošljete ta oglas The Borden Company, Borden Buildint?. New York vam Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Dept Važno Naznanilo. 1POZOR Clevelandčani! Drugo nedeljo v novembru (8. nov.) popoldne in zvečer se vrši v veliki dvorani Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. v Clevelandu ft velika slavnost vseh eleve- lai ndskih društev i (C. S. K. Jednote in ostalih pod rej ie- nih društev iz države Ohio. Vstopnice že sedaj lahko kupite pri društvenih tajnikih-(cah), v uradu "Glasila" in "Ameriike Domovine". = GLASILO £SJLJBDNOTE Jfiaa* v IMeatk toavsfe Sil? fe CMf Ave Ur** Ota ta i* M Bsstei m m CUWHAND, AHJ0. _ ^ ^ Mmtmu ^ 7. —" at an Wm ......... . f.1 Ml SfRCULOKUH GtAND CA1NI0UAN SLOVENIAN CATHQUC UNION •t the UNITED STABS OF AM11ICA. " ' by and la tto latMwt at the I •Tyy yednpdg. OFFICE: «11? St CWr A«c Telephone: Randolph 3S12. CUKVUN^fiHIO "SLEPSKI DOM" V LJUBLJANI. Te dni smo prejeli od Mestnega magistrata v Ljubljani pismeno prošnjo, da biN priobčili precej obširen sklic "Glasbene Matice" za prispevanje darov za "Slepski Dom" v Ljubljani, v kojega fond so ameriški rojaki prispevali že okrog 154,000 dinarjev ali nad 600,000 kron. Prejemši to pismo, smo zmajali z glavo rekoč: "Uboge vojne žrtve! Ze pred toliko leti nazaj ste dali za domovino svoj največji telesni biser — vid; a nehvaležna domovina vas še sedaj zanemarja in prepušča samim sebi! Za kosarne (zdrave vojake) troši milijone in milijone na leto; a za vas se pa ne zmeni, da bi vam zgradila stavbo, kjer bi lahko prestajali svoje gorje pod zanesljivo streho. Za državna gledališča romajo iz državne blagajne tudi milijoni, a za dom slepcev nema novaca! Domovina noče podpirati slepih, obrača se v tujino za pomoč. Številni 'penzijonisti' v Jugoslaviji živijo danes udobno, zdravi in veseli, med tem ko se morajo slepe vojne žrtve boriti za svoj obstanek." V označenem oklicu se omenja, da bi nameravani "Slepski I)om" veljal približno pet milijonov dinarjev; takoj zdolej za to o)iombo se pa čita sledeče: "Naše razmere v stari domovini izključujejo?! upanj« na to, da bi mogli v doglednem času doma zbrati le količkaj pomemben del te svote. Preveč!? imamo drugih narodnih, kul-turnih in dobrotvornih svrh, ki vedno potrebujejo podpiranja po celem narodu in neprestano trkajo na vrata vseh Slovencev." Mi bi radi vprašali naše rojake v starem kraju: "Ali so vam narodne in kulturne svrhe več in bolj pri srcu, kakor pa oni nesrečni možje in fantje, ki so v svetovni vojni izgubili vid, da so slepi? Po našem mnenju bi morali te v prvi vrsti podpirati, ne pa šele v zadnji. Sploh vas pa ne razumemo. V onem oklicu dalje omenjate: ------Jker svet se je že prepričal, da stoji haša (Jugoslavija) država na trdnih (!!!?'nogah ter ima ogromno (!!) gospodarsko silo in neštevila (!!) naravnih zakladov." Ker ste torej tako bogati in gospodarsko solventni, čemu ne zgradite "Slep-skega Doma" z državnih denarjem? Po naši sodbi je to jako slaba reklama za državo, ki se noče brigati za svoje vojne invalide. osobito še za slepce. Če bi to kakemu Amerikancu povedali, bi zmajal z glavo, ter bi nam celo ne hotel verjeti. Cemu pa v Jugoslaviji nalagate tako ogromne davke in puščate uboge vojne žrtve v revščini? To je skrajno slabo in nečlovekoljubno gospodarstvo. ' ■■ ^ Znano je po celem svetu, da so Amerikanci izredno dobrodušni in usmiljeni. Koliko dobrega je svetu že naš Ameriški Rdeči Križ naredil, je skoro nepopisno. Istotako velja tudi za ameriške Slovence. Neštetokrat so že priskočili stari domovini denarno na pomoč. Tudi za "Slepski Dom" so ameriški Slovenci, svoječasno od naprednjakov nazivani "kraljevaŠi" priskočili s prvim darom na pomoč (65,511 dinarjev). S tem smo hoteli vas spodbuditi na vašo domovinsko dolžnost, da naj bi dežela ali vlada ta dom zgradila. Težko, težko bo nabrati med ameriškimi Slovenci pet milijonov dinarjev, kajti živimo v preveč slabih časih. Marsikomu se godi danes v starem kraju dostikrat boljše kot pa temu ali onemu ameriškemu Slovencu, ki že več mesecev nič ne zasluži. Več lakote in bede je najti danes med nami, kot pa naobratno. Skoro bi bilo umestno, da bi našim omilovanja vrednim stavkar-jem vi. kaj živeža iz vaše bogate Jugoslavije poslali. Toda Amerikanci smo sami nase preveč ponosni, da rajši trpimo, kot pa prosimo. Dragi nam rojaki v starem kraju! Nikar ne mislite, da mi tukaj v Ameriki kar z lopato po cesti grabimo dolarje ali pa da nam pečene piske-iz zraka letijo v usta. Kdor hoče v Ameriki živeti in uspevati, mora tudi redno in trdo delati kot konj ali kot mašina. V obče pa pravi znana ameriška prislovica: "The charity begins at home." Dobrodelnost se doma pričenja! V jako slabih časih ste se zopet obrnili na naa za pomoč. Bili so pač dobri časi med vojno, ko se je fino služilo; takrat smo vam skušali pomagati, kar najbolj smo mogli; toda oni zlati časi so minuli! Toliko odgovora od strani našega lista, ki je svoječasno z vso vnemo deloval za Jugoslav Relief, od kojega tte prejeli temeljni sklad za "Slepski Dem." Minuli teden smo čitali v dveh listih izpod peresa Mr. Anton Terbovca, bivšega blagajnika nekdanjega Jugoslovanskega Re-publičanskega Združenja in sedanjega urednika "Nove Dobe" sugestijo, da naj Bi se preostanek J. R. Z. darovalo za "Slepski Dom" v Ljubljani. To lepo idejo smo imeli že tudi mi v mislih. Koliko preostanka je še v skladu bivšega Jugoslovanskega Re-publičanskega Združenja ne vemo; po naši sodbi pa mora biti vseeno še kakih $15,000. Ta denar, ki je bil v resnici kolektan in namenjen za podporo prizadetih v vojni, naj bi se izročil v to svrho, za fond "Slepskega Doma." Culi smo, da ima J. R. Z. za, $10,000 delnic neke tiskarne v Mariboru iz nakupa Blasnikove tiskarne. Kaj nam ameriškim Slovencem koristi ona tiskarna? Te delnice naj se proda in denar izroči za "Slepski Doti !" Dalje nam je znano, da je bilo v skladu za Slovensko Zavetišče nekaj nad $8,000. Kje je t* denar? Z Zavetiščem ne bo nič! Tudi to svoto naj bi se vporabilo za "Slepski Dom," kajti Zavetišča upravljajo ter vzdržujejo v Ameriki m.esta, okraji in države. Ako bi se posrečilo spraviti skupaj preostanek denarja J. R, 2. in Slovenskega Zavetišča, bi to fc zgradbi "Slepskega Doma" dosti pripomoglo in bi ne bilo treba ponovno prosjačiti med našimi rojaki v teh slabih časih. Za to atvar bi se morali vsi naši slovenski listi odločno zavzeti, tako tudi ves naš narod! o Širite "Glasilo" in drugo katol. časopisje! Ako nam je kaj na tem, da delamo dobro podlago za K. S. K. Jednoto, potem širimo kar največ moremo naše Jednotino "Glasilo" in sploh katoliško časopisje! Da prihajam danes s to idejo v "Glasilu" je vzrok ta, ker sem prinesel več prošenj iz domovine, da bi radk doma čitali naše ameriške slovenske katoliške liste. Mnogi ga že dobivajo od naših sobratov ali sosester iz Amerike, še mnogi drugi bi ga tudi lahko dobivali, ko bi se mi tukaj zato malo bolj pomujali; v zameno bi bilo treba doplačati samo par centov, pa bi vaši sorodniki v starem kraju dobivali dragocen časopis, kakor-šnih še tam nimajo. Brat upravnik mi poroča, da je treba v zameno enega lista na leto doplačati $2.16, v zameno dveh vaših listov za enega v starem kraja- $1.32 in v zameno treh pa 48 centgv. V več krajih, kjer ga že či-tajo, sem slišal, kako pohvalno so se izrazili o našem listu "Glasilu;" drugi pa so prosili, da jim ga pošljemo, če le mogoče na kateri način. Tukaj je mnogo hiš in družin, kjer dobivate več številk "Glasila," katerih ne rabite vseh; vsakega "Glasila" čtivo je pa velike važnosti za one, ki takega čtiva nimajo. Nam tukaj ne zaleže dosti, ker jim imamo preveč. Kako velike vrednosti je torej to, da se vsako nerabno številko prepiše na druge in s tem naredi uslugo vašim znancem ter prijateljem, bodisi doma v starem kraju ali tukaj. Mi sicer ne znamo ceniti vrednosti vsake številke "Glasila," ker ga vedno čitamo; ali drugače je tam, kjer ga nimajo. \ Ako povdarjam o vrednosti "Glasila," mislim pri tem to, da je v tem listu večkrat priob-čeno razno podučno čtivo, kakor so cerkveni govori danes najbolj slovečega pridigarja v Ljubljani, kanonika Dr. Mihael Opeka in še drugih duhovnov. Potem najdete raznovrstne zdravniške nasvete, številne novice, dopise iz raznih naselbin, itd. Vse to je v veliko veselje onim, ki na ta način lahko zvedo, kako se vam godi tukaj v Ameriki; vaši domači bi imeli na ta način vedno zvezo z vami in najboljši spomin od vas, da jih niste še pozabili; s tem pa tudi ne bi škodilo naši podporni materi Jednoti. Se vedno pride zdaj eden, zdaj drugi v Ameriko, in tako bo že vnaprej vedel kaj in kje se nahajajo društva K. S. K. Jednote. Naj omenim še to, da se ve danes veliko več o naši Jednoti v stari domovini, kakc/r se je vedelo dosedaj. Zadnji čas se je izvanredno veliko pisalo v katoliških listih v Ljubljani o njenem obstanku, napredku, premoženju in prepričanju, tako da je ime naše K. S. K. Jednote v domovini zelo dobro zapisano; naše "Glasil^' bo pa to še v veliki meri potrdilo in še bolj razširilo. v S tem, da pošiljate svojcem "Glasilo," storite dvojno dobro, namreč svojcem, Jednoti pa lepo reklamo. Poskusite torej, pišite še danes upravniku "Glasila" in videli boste, kako hvaležni se vam bodo izkazali vaši domači za to uslugo. K^or pa morda nima svojcev, naj pa pošilja list naravnost na župnišča (župnika); saj imajo že skoro povsod svoja bralna in izobraževalna društva, čitalnice itd., kjer bodo naš največji ameriški slovenski katoliški tednik z veseljem čitali. Anton Grdina, glav. preds. SADOVI gLABEGA PISJA. CASO- Skodljivi so taki spisi za posameznika, ker mu prej ali slej izpodkopljejo vero, ne morda zato, kakor da bi se vera dala z vednostjo spodbiti; saj vemo, da prava učenost ne vodi od Boga, ampak še bližje k Bogu (zvezdoznanci: Kopernik, Galilei, Secchi; prirodoslovci: Ampere, Volta, Newton; zdravniki: dr. Pasteur, zgodovinarji: Jau-sen, Herter, Pastor) ne: "vera je mati znanosti; Evropi gre prvenstvo v vednosti zato, ker je bila katoliška," govori francoski pisatelj Josip de Maustre. Ampak nekaj drugega moramo misliti,, da je vera žrtev, odpoved. "Krščansko verovati se pravi, vse za resnico imeti, kar je Bog razodel in nam po katoliški Cerkvi zapoveduje verovati." (Katekizem). Vera je torej priznanje resnic, ki se ne dajo dognati z izkustvom ,vera je priznanje skrivnosti, ki večkrat posegajo globoko v človeško življenje, pa zahtevajo od njega odpoved in žrtev in premagovanje slabih nagonov. Človek pa se tako nerad vklone. Slednji čuti, da vlada v našem srcu vsled izvirnega greha odpor, ki se izliva v klic: "Ne bom služil." In če je s pokorščino zvezana čistost zmernost, resnicoljubnost, krepost in molitev, kako lahko se zgodi, da se hoče človek oprostiti teh vez. Zato se tako rad zaje dvom v srce. To velja celo za dobro poučene katoličane v sveti veri. Kaj pa šele, če smo slabo poučeni v sveti veri, kar se velikokrat zgodi pri onih, ki bero take spise, če berejo ugovore in napade zoper Cerkev in vero. Zanikavati je lahko, dokazovati je težko, dvome vzbujati je lahko, dvome izpodbijati je težko. Če pa dodenemo še, da je srce že po grehu izkvarjeno, potem pa je čisto naravno, da se človek oprime dvomov. Saj sam želi, da bi ne bilo res, o čemer mu s toliko resnobo govori njegova vera in s čemer mu preti. Zato so mu ljubi taki spisi. V njih išče razlogov, da bi vtešit umiril, prepričal sam sebe, da prav živi, da bi bil nespameten, če verjame to, kar ga Cerkev uči. In zares! Pojdite med delavce, ki že leta in leta bero take liste, pojdite med meščane, ki so jim taki listi vsakdanja paša, pojdite med uradništvo, ki zajema iz takih listov svojo duhovno hrano, pojdite tudi v kmečko hišo, kjer gospodar že dalje časa bere take liste, pa boste videli, kako pičli so njih nauki o Cerkvi, kako malo ljubezni imajo do nje. Pa saj nam to pričajo izjave ljudi samih, ki so prišli ob vero. Leta 1842 je bil neki Peter Wasser v St. Galnu (iz Gamsa) usmrčen, ker je ubil svojega rojaka. Pa kaj ga je pripeljalo do uboja? Sam je izjavil dr. Karlu .Greitlu: Strauss (brez-verski nemški pisatelj) me je pogubil. V svoji mladosti sem molil, živel sem srečno in zadovoljno. Toda življenjepis Srads-sov mi je iztrgal vero iz srca. Polagoma, polagoma sem jel samega sebe prepričevati, da je vera samo strašilo, da so sodba, pekel, nebesa gola izmišljotina duhovnikov." ZNAMENIT GOVOR. Predsednik Združenih držav proti plemenski in verski nestrpnosti. Foreign Language Information Service Jugoslav Bureau x. Dne 6. oktobra je predsednik Coolidge Imel, znamenit govor na konvenciji Ameriške Legije v Omahi. V tem govoru je predsednik protestiral proti militarizmu ter pozval^ na strpnost in spoštovanje različnih ver, naziranj in narodnosti, ki tvo- rijo skupni ameriški narod. Glavna nota govoru, ki se je bavil a povojnimi razmerami, vladnimi problemi in socijalni-mi pojavi, je bila prošnja na vse, naj pomagajo iztrebiti vsa gibanja, naperjena proti plemenskim in verskim skupinam v Združenih državah, češ, da taka gibanja oslabljajo duh ameriških institucij in izpodko-pavajo naše svoboščine. Predsednik je povdarjal mešani značaj ameriškega naroda in je ostro obsojal vsak poskus, da bi se med njega vneslo plemensko in narodnostno sovraštvo. "Naj kdo zasledi svoj ameri-kanizem tri stoletja nazaj do Mayflowera ali pa tri leta nazaj do medkrovja, ni to . niti za polovico toliko važno, kolikor to, da-li je njegov današnji amerikanizem resničen in pristen," je izjavil predsednik med odobravanjem. "Brez razlike na to, s kakimi raznimi ladijami smo prišli v Ameriko,, tukaj smo sedaj vsi no istem krovu." * Ker je ta poziv na versko in plemensko strpnost, prihajajoč iz ust samega predsednika Združenih držav, zlasti pomemben za tujerodce, se zares izplača ponoviti tu v prevodu do-tični del njegovega govora. "Ena izmed najbolj naravnih reakcij tekom vojne je bila nestrpnost (intolerance). Ali neizogibno preziranje za naziranje in čuvstva majnšin je vendarle vznemirjajoč produkt vojne psihologije. Počasni in težavni napredek, ki sta ga strpnost in liberalizem napravila tekom dolgih dob razvoja, se razgubi ta-korekoč v eni noči, kadar se način mišljenja, nujen tekom vojne, poloti narodu. Potreba je skupne svrhe in združene um-stvene fronte, da postane važna nad vse drugo. "Ali ko je premipil čas za ta ko solidarnost, mi bi morali biti pripravljeni, da se takoj in širo-kodušno povrnemo k starim in normalnim navadam mišljenja. Trebaia bi se izvršiti umstvena demobilizacija poleg vojaške de-mobilizacije. "Napredek je v jako velikem obsegu odvisen od izpodbujanja raznoterosti. Karkoli teži za standardizacijo družbe, za ustanovitev ustaljenih in okorelih načinov mišljenja teži za tem, da družba postane fosilna. Ako bi mi vsi verovali isto in mislili iste misli in sodili na enak način o vsem, kar se dogaja okoli nas, bi dosegli tako stanje ravnotežja, ki bi bilo silno podobno umstveni in duševni paralizi. Saj vrenje idej, trčenje drugačnih mnenj, pravica posameznika do razvoja svojih lastnih naziranj in do izgradnje svojega lastnega značaja je ono, kar omogočuje napredek. Ni mogoče naučiti se mnogo od onih, ki so z nami enolično istih misli. Ali mnogo koristnih reči se učimo od onih, ki z nami ne soglašajo; in celo tedaj, kadar ne /noremo nič pridobiti, naše razlike nam ne škodijo. "V tej dobi povojne okorelosti, sumničenja in nestrpnosti tudi naša dežela ni bila izvzeta iz te nesrečne izkušnje. Radi naše primerne izolacije izkusili smo manj mednarodnih trenj in nasprotstev kot nekatere dežele v manj srečni legi. Ali med nekaterimi izmed raznoterih plemenskih, verskih in socijal-nih skupin našega naroda smo imeli pojave nestrpnosti mišljenja, ozkosrčnosti naziranja in nepremičnosti presojevanja, proti katerim je svarilo na mestu. "Težko je predstaviti si nekaj, kar bi bilo bolj nesrečno v družbi; sloneči na ideale, s katerimi se Amerikanci ponašajo, kot razvijanje nestrpnosti na verskem pplju. V velikem obsegu ta dežela dolguje svoj začetek odločnosti naših neustrašenih prednikov, da se vzdržuje popolna svoboda v verskih stvareh. Mesto državne cerkve mi smo določili, da vsak državljan naj bo svoboden slediti nare- kovanju avoje lastne vesti, kar se tiče njegovega verskega prepričanja in pripadništva. Pod to garancijo smo. ustvarili sistem, ki je sigurno opravičen, sodeč po njegovih uspehih. Pod nikakim drugim sistemom mi bi se ne bili drznili povabljati ljudi vseh dežel in ver, da pridejo semkaj in se strnejo z nami pri ustvarjanju države, katere mi vsi smo državljani. Ali ko smo jih povabili sem, ko smo sprejeli njihova* velike in raznotere prispevke k izgradnji tega naroda, je naša dolžnost, da pošteno vzdržujemo one liberalne ustanove in tradicije, ki so ustvarile toliko dobrega. Sestajanje vseh teh raznih narodnostnih, plemenskih, verskih in kulturnih elementov je napravilo, da je naš narod nekaka zmes ostalega sveta, in mi ne moremo poslužiti svetu boljše kot s tem, da pokažemo mogočnost skladnega sodelovanja med tolikimi raznimi skupinami . Vsaka izmed njih ima nekaj značilnega in pomembnega velike vrednosti za vlaganje v skupni sklad našega gmotnega, umstvenega in duševnega bogastva. "Vojna je nam ponudila veliko prilike, da preizkusiino naš eksperiment amalgamacije teh raznih faktorjev v resničen narod, z ideali in aspiracijami edinstvenega naroda. Nihče ni bil izvzet od dolžnosti, da služi, ko je odbila ara nevarnosti. Dogodljaji so dokazali, da naša teorija je bila zdrava. "Na solidni podlagi narodnega edinstva se je zgradila nad-stavba, ki je v svojih raznoterih delih nudila polno priliko za razvoj vseh vr^t talentov in genijev, ki so prispeli k njeni izgradnji. Skoraj vsa plemena, vere in narodnosti sveta so bile zastopane v oboroženih silah tega naroda, ravno kot so bile v našem prebivalstvu. . "Oporekalo se ni patriotizmu nikogar niti ugovarjalo službovanju nikogar radi njegovega plemenskega izvira, njegovih političnih mišljenj ali verskega prepričanja. Priseljenci in sinovi priseljencev iz srednjeevropskih dežel so 1 se borili stran ob, strani z onimi, ki so izvirali iz dežel, katere so bile naši zavezniki, s sinovi ekvato-rijalne Afrike in z rdečekožnimi možmi našega prvotnega probi-valstva — vsi izmed njih enako ponosni na ameriško ime. . "Mi ne smemo za mirovnih časov usoditi se, da bi izgubili niti enega dela te stavbe patri-> otičnega edinstva. Jaz nikakor ne zagovarjam prizaneslji-vosti napram onim; ki so kriminalni ali zločesti, ki so odkriti sovražniki družbe in niso pripravljeni sprejeti resnična pravila našega driavijanstva. Pod toleranco jaz ne menim brezbrižnosti napram zlu. Jaz menim spoštovanje za razne vrste dobrega. Da-li kdo zasleduje svoj amerikanizem tri stoletja nazaj do Mayflowera ali pa tri leta nazaj do medkrovja, to ni niti za polovico tako važno kot da-li je njegov amerikanizem resničen in pristen. Brez razlike na to, s kakimi raznimi ladijami smo prišli sem, mi smo sedaj na istem krovu (in the same boat). "Vi, možje, ste sestavljali moštvo naše 'državne ladije' tekom njene plovbe po najhujšem valov ju. Vi ste bili straža in stali na najnevarnejših točkah, ko je vihar največ divjal. Vi ste jo varpo in zmagovito privedli nazaj v pristanišče. Iz j te izkušnje ste se naučili nalog discipline, strpnosti, spoštovanja do oblasti in ozira do temeljne možatosti svojih sose-' dov. Držali ste visoko zastavo patriotičnega obnašanja in dr-j žavljansko poštenost, h kateri so se vsi mogli zatekati. * 'To zastavo z enako splošno privabljivostjo je treba držati visoko ravno tako trdno in edinostno tudi sedaj za časa miru. "Med državljani, ki so pošteno vdani vzdrževanju te zastave, ni treba da je veliko brige glede razlik individualnega mišljenja v drugih ozirih. Prednosti do naše dežele in do naših temeljnih institucij, mi ne le smemo prezreti, marveč mi smemo celo vzpodbujati razlike mišljenja, kar se tiče drugih stvari. "Kajti razlike te vrste sigurno bodo prej elementi moči nego slabosti. One bodo dajale raznbličnost našim okusom in interesom. One bodo razširjale naše obzorje, okrepčavale naše sporazumevanje, pospeševale resnične človečnosti in obo-gatovale ves naš način in pojem življenja. "Jaz pripoznavam vso in popolno potrebo po stoprocentnem amerikanizmu, ali stoprocentni amerikanizem lahko obstoji iz mnogih raznih elementov. "Ako naj imamo ono skladnost in mirnost, ono edinost duha, ki je podlaga resničnega narodnega genija in narodnega napredka, se moramo vsi zavedati, da imamo med seboj take resnične Amerikance, ki se slučajno niso rodili v našem delu sveta, ki ne pohajajo naših prostorov za božjo službo, ki niso našega plemena ali ki gladko ne govorijo naš jezik. "Ako naj ustvarimo na tem kontinentu svobodno republiko in razsvetljeno civilizacijo, ki bo v stanu odsevati resnično veličino in slavo človeštvu, potem moramo smatrati te razlike kot slučajne in nebistvene. Moramo gledati naprej preko zunanjih pojavov plemena in vere. Božja Previdnost ni podelila nikakemu plemenu monopola patriotizma in značajnosti." Antiframazonska postava v Italiji. V Italiji je stopila nedavno no va postava v veljavo, ki prepoveduje vsakemu državnemu uradniku, častniku ali vojaku biti član# prostozidarjev (frama-zonov) ali kake druge tajne organizacije. Število konj v Združ. državah. Leta 1915 so našteli v Združenih državah 21,195,000 konj in 4,480,000 mul. Leta 1924 se je število konj znižalo na 18,-250,000; število mul pa zvišalo na 5,436,000. Spominska knjiga K. s. K. J. Ker nam je preostalo še par sto Spominskih knjig, izdanih lansko leto, povodom 30 letnice naše Jednote, bi iste radi v denar spravili. V to svrho smo Močili znižano ceno in sicer velja ena knjiga samo $1.50 s poštnino vred, bodisi naročena za Ameriko ali pa staro domovino. Ako hočete svojega sorodnika ali prijatelja iznenaditi z lepim književnim darom, naročite mu sedaj eno Spominsko knjigo. Z naročilom pošljite tudi potrebno svoto; kdor naroči dve knjige skupaj, jih dobi za $2.75 s poštnin« vred. Nakup te knjige priporočamo osobito glavnim uradnikom, onim ustanovnikom društev, uradnikom in uradnicam in društvom; kojih slike se nahajajo v tej knjigi; vseh slik skupaj je 255. Uprav. "Glasila." 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, Ohio. U*ttMvU«M T JonetiL 111, dO* 2. aprile 1804. Fnkorportraw f Jaflata. GI dne ,2- J«au»riJ«, 1808/ ^^^ N CHICAGO ST, JOLOrr, ILL. folventnoat aktivnega oddelka znala 10028%; «olv«ntnaot adadinakega od delka saaia 124.18% " r ' ' ~ Od ustanovitve do I. septembra 1925, znaša skupna izplačana podpora $2,586,117. r. .___. . a GLAVNI URADNIKI: FilSf P'odwdnlkrAntou Grd ins, 1053 East 62nd St- Oovolaad, Ohio. I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave'pnSoTcSL. II. podpredaadnik: Anton Skubic, P. O. Aurors, AUnaT^^ HI. podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Aw, ■htlaiaaa Win Glavni tajnik: Joaip Zalar, 1004 N. Chicago St, Jo lie? HL ,B Pomožni itajnik: Steve a Vertin, 1004 N. Chicago St, Jaliot, IB. Bluajmk: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IB. . x Duhovni vodia: Rov. J. J. Oman, 3547 E. 80th St, Clevoland. Dhio. Vrhovni zdravnik: Dr. Joa. V. Grahek, R. 303 Amar. 8tata Baak Bldg. 800 Grant St at Six« Ave, Pittsburgh, Pa. ^^ _ . _ NADZORNI ODBOtl Frank Opeka, 20—10th St, North Chicago, I1L John Jerich, 1840 W. 22nd St, Chicago, 111. John Germ, 813. Eaat "C" St, Pueblo, Colo. ' John Zullch, 15301 Waterloo Rd, CleveUnd, Ohio. Martin Shakla, 811 Avo. "A", Eveleth, Minn. „ POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave, Laurium, Mich. Martin Kretneaec, 2004 Coulter St, Chicago, 111. Prank Trempush, 42—48th St, Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOHl John Dechman, Bo* 529 Forest City, Pa. John Murn, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. Y. John Batkovich, 1201 So. S. Fe Ave, Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 8117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 628. Vsa piacia in denarne zadeve, tikajoče se Jednoto naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111, dopise, druitvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA Prošnja novega društva za sprejem v Jednoto. Novo ustanovljeno žensko društvo sv. Srca Marije v Aurora, Minn, prosi za sprejem v Jednoto. Imena prosilk so: Johana Bradač, Mary Gregorič, Frances Korenčan, Mary Krulič, Mary Miklavčič, Mary Boben, Mary Knapp, Olga Praznik Mary Novak, Mary Perušek, Louise Kermavnar, Katie Putzel Mary Knaus, Uršula Pajk, Julia Klun, Josephine Bradach, Mary Smolich, Anna Yedinak, Frances Tegel, Jennie Marinšek, Mary Grahek, Frances Oražem, Louise F. Sever, Josephine Jamnik Novo društvo sprejeto v K. S. K. Jednoto. Novo društvo sv. Štefana, št. 197 v St. Stephen, Rice, Minn, sprejeto v Jednoto dne 24. septembra, 1925. Imena članov in članic so: 26621 Fox Martin J, roj. 1904, R. 21, $250; 26622 Ferche Cyril, roj. 1889, R. 37, $500 ; 26623 Robič Andrew, roj. 1888, R. 37, $250; 26624 Schimnich Alex, roj. 1887, R. 38, $250 ; 26625 Kocijančič George, roj. 1882, R. 43, $500; 26626 Rupar Jakob, roj. 1882, R. 43, $500; 26627 Robich Christ, roj. 1881, R. 44, $250; 26628 Laurich Charles, roj. 1880, R. 45, $250; 26629 Ber nik Alex, roj. 1877, R. 48, $250 ; 26630 Tarman Frank ,roj. 1877, R. 48, $250; 26631 Peternel Frank G, roj. 1875, R. 50, $250; 26632 Trobec Frank, roj. 187$, R. 52, $250; 13034 Robj^h Helen, roj. 1893, R. 32, $500; 13035 Justin Johana, roj. 1891, R. 34, $250; 13036 Laurich Mary G, roj. 1885, R. 40, $250; 13037 Bernik Anna, roj. 1880, R. 45, $250 13038 Trobec Johana, roj 1874, R. 51, $250. Društvo šteje 17 čl. Pristopili. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 4 v Tower, Minn, 26640 Skala Math, roj. 1907, R. 18, $1000. Spr. 13. septembra. Dr. šteje 121 čl. K društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, 111, 13075 Jerich Ana, roj. 1898, R. 27, $500; 13076 Zokal Mary, roj. 1898, R. 28, $500; 13077 Mencinger Mary, roj. 1895, R. 30, $500 ^ 13078 Budi Maru, roj. 1890, R. 36, $1500; 13079 Lesica Angela, roj. 1888, R. 37, $10Č0; 13080 Mundjer Mary, roj. 1886, R. 39, $1500; 13081 Sagadin Mary, roj. 1887, R. 39, $1000.. Spr. 23. septembra. Dr. šteje 298 čl. Opomba uredništva: Ta imena" novopristoplih so potoma izostala, določena za objavo v zadnji številki. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. -.-O———< Slovenski katoliški shod v So. Chicago, E Nato je predstavil občinstvu kot naslednjega govornika glavnega tajnika K. S. K. Jednote, Mr. Josip Zalarja iz Jolieta. Njegov govor se je glasil: "Gospod stoloravnatelj, častiti gospodje duhovniki, spoštovani sobrat glavni predsednik, člani glavnega odbora, so-bratje in sosestre, rojaki fn rojakinje. "V prvi vrsti prav iskreno pozdravljam sobrata Antona Grdina, našega neumornega predsednika in č. g. Rev. Omana, duhovnega vodja K. S. K. Jednote, ki sta se pred tednom dni vrnila iz slovenske domovine. "V imenu glavnega odbora in v imenu celokupnega članstva K. S. K. Jednote kličem obema: "Prisrčno pozdravljena in dobrodošla. "Sobrat Anton Grdina in č. g. Rev. Oman sta prva sprožila misel za prirejanje katoliških shodov in družabnih sestankov. "Prva taka manifestacija se je vršila tik pred 15. konvencijo K. S. K. Jednote v Gordon parku, Cleveland, O. Ta shod je bil nakej tako veličastnega, nekaj tako pomembnega, da nas je navdušil, da smo pričeli prirejati slične shode in sestanke po raznih naselbinah. Kjelkoli pa smo priredili tako shode, smo uvideli, da so bili v veliko korist naroda in v nepopisljivo velika dobro za K. S. K. Jednoto. "In ker smo spoznali, kako velike važnosti . in koristi s<^ shodi, kakoršen je danes tukaj, zato upam, da bo tudi današnji shod obrodil veliko dobrega sadu, tako za vašo naselbino kakor tudi za K. S. K. Jednoto. "Ko smo .pričeli s prirejeva-njem shodov, pričele so se nam gotove osebe posmehovati. Z umazanimi priimki so pričeli po listih napadati in sramotiti glavnega predsednika naše Jednote. Norčevati so se začeli iz glavnih uradnikov in članstva Jednote. Ko so pa ti faktorji prišli do spoznanja, da vsi napadi jim nič ne pomagajo, marveč le koristijo našemu delu, pričeli so blatiti dobro in pošteno ime K. S. K. Jednote. "Ker ti gospodje niso mogli ničesar doseči z napadi na glavnega predsednika, glavne uradnike in članstvo Jednote, so si mislilili da je najbolje, ako pričnemo blatiti in ogovarjati Organizacijo. 'K. S. K. Jednoto moramo postaviti pred javnost v najslabši luči,' so si mislili, in s tem bomo dosegli naš cilj,tnaš namen. "Neka oseba, ki skriva svoje ime za uredniške planke uradnega glasila S. N. P. Jednote, Se je celo predrznila ter nam priporoča, 'da naj pri .naši Jednoti premenimo načelno izjavo, ako jo sploh imamo.' Tako piše ta strahopetnež, ki si ne upa s svojim imenom na dan. Tej osebi in vsem pristašem njegovega kalibra naj bo za vselej povedano, da taka priporočila članstvo haše Jednote najodloč-nejše odklanja. Ravno tako naj bo povedano, da K. S. K. Jedndta ima na čelno izjavo. Ta izjava je zdra va ,trdna in neizpremenljiva Ta načelna izjava je katoliška Na tej izjavi je bila K. S. K Jednota ustanovljena. Na tej izjavi posluje že 32. leto. Skozi celo življenje njenega obstan ka je* naša Jednota neustrašeno korakala po začrtani poti na prej, ter kljubovala vsem viharjem in navalom. In ker jo "vsi vetrovi, vse nevihte, vsi napadi in vse pe klenske mahinacije niso uničile, ko je bila še mlado in šibko drevo, toliko manj ji njeni sovražniki morejo danes, ki stoji med slovenskim narodom, kot mogočen, nepremagljiv hrast "Zato pa rečem, da kakor je naša Jednota skozi celo njeno življenje neomahljivo stala na zdravi in trdni katoliški izjavi, tako bo tudi v bodoče nadalje vala isto po£, kot prava podpor na katoliška mati vdov in sirot. 'Vdari pastirja in čreda sr bo razkropila,' beremo v svetem Pismu. Nasprotniki naše Jednote, čeravno ne verujejo v besede svetega Pisma, vseeno pa so se poslužili tega reka. "Kakor hitro je prevzel predsedniške posle pri naši Jednoti sobrat Grdina, takoj so loputni-li po njem. Ceš, uničiti ga moramo. Iznebiti se ga moramo. Osramotiti ga moramo pred javnostjo, in če se nam to por sreči, zmaga je dobljena. Ne-motljivo bomo še dalje slepili slovensko javnost. Ko so pa ti zagrizeni nasprotniki naše Jednote uvideli, da so se prav pošteno blamiralir. so takoj napeli druge strune. Pričeli so udrihati po Jednoti in namigujejo, da hira in da je jetična. To na-migavanje in obrekovanje je podla hudobnost, katere se nasprotniki naše Jednote poslužujejo, da bi svoj umazani cilj dosegli. V teku 17 let, odkar opravljam tajniške posle, je naša Jednota napredovala za več kakor 17 tisoč čianov in članic ter za več kakor $1,300,000. Je-li potem taka organizacija, ki kaže tak lep napredek in ki vidno od dne do dne raste, jetična?. Poglejmo nazaj, odkar smo pričeli z shodi, kakoršen je danes. Samo v preteklih 20 mesecih smo napredovali za 5,689 članov in članic in za več kakor en četrt milijona dolarjev. "Ali je potem taka organizacija nazadnjaška? Ali taka organizacija hira? Poglejmo samo teden dni nazaj, ko je društvo Marije Pomagaj, št. 78, K. S. K. Jednote v Chicagu, 111, blagoslovilo novo društveno zastavo. Pri tej slavnosti je pristopilo v Jednoto 3Q žena in deklet. Ali je potem taka organizacija, ki tako lepo napreduje, jetična? "Ozrimo se na naš mladinski oddelek, ki šteje nad 10,200 članstva. Ki je dika našega naroda, naša bodočnost, naše upanje in veselje. Ali je organizacija zato, ki ima tako bodočnost pred seboj, jetična? Poglejmo to mladino danes tukaj zbrano. Poglejmo te malčke, ta nedolžna čila mladina. Ponos slovenskega naroda v South Chicagu. Ozrimo se na to častno in hvalevredno zastopstvo mladinskega oddelka K. S. K. Jednote! "Ali je organizacija jetična ki ima pred seboj jasen dokaz napredka, ki ga tukaj živo predstavlja ta častna reprezentaci ja mladinskega oddelka? Je-li organizacija, katere" finančno stanje je nad 100 pro centov solventno, jetična? "Popovno vprašam ( je li organizacija jetična, katere poslovanje je bilo pred kratkim časorp po državnih nadzornikih pregledano in kateri nadzorniki so se prav pohvalno v svojem poročilu o tej organizaciji izja vili? Ako se očita organizaciji kakor je K. S. K. Jednota, ki vidno raste in napreduje, da je jetična, kakšna je potem pa ona organizacija, katere glavni uradniki v svojih uradnih poročilih javno poročajo, da ni članstvu napredovala, kakor bi bilo želeti. "Ako se očita organizaciji, kakor je K. S. K. Jednota, da je jetična, vkljub temu, da njena finančna podlaga postaja od dne do dne močnejša in trdne j ša, kakšna pa mora biti potem ona organizacija, katere glavni uradniki v svojih poročilih javno poročajo, da vkljub visokim asesmentom, in izrednim ases-mentom ,se skladi suše ter da so se nekateri skladi docela posušili, da jih je bilo treba pokopati. Zakaj torej glavni uradniki dotične organizacije tarnajo in stokajo, da njih organizacija ni v članstvu napredovala, kakor so pričakovali? Zakaj se skladi one organizacije vkljub visoki masesmentom in izrednim^ asesmentom suše? Zakaj so se gotovi skladi docela posušili, da so jih morali pokopati? Kje iskati vzrokov? Zpate le kje? V njih načelni izjavi! Njih načelna izjava je polna je-tičnih bacilov. Njih načelna izjava je postavljena na pesek, zato rak razjeda njeno telo. To je vzrok tarnanja, da ne napredujejo v člansU u kakor si želijo. To je vzrok, da so gotovi skladi umrli, da so te sklade sežgali in ostanke izročili naravnim elementom. Nasprotno pa mi z resničnimi fakti in dokazi lahko nastopimo in s ponosom dokažemo, da K. S. K. Jednota raste in napreduje in zakaj?* Zato, ker je njena načelna izjava zdrava; ker je njena načelna izjava postavljena na skklnata tla, na katoliško podlago. To je vzrok, da smo danes lahko ponosni na naš napredek K. S. K. Jednote. Mislite li, dragi moji, da nasprotniki naše Jednote tega ne vedo ali ne vidijo? Da, predobro vedo in celo predobro jim je znano, zato pa kričijo in vpijejo. Naš napredek jih boli, zato pa lajajo, kakor stekli psi, da bi našo dično organizacijo postavili pred svet v obliki po-jemljajoče svetilke. v. Naš napredek jih peče, zato pa se poslužujejo vseh najpod-lejših sredstev, s katerimi hočejo našo Jednoto oblatiti. "Zastonj pa se .trudijo ti zagrizeni nasprotniki katoliških organizacij. Narod jih je spoznal. ' Spoznal je tudi njih nakane, zato jim več ne vrjame, temveč zahteva od njih račun. In ker njih delo ni bilo odkritosrčno; ker njih delo ni bilo v korist in napredek ter dobrobit slovenskega naroda, zato pa tudi čistih in poštenih računov narodu dati ne morejo. Zaradi tega se zvijajo kakor kača v prahu, zakopani v sramotna in škodljiva dela, ki so jih za slovenski narod storili. "Da, dragi moji, 'mi vstajama, a njih je strah l\ Narod Je spoznal dobrote in koristi naše Jednote, zaradi tega pa napredujemo bolj kakor smo kdaj poprej. "In ker je naš narod prišel do spoznanja in prepričanja, kaji je K. S. K. Jednota, zato je naša dolžnost, da se trdno oprime-mo njene zastave, ter z vsemi silami in močmi razširjamo njena načela, njene ideje. "Agitirajmo in pridobivajmo nove Člane. Ne odnehajmo, dokler ne spravimo pod okrilje naše mogočne Jednote vse katoliško misleče in čuteče rojake in rojakinje. "Imejmo vedno pred seboj geslo naše Jednote: 'Vse za vero, dom in narod!' "Sklepčno se prav prisrčno zahvalim č. g. Winklerju za povabilo k današnji slavnosti. Iskreno pozdravljam vas up bodočnosti in cvet župnije sv. Jurija, člani in članice mladinskega oddelka. Prisrčno pozdravljeni vsi člani in članice K. S. K. Jednote. Iz dna srca vam častitam župljani župnije sv. Jurija, na današnji slavnosti in prireditvi Vsem pa kličem: Kot eno telo, kot ena duša podajmo se na delo za večjo in močnejšo K. S. K. Jednoto! Krasnemu govoru za K. S. K Jednoto, ki ga je imel glavni tej nik ^Ir. Josip Zalar, je občinstvo dolgotrajno, živahno pritrjevalo. Stoloravnatelj. se je nato glavnemu tajniku lepo zahvalil za tako lep govor, ki je v resnici pojasnil in dokazal, kako ostudno lažejp nasprotniki K. S K. Jednote, da bi ji vzeli ugled med slovenskim narodom Ameriki, kar je pa laž. K. S. K. Jednota je najboljša in najvarnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. To govore številke in ves njen napredek zadnjih let. Nato je govorila Mrs. Marga ret Brišar, zastopnica društva sv. Ane, št. 170, K. S. K. Jednote zi Chicaga, 111. "Velecenjeni gospod glavni predsednik, prečastiti duhovni vodja, cenjeni ostali glavni od borniki, častita duhovščina, dragi sobratje in sosestre in slavno southchicaško občinstvo! "Cast mi je vas pozdraviti v imenu ženskega društva sv. Ane, št. 170, K. S. K. Jednote. Ko so svetovni dogodki končno prodrli wejo, ki..je nas Medži-murske in Prekmurske Slovence dolga leta ločila od naše skupne matere Slovenije, tako da smo v tej dolgi dobi postali nekak narod v narodu, se je tudi med nami ameriškimi Medži-murskimi in Prekmurskimi Slovenci zbudila zavest, da smo po krvi otroci ene matere. Tudi med nami se je vnelo hrepenenje iz tujčevega naročja v materino. Toda ona je daleč, daleč. "Ima pa tudi v Amčriki svojo namestnico, ki čuva njenim otrokom dve najdražji svetinji, ki jim jih je dala na pot v tujino, namreč vero in narodnost In ta njena namestnica je K. S. K. Jednota (Gromovito ploskanje prekine govornico). "Proti njej smo začeli obračati svoje oči in stegovati svoje roke, tudi mi tukajšnji Medji-murski in Prekmurski Slovenci. Naša verna in domorodna srca so nam narekovala, da spada mo samo v njo. In takrat se je začelo med nami živahno gibanje za pristop v K. S. K. Jednoto, namestnico naše matere domovine. Najprej smo dvignile svojo zastavo me žene pod okriljem naše matere Jednote, ki je nam rodila hčerko, kateri smo dali ime društvo sv. Ane. In kmalu zatem je nam naša mati Jednota rodila še enega sina, katerega smo krstili za društvo sv. Martina. (Živahno ploskanje). "Mlade smo še, in ravno zato, ker smo mlade, imamo lepo pri-hodnjost v roki; korajžo imamo in upanje, da polagoma vse, kar še med našim ženstvom katoliško in narodno misli in čuti, zbrano v društvo sv. Ane. In tistikrat, gospod glavni predsednik bomo me drugače govorile, ker nas je kot listja in trave in možem se tudi 'bitati' ne damo! (Ploskanje po dvorani.) "In če no boste med tem drugih jednotmih ženskih društev pokrepili, vam bomo vaš stol še pustile, ampak ženski podpredsedniški stol bomo pa me zasedle! "Bog živi vso našo danes tukaj zbrano armado in vae njene generale, pošebno pa naše žen-stvo, ki sestoji iz samih Miklo-vih Zal in junaških Blejk! "Dovolite h koncu samo še par besedi, naj pripomnim samo še to, morda sa se komu čudni zdeli izreki Medžimurci in Prekmurci, posebno pa izraz Medžimurje. Mislim, da večini od vas je kraj Medžimurje nepoznan kraj. A stari pregovor pravi, da vsak cigan dvojega konja rad hvali in tako tudi jaz kot Medžimurka. Kraj Medžimurje so večinoma nazivali Medžimurski svet in ker sem tudi jaz prievela z vrta Medži-murskega, sem tudi ponosna nanj. Nas Medžimurske in Prekmurske Slovenee je v starem kraju popolnoma ločila Mura, tako smo bili vsak za sebe. A tukaj v Ameriki nas več he loči ne Mura ne Raba, ne Drava ne Sava in smo, kar smo, Slovenci! (Pritrjevanje po dvorani.) Želeti je, da med nami, posebno ameriškimi Slovenci, Kranjci, Štajerci, Prekmurci Medžimurci in tako naprej ne bi bilo nobene več meje, ker v resnici je ni, le na naših jezikih se tupptam ponavlja. Naj izgine vsaka meja tudi na naših jezikih, naj ne bo nobene več meje, nobenega strankarstva več, naj nam je zadosti eno geslo in ime: Slovenci smo! Naj bi se vsak Slovenec in Slovenka zavedali, kaj je nam mati djala, ko nas je kot dete pestovala: Vsi ene krvi sinovi in hčere — Majke Slave — Slovenec in Slovenka sem; tako mi je mati djala, ko me je dete pestovala, zatorej dobro vem, Slovenec ali Slovenka sem! Pozdravljeni tudi naši bratje Hrvatje, kateri se tudi z nami združujejo in tako je tudi prav, ker Slovenec in Hrvat sta si uvjek brat i brat! - Bog vas živi in hvala!" Krasnemu govoru Mrs. Brišar je sledilo gromovito eplav-diranje med občinstvom, kar je pokazalo, da je govornica zadela na pravo narodno struno našega slovenskega ljudstva. Mr. Schiffrer se je kot stoloravnatelj junaški govornici lepo zahvaiil za tako krasne vspod budne besede, nato je pa naznanil občinstvu, da se bo sedaj vršil uradni sprejem novih članov in članic v K. S. K. Jednoto. Tu je spregovoril še glavni predsednik Mr. Anton Grdina dal navzočim deset minut časa za agitacijo za nove člane in članice za K. S. K. Jednoto. Po ' odmoru je stoloravnatelj privedel £2 novih članov in čla nic na oder. Med njimi so bili trije slovenski duhovniki, in sicer Rev. Benvenut Winkler, domači gospod župnik, Rev. Blan-ko Kovač, pomožni župnik in Rev. J. Judnič, župnik hrvatske fare v Gary, Ind. Občinstvo je pozdravilo nove kandidate in kandidatinje z gromovitim ploskanjem. Glavni predsednik je naredil na navzoče nove kandidate in kandidatinje jedrnat nagovor in jim pojasnil, kaj je K. S. K. Jednota. Nato se je vršil uradni sprejem, katerega je vodil glavni tajnik K. S. K. Jednote, brat Josip Zalar. Lepo je bilo videti, kako je nova skupina kandidatov in kandidatinj na glas ponavljala obljubo in prisego, kakor to zahteva ritualni način sprejemanja y. K. S. K. Jednoto. Ohio, kjer je pred več leti delal v premogovniku. Kasneje je dlje časa opravljal službo tajni-ka-blagainika premogarske unije ' United Mine Workers of America. Prihodnja redna konvencija American Federation of Labor se bo vrinla drugo leto v Detroitu, Mich.. Zaplenjena opojna pijača Washington, 16. oktobra. — Iz gl^nega prohibicijskega urada se poroča, da je bilo v tekočem letu do danes zaplenjeno najmanj za $50,000,000 vrednega žganja, piva in importira-nega vina. Število zaplenjenih čolnov, ladij in parnikov, ki so nameravali vtihotapiti opojno pijačo, znaša 251, aretiranih oseb pa 4,000, ki so pri kon-trabantu sodelovali. Na nekem angleškem parniku je bilo en sam dan konfisciranih 6,000 zabojev najboljše viške. Štiri važne zapovedi za stariše. Luteranski pastor Rev. W. P. Rilling v Lorain, O, je izdal sledeča štiri navodila pri vzgoji otrok: 1. Bodi izgled svojim otrokom. v 2. Ne puščaj otrok na cesto. 3. Imej. prijeten in udoben dom. 4. Pazi, da te bodo otroci vedno ubogali. P ros peri teta na Ruskem. V Moskvi na Ruskem so te dni otvorili prvo "Gavernerija tobačno tovarno, ki posluje s polno paro. Doslej je bilo kajenje smodk na Ruskem velika potrata; kdor je javno na cesti kadil, so ga zasmehovali kot kapitalista. Neka delavska unija je te dni iz te tovarne naročila 25,000 smodk. (Dalje prihodnjič) o- - Konvencija A. F. of L. zaključena. Atlantic City, N. J., 15. oktobra. — Danes je bila po večdnevnem zasedanju zaključena redna konvencija velike delavske unije American Federation of Labor. Za predsednika je bil izvoljen dosedanji predsednik William Green. Ker ni imel nobenega nasprotnega kadidata, je bil izvoljen soglasno. Mr. Green je star 55 let, doma je iz Coshocton okraja v —Znana Fordova motorna družba je dne 14. oktobra poslala zakladniškemu departmen-tu zadnji del plačila za nakup 199 starih vojnih ladij v znesku $1,522,450. Železni materijal teh ladij se bo vporabilo za izdelovanje avtomobilov; kupna cena za toliko ladij je bila $1,952,470. —Svetovni rekord v letanju je minuli teden dosegel avijat-ski poročnik Združenih držav C. Bettis s tem, da je dosegel 249 milj na uro; s tem je prekosil dosedanji rekord za pet milj na uro; povprečno je preletel štiri milje v eni minuti. Ako bi se poročnik Bettis s tako naglico spustil iz našega Gordon parka do Lakewooda, bi tja dospel v dveh minutah; iz središča Clevelanda do Akrona v desetih minutah, do Elyrije pa v šestih minutah. —V mestu Calahona na Španskem, broječem 11,000 prebivalcev, so ljudje zadnje dni brez kruha, ker se nahajajo vsi peki v ječi. Oblasti so jim stopile na prste, ker niso hoteli znižati cene kruha. —V Kellogg, Ia.; je 14. okto-slaboumni farmarjev sin Arvie Jutila, star 21 let ustrelil svojo mater, vdovo in svojega starejšega brata Arthurja, končno pa še samega sebe. —Bivši ameriški poslanik za Nemčijo, James W. Gerard je' trdno prepričan, da se bodo vladine razmere v Nemčiji Čez čas gotovo predrugačile. Mr. Gerard je za trdno prepričan, da se bo morala sedanja republikanska vlada umakniti zopetni monarhiji; novi kajzer postane baje bivši nemški prestolonaslednik? —Država Arkansas ima za svojega blagajnika vojnega invalida Samuel Sloan-a, ki je, brez rok. Nedavno je moral za $650,000 vrednih državnih bon-dov 1,300 krat podpisati, s posebnim peresom, katerega je držal med zobmi. Ti bondi torej niso bili lastnoročno, temveč lastnoustno podpisani. —V Aberdeen na Škotskem so te dni iz Greenlandije pripeljali tretji največji meteorit na svetut Ta kamen, ki je padel iz neba tehta sedem ton. Slika nam predstavlja starodavni grad v Žužemberku in most Čez Krko, s pogledom od sv. Roške strani. Večje poslopje ob Krki na levi strani je nekdanja papirnica; poleg iste je Pehanitov mlin in žaga, na desni strani ob mostu je pa znana Smrketova gostilna. VABILO katere priredi št. 29, K. S. K. J., Joliet, 111. ob 2. uri popoldne in ob 7:30 zvečer V "SLOVENIA" DVORANI. SPORED: 1. Pozdravni govor______preds. društva Martin Težak. 2. Petje. Nastop moškega zbora cerkve sv. Jožefa. 3. Veseloigra "DNEVNIK" v 2 dejanjih. OŠE BE: Dr. Korun, odvetnik ....................Mr. Jakob Strukel Njegova žena____________________ ____Miss Frances Zugel Lucija, njegova varovanka -------- Miss Mary Fabian Bregar, kapetan —J.----------------- Mr. Frank Laurich .Vesel, poročnik --------------------- Mr. Lovrenc Grošelj Sluga pri Dr. Korunu--------------Mr. Rudolf Skul Sluga pri Bregar ju --------------___Mr. Rudolf Skul 4. Igra: "POBOLJŠANA TRMOGLAVKA". OSEBE: Lizika-----1—L,--_--------- Miss Catherine Stefanich Anica -------j-i----------i--------------Miss Mary Glavan Marička--------'-------,-------Miss Elizabeth Musich 5. Igra "ZAKLAD" v enem dejanju. [ OSEBE: Jurij, krčmar ---------------;:-------1 Mr. Joseph Umek Peter-----------------Mr. Anthony Kambich Pavel------------------------Mr. Paul J. Laurich Matevž —----------------Mr. Andrej Horvatin Janez------------------i------------- Mr. Rudolf Skul Med odmori proizvajajo razne točke na piano in z drugimi godbenimi instrumenti Miss Bernardka Sitar in Miss Genevieve Sitar (dvojčici), članice našega društva. Igrovodja Mr. Frank Zupancich. K obilni vdeležbi vabi uljudno ODBOR. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON »T®. n JOLIET. ILL. W«u Eedmoad, pnfe. * Ckaa. G. rean& bnlfc Joseph Dud«, pwil. kaair. ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v ume, državne, okrajne, mestne (mnnicipalne) ter iolake bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donaiajo od 5% do 6 % obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. x Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. f Skoro vse bonde, katar* lutnje K. S. K. J. smo jih Ml prodali v popolno zadovoljnosL Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje. < A. C. ALLYN & CO 67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. Ameriškim Slovencem: Z novembrom mesecem začne katoliški list "AMERIKANSKI SLOVENEC" v izhajati petkrat na teden, kar je toliko kot dnevnik. Dolga, iskreno gojena želja ameriških Slovencev bo s tem uresničena. To je določeno in pri tem ostane. Obenem tem potom otvarjamo: Izredno kampanjo - ZA 700 NOVIH NAROČNIKOV da se bo dalo s tem listu kot dnevniku podlago za obstanek. S to kampanjo se nudi vsem čitateljem in naročnikom izredne pogoje, to zato, da bo našim prijateljem-somišljenikom lažje agitirati in pridobivati nove naročnike za katoliški dnevnik. Zato smo sklenili žrtvovati od svoje strani veliko, namreč to, da ponudimo starim in novim naročnikom to priliko, da kdor ponovi ali podaljša svojo naročnino še za naprej od 15. septembra pa do 31. oktobra, 1925, dobi list za staro ceno: , SLOVENSKA CVETLIČARNA. vagal N. Chicago in Indiana St. JOLIET, ILL. V ulogi imam ir«i« role; Mela-Jem vence M potrebe, iopke u poroke in u bolnišnice. Naročil« »e (prejemajo tudi pleme, ni«, telefoni tnim bi briojevniaa potom. Vh vrniti* ee iiTii« po cele niaki ceni in totao. Po« koal te ■ naročilom is Izdelujem HARMONIKE. NAD 20 LET ki so mad vsemi drugimi Izdal-U priznane sa najbeljie. V is-delovanju harmonik sem torej dosegel najboljio skuinjo in t>rakso. 0« s« meje harmonike v resnici najbolj saaos ia priljubljene, dokazujejo Itevilfia ' * mh krajev da ta ponudba starim in novim naročnikom ob tej priliki veliko koristi za vsakega našega naročnika, ker listu kot dnevniku bo potem višja cena. HSSfctT Ta ponudba prenefyi s 1. novembrom, 1925. Prijatelji* naročniki, poslužite se te prilike. Pridobivajte sedaj novih naročnikov, da pridobimo listu še 700 novih naročnikov, ki jih je potreba kot dnevniku. Storite kar je v vaši moči za katoliški dnevniki Vso pošto naslovita na: * fwsifci ia draga ^jjSlOFOW*. ; PHittiecwMfc . Pri meal boste dobili vsak rausimitai instrument, mali sli vdlkl, ta .nizke sesa. AiSfikt ^*wiI1,,,* * Se uljudae griporoCam rojakom. Večno hrepenenje. Nemško spisal F. King. Poslovenil P. O. T. (Nadaljevanje) V prazno roko, ki je sicer držala božje Dete, so devali vsako leto rutico. Nikomur na Bregu ne bi prišlo na misel, da bi se smejal ti navadi, ker je bila popolnoma primerna mišljenje teh kmetov, dninarjev in delav cev, ki so bili navajeni nazornosti in naravne preprostosti. Na veliki petek so položili mrtvega otroka v jamo. Ko se je zvečerilo, je šla Marija Sve-tec z materjo mrtvega malčka k novemu grobu. Materino srce je prevzela še enkrat straš na, obupna bolest. Marija Sve-tec pa čudno — je ostala* mirna Vedno je čutila, da stoji pred njo otrok, in zdelo se j i je, da jo njegove jokajoče oči neprestano prosijo: "Pomagaj vendar moji ubogi materi!" • Iz ljubezni do otroka je Marija že dolgo mislila, kako bi mogla tukaj pomagati. Naredila je načrt, ki ga hoče zdaj izvršiti. Stopita v cerkev. Marija prime učiteljevo ženo za roko in gre z njo pred podobo breške Matere božje. "Vzemiva Mariji Jeziščka!" pravi kar naravnost. In ko je držala Jezuščka rokah, je morala misliti na božični večer prejšnjega leta. Takrat je klečal Vslter, ki ga krije sedaj ruša, v igri pred nebeško Devico in njenim Detetom — zdaj pa gledajo njegove dušne oči vso nebeško krasoto. Blagor mu, kdor more biti doma, doma, kjer jg zdaj srečni otrok! Marija Svetec se vrne iz zakristije, kamor je spravila Je-zušček, k učiteljevi ženi. Poda ji belo rutico, ki je popila v zadnjih dneh in nočeh brez števila solz: rutico, s katero je zavezala Valterju oslepele oči. "Darujva jo Materi božji!" pravi. Uboga mati iskreno poljubi prevezo, in nato da Marija Svetec rutico Materi božji v roke, ki ni nosila zdaj več Jezuščka. In obe žalostni materi sta se pozdravili. Toda ta veliki petek zvečer je prišla Marija Svetec še enkrat k milostni podobi nebeške Device. Prosila je presveto Mater, če ji sme še enkrat vzeti rutico. In v ti uri je obračunala Marija Svetec z velikim trpljenjem, ki ji ga je Bog poslal, in z vsem, ki ji ga bo še poslal. V ti uri so tekle grenke solze in navidno njena srčna kri v malo, belo rutico, ki je zakrila ubogemi) otroku očesci, da ne bi videla strašnega gorja. Te oči vidijo sedaj v božji večni luči, da so proste vsega trpljenja, • človeške oči so pa zastrte, za človeške ustnice je najboljše, da molijo: % "Pred tabo na kolenih kleči otrok naj tvoj, srce želja ognjenih naj klone pred teboj!" In tako je molila Marija Svetec tisti veliki petek zvečer. Otrok je stal med svetlimi angeli božjimi pred prestolom Večnega. In ta otrok je molil z deviško dušo, s katero je bil na zemlji tako otroško tesno združen. Molil je z njo v oni popolnosti, katero je dosegel in izprosil z njo pri Bogu, da je mogla Marija Svetec ta žalostni dan jasneje, čisteje in zreleje moliti kot sicer: "Bog, nebeški Oče — pošlji mi odzdaj, kar hočeš, samo daj, da se snidemo kJaj vsi, vsi pri tebi!" Velik, svet mir se je naselil v njeno dušo, ko je tako molila. In kdor bi bil sedaj videl Marijo Svetec v mračni cerkvici in v škrlatnem svitu večne loči, bi opazil, da se je smehljala, ko je mislila na srečo, ki jo uživa zdaj njen ljubljenček v nebesih, n na njegovo priprošnjo, s katero gotovo zdaj vedno nadleguje Boga za njo, za njenega brata, in ža neko dušo, ki bi jo tako rada privedla k svojemu Rogu. "Valterček," šepeta, "Valter-ček, ne boš nas pozabil! Saj veš, kako sva tukaj molila in za koga, še moli, blaženo dete, ie moli in pomagaj nam, da najdemo dom!" • • • Velika noč. Tega dneva se je bal Matija Kamenšek. Ko bi ie ne bilo orgel! Da bo moral na to veliko noč igrati, tega se je bal. "Zveličar naš je vstal iz groba, aleluja!" so peli. Kake rane je sekal ta aleluja njemu, katerega misli so vedno zopet odplavale k majhnemu, novemu grobu, ki pokriva ves up njegovega življenja. Skozi cerkveno okno je s stola lahko prav razločno videl ta'grob. Pri zadnji kitici je pa posojal žarek velikonočnega solnca skozi okno. Ko so žalostne oči orglavčeve zopet iskale mali grob na pokopališču, je videl ia se razprostira nad njim nebeški sijaj. In ta .nebeška luč je prisijala v njegovo dušo in jo dvignila, da so našle živahne oke zvoke, ki so povedali vse, kar je tlelo na dnu srca. Matija Kamenšek je igral kakor še nikoli. Klical je otroka, in njegov poveličani »otrok mu e odgovarjal. Slišal je, kako ione in pojo nebeške strune, in njihovemu radostnemu klicu so valovali nasproti zvoki zemske-trpljenja in hrepenenja po nebesih, ki mu je klicalo v srcu po domovini. Tako je prevzelo vse njegovo igranje, da so se v ladji in na koru ozirali vanj, da so odhajali ljudje skoro po prstih iz cerkve. In ko je bila cerkev prazna, je Matija Kamenšek še igral. Se vedno se je razgovarjal z blaženim otrokom, ki je vstal iz posteljice v mrzli zemlji, se usedel k njemu na stol, mu vodil roke po tipkah in večkrat vzkliknil: "Cuj, oče, nebeške orgle pojo! O kako lepo, oče, kako čudovito lepo! Igraj tako, oče." Skušal je igrati tako, kakor je slišal. ' Skušal je igrati o sreči otrokovi in svojim upanjem, da se zopet vidita, o posvečeni žalosti in požrtvovalnem premagovanju, o vdanosti v sveto voljo božjo in molitvi. Vedno rahljaje, bolj vzvišeno so pele orgle. Matija Kamenšek je pozabil na kraj in čas, pozabil na vse, kar ga je obdajalo, pozabil na bolest in trpljenje, na tipkah mu počivajo roke, ki jih vodijo nevidne otrokove roke, in posluša, posluša. 2e dolgo ne igra več Matija Kamenšek, sedi pa še pri orglah napol sklonjen in posluša s str-mečim očesom, s strmečimi ustnicami in strmečim ušesom. Vedno še leže roke na tipkah, ki so pa že davno utihnile. Kar sliši, ni več ta svet, to so glasovi, ki jih je vedno iskal in nikdar našel, glasovi, ki so zdaj doneli in izdoneli v ubožni vaški cerkvici na Bregu. To je daljna, sanjava podobna slutnja tega, kar še ni slišalo uho, otrokov pozdrav iz večnosti in prošnja: "Veseli se z menoj, oče — zdaj sem doma!" Ropot ključa je zbudil Matijo Kamenška iz premišljevanja in strmenja. Pri njem je stal cerkvenik, sklonjen kmetič z začudenim obrazom, in prijel zamišljenega Kamenška rahlo za roko: "Gospod učitelj P' ga opomni, "gospod učitelj!" Matija se strese, gleda nekaj Časa sebe in cerkovnika vprašu-prime za čelo in stopi s stola. ^ joče, nevede, kaj hoče, nato se Pri otrokovem grobu se trenutek ustavi, poškropi gomilo z blagoslovljeno vodo, vzpne in stopi po cerkvenih stopnicah, ob katerih je zelenelo prvo grmičevje. XIX. Švicarsko nebo in Starigozd no jezero sta danes, na ta čudovito lepi dan v maju, v resnici tekmovala med seboj, katerega modrina je bolj čista, bolj svet la, bolj omamljiva, neba ali vode. Ko se je vozil Bogdan Je-lovec po jezeru, bi mu bilo tež ko, če bi moral .razsoditi/ ali je lepši, daljni nebesni obok ali smejoči se svet. Čisto sam je sedel na krovu, kamor, je sijalo gorko solnce. Njegovo oko je pozdravljalo blesteče vasi ob bregovih ali pa letelo z ribiči čez valovje, dokler se ni ustavilo na gori Rigi, na katero je hotel priti. V Luzernu mu je postalo pretesno. Topli jug ga je dušno in telesno stri — na višave ga je vleklo, in Rigi ni bil nič nevaren zanj, napol človeka Ko je pa zdaj meril goro z očmi," se ga je polastil zopet strah: ne boš ji kos. "Tej gori!' pravi tiho in bridko, "tej gori!' Ko se je pripeljal čez jezero, si je razburjen kupil listek za gorsko železnico. Cim bolj se je pogrezal svet pod njim, tem lažje je bilo Bogdanu. V zraku nad jezerom je plavalo samo zlato, pomešano z lahno škrlatno svetlobo. Ko je sedel samotar zvečer vrh gore pred hotelom, dokler se niso gore in jezero potopila v noč in meglo pred njegovimi od lepote prevzetimi očmi in so ga pozdravljale samo še daljne luči !z Lucerna, tedaj je začutil duši mir, kot ga ni že davno več poznal. "Narava velika si, ki vse zdraviš!" je vzkliknilo hvaležno srce, "samo daj, da bo tvoja čarodej na moč še dalje delovala na mepi!" Drugo jutro je imel Bogdan Jelovec srečo, da je videl, kako je vzhajalo solnce, krasno, kot se redkokdaj vidi. Vse višine gornjega Berna so si zavile ponosne rame v hermelinove plašče — krasota brez primere. Nad srebrnim čelom gore Device je stala še blesteča zvezda. In ta žareča zvezdica je zbudila Bogdanu drzno misel, katere se je prvi trenutek ustrašil. 'Tja moraš iti," je dejal, tam gori boš docela ozdravel!" Ta misel ga ni vse popoldne več pustila. Zvezda nad srebrnim čelom gore Device je že davno ugasnila — toda njegovo dušno oko je je še vedno videlo tam. Klicala, klicala ga je. Končno je postala zanj znamenje, ki mu je govorilo: "Resnično, popolnoma resnično; tam gori boš ozdravil!" In peljal se je v Interlake in dalje v Wengerwalp, kjer je sklenil ostati. Kjer je pred sto leti dobil Lord Byron spodbudo, da je napisal "Manfreda," tukaj je postal Bogdan Jelovec puščavnik. V mogočni naravni krasoti je hotel pozabiti preteklost in dobiti novih moči za prihodnost, Skoro dan za dnevom so ležala pred njim cela polja ledu in snega po gorah v blestečem srebrnem sijaju. Ce so grmeli plazovi v dolino, je prinesel včasih do njega veter zadnje tančice snežnega plaza, da so mu hladile obraz. Čutil je, da je njegova duša prostejša, vese-lejša, mirnejša, čim bolj vpliva nanj ta večna sila narave. Vse je bilo prazno okrog njega, ker se je družbe izogibal. Ko je postajalo njegovo živčevje močnejše, se je boljšala tudi njegova bolezen, toda pridružit? se ni smel ljudem, ki so preskušali ali utrjevali tukaj svoje moči z raznimi zabavami in hojo po gorah. To je občutil Bogdan Jelovec v marsikateri tihi uri samote prav bridko. Dan za dnem so lezli ti čvrsti, zdravi korenjaki po strmih obronkih, ledenih in snežinah. Zvečer je mogel včasih poslušati njihovo pripovedovanje: iz njihovih besed je nekoč, toda prav to, ker je bilo mirnejše in zmernejše je imelo večjo moč, ki je vezala gorskega samotarja na življenje. (Dalje prihodnjič) Severa's Skin Soap Idealno, fino in čisto milo za toaleto, kopelj, šampu, britje. Izvrstno za kopanje otrok In malčkov. Cena 28 center. zvenel vedno, smeh, vrisk, zmagoslavje. Takrat ga je prevzelo zopet vroče hrepenenje po življenju, ki je že enkrat priki-pelo do roba — tal^rat, ko je zapustil bolnico. Zdaj ni to hrepenenje tako divje in viharno valovalo v njegovi duši kakor "JIH ŽE IMAMO! VELIKI STENSKI KOLEDARJI, katerih so naši odjemalci tako ni vajeni, so ie na razpolago za oddajo in 1 razpošiljanje. Tisočeri naši odjemalci ' vede, da jih mi razdajamo že nad 12 let, in da iste tudi razpošiljamo na vse strani, kamorkoli kdo želi. Za leto 1926. jih imamo zopet 12 tisoč za razdeliti in razposlati našim odjemalcem in prijateljem. Veliki so 20x28 pal-•ev; imajo vsak mesec drugačne slike, ki predstavljajo naše podjetje; nekaj slik nam kale razne običaje v stari domovini, druge pa običaje trgovala tukaj v Ameriki tako, da bodo U iciedarji obojestransko služili v do-jro za tukaj inja stanovanja, vendar ne več kot .'nega na družino. Kdor ga hoče imeti bni proatori so drutin.. Za pndrobnoatl «led« vladnth dovoljenj «.1 vrnitev. i*n. voanlii llatkov Itd.. v^-aMiJt-Kvojefta lokalnega »irenta all pa pl*lte nato v avojem mater nem iealku. Kupite Karto n T Jo la NoooJ Ter Atfdite m,„ CUNARD LINE 1022 Cheater Ave. Cleveland, O 1TAM-.I1, ki odplake la — .Alfredo Marka New Torka £ IMAM NA ZALOGI IM-PORTIRANE LUBAS-HARMONIKE nemške, kranjske in pol-novrstne ali chromatične; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in Štirikrat uglašene. Vzamem v zameno, kupujem in prodajam tudi že rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov. ALOESKULJ, m KPSILON PL, BROOKLYN, N. T. M&RttUiKSNR ■ Established »57 PREDNO ODPOTUJETE na vaše letošnje počitnice ali na obisk v inozemstvo, zglasite se gotovo pri nas, da zamenjate svoj denar v potniške čeke (Travelers' Ne bojte se pri tem nobene izgube, če bi jih tudi izgubili ali če vam jih kdo ukrade, kajti teh čekov ne more nihče drugi izmenjati kot ona oseba, ki jih kupi. Mi imamo te čeke v različnih denomini-nacijah ali svotah. Premoženje te banke znaša >12,000,000.00. MRS. ANTONIJA RIFPEL, slovenska babica, 5» N. Broadway, JOUET, ILL. Telefon 2380-J. DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne diiave, Knajpovo ječmenovo kavo in impor-tirana zdravila, katera priporoča magr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK. Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka raatlina za kaj