Letu XXVI.
PoStolna plačani v gotovini
PostgebOhl bal bezahlt
Ljubljana, 31. oktobra 1944
štev. 44
in KMET
LIST
Vervvaltuag and Sehrlftleltung ■ Uprava (n uredništvo: fuccluljeva 0 — reL 81-22—81-20 — Erschelnt w6chentllct> • Izhaja vsab teden
•• estliezajjspreU janrlicb ■ Naročnina letno l-ir Zi — Elnzelverkaolsprels • Posamezna številka Cent 40.
Mogočen ljudski tabor v Ljubljani
Preko 30.C00 Ljubljančanov in Ljubljančank je izpričalo voljo za obrambo domovine
Kadar je bil naš narod ogrožen v nevarnih časih, o katerih nam poroča zgodovina, se je zbiral v svoja gradišča, ki jih je s složno vnemo, kolikor se je le dalo, najmočneje utrdil in v njih kljuboval vsem naskokom besnega sovražnika. Gorje, kadar se je pod premočno silo zlomil odpor! Mnogi naši ljudje so morali v sužnost. Prizanešeno nI bilo ne ženam ne otrokom, še prav posebno pa ne možem in fantom. Ne samo v zapisani zgodovini, temveč tudi v mnogih ljudskih izročilih živi otožni spomin na tiste čase.
To je bilo za dobe turških vpadov vse tja do konca poznega srednjega veka. V prvi svotovni vojni je stal naš narod tri leta na branlkn nad Sočo. V sedanji veliki vojni pa je razvoj dogodkov nanesel, da se tudi mejam naše ožje domovine približuje sovrairnik od vseh strani, od vzhoda ni zapada. Resnost ure kliče na dan vse, ki so spodobni dvigniti orožje ali pa vsaj kramp in lopato, tla zgrade varne okope. V tem znamenju ■e je Ljubljana preteklo nede-Jo zbrala na mogočnem taboru na Kongresnem trgu, da čuje bodrllne besede prezidenta generala Rupnika ln da izjavi svojo odločno pripravljenost, stopiti na branik tvojega obstanka zojier kateregakoli sovražnika.
30.000 tisoč Slovencev in Slovenk se je zbralo na zgodovinskem Kongresnem trgu, zastopani so bili vsi stanovi, z možmi ln mladeniči so se složno uvrstile v tabor naše žene in dekleta. Ob 'navzočnosti najedličnejšlli predstavnikov se je vršila sv. maša, pri kateri je imel viSji domobranski ku-rat dr. Ignacij Lenček pomemben verski nagovor. Po maši pa je burno pozdravljen stopil na oder prezident general Rupnik, ki je v izčrpnem govoru orisal potrebo slovenske odločnosti za obrambo domače zemlje. Po zaključku manifestacijske-ga zborovanja se je razvil velik sprevod, ki Je korakal s Kongresnega trga mimo vladne palače, kjer so manifesta; ;! burno pozdravljali vojaške in civilne dostojanstvenike s prezidentom generalom Rnpn'kom ln zastopnikom nemške vojske generalom Harmom na čelu. Tako je minula nedelja z veliko vsenarodno prireditvijo izpričala dvoje: nikoli še ni naš narod stai pred pomembnejšimi dogodki, nikoli pa tudi še ni tako odločno zrl nevarnosti v oči.
Po«?jmben verski nagovor
Višji domobranski kurat dr. Ignacij Lenček je med sv. mašo imel po prečitanju evangelija naslednji verski nagovor na zbrano množico:
Evangelij današnjega praznika Kristusa kralja nas vodi v duhu daleč nazaj v jutro prvega velikega petka Kr stus se ie proglasil za kralja: »Tako je, kralj sem!« Ni še utihnil njegov glas, ko se je proti njemu organiziral upor: »Nočemo, da bi ta kraljeval nad nami!« »Nimamo kralja, razen cesarja« — so hinavsko vzklikali Judje in ta klic se je prav kmalu povzpel do krvave zahteve: »Križaj ga! Križaj ga!«
»Vašega kralja naj križam?« — je spraševal eačudeno Pilat Res, — tistega kralja, po katerem so stoletja hrepeneli, katerega so klicali, preroki in ga željno pričakovali? Tistega naj križa?! Da, Judje so zavrgli svojega kralja Kristusa! Zavrgli so ga, ker je dejal: »Moje kraljestvo ni od tega sveta« — oni pa so sanjali o kraljestvu tega sveta, o moči in oblasti Izvoljenega ljudstva, kl naj bi zavladovalo ln zagospodarilo po vsem svetu.
Preveč so bili »od tega sveta«, zato so zavrgli Kristusa: Kristus je oznanjal kraljestvo duha, oni pa so se zagledali v gmoto zemsklh dobrin in v njih iskali svojo srečo; oznanjal jim je revščino bogastva in bogastvo uboštva — oni pa so sanjali o zlatu ln srebru; oznanjal jim je resnico, oni pa so se vztrajno in uporno držali zmote; učil
jih Je pravičnosti, oni pa so zatirali uboge zaradi svoje koristi. Obtožili so ga, obsodili ln križali, ker je bil tak kralj ker niso hoteli tega novega kraljestva, kraljestva duha, resnice ln pravice ,ker so hoteli uresničiti svoje načrte, kl so bili nasprotni načrtom in namenom božjim.
Danes po 2000 letih so zopet sinovi istega naroda organizirali odpor proti Kristusu kralju! Z vsemi sredstvi in zvijačami ga hočejo znova križati ... Brezbožni komunizem hoče povsod uničiti kraljestvo Kristusa kralja. Povsod išče in podkupuje Pilate, da bi Kristusa obsodili na smrt ln ga pogubili. Po tisoč potčh in na tisoč načinov podira Kristusov prestol v srcih poedincev, ruši ga v družinah, med narodi in v državah! Pod najnedolžnejšimi krinkami, z lepimi gesli, ble-stečiml obljubami o raju na zemlji, slepi posameznike in cele narode, da se pridružujejo njegovim klicem: križaj ga, križaj ga, - ko so še pred tednom dni klicali: Hozana! — Po krvavi svetovni revoluciji hoče Izgraditi na vsej zemlji svoje s-božje kraljestvo«, kraljestvo od tega sveta, v katerem bodo vsemu svetu vladali potomci tistih Judov, ki so Kristusa izročili poganu Pilatu, da ga je križal.
NI dvoma, da se trudi brezbožni komunizem, seme tega svojega kraljestva zasejati tudi po naši slovenski domovini! Kjer je že vzklilo in se razpaslo, je dušiio ln morilo seme Kristusovega kraljestva v dušah; izruvalo ga je celo iz mnogih src s koreninami vred. Kjer pa je obrodilo sad, tam se je zgodilo kakor ob prvem Kristusovem križanju na prvi veliki petek: Sonce je zatemne-lo, zemlja se je stresla, skale so pokale — skratka nastale so ruševine vsepovsod.
In ni mogoče drugače! Mora tako priti. Človeštva kralj je Kristus, tudi če bi ga človeštvo stokrat križalo. To Je resnica, to je zakon, mimo katerega nihče ne more. Kdor ga ne prizna, je obsojen na smrt in umrje! Le Njegova resnica je
resnica, le Njegovo življenje je res življenje, kl življenje rodi, le Njegova pot je prava pot. Kar Je proti njemu, je laž, zmota, bolezen, stranpot, To pa vse vodi do hiranja, v propad, v smrt! — Človek nI le telo, nI le žival, človek je duh in brez duhovnega kraljestva ne more živeti! — Človek je ves od Boga in k Bogu namenjen — tega ne more zatajiti, ne da bi odpadel od samega sebe in se zavrgel. Pogosto spoznajo narodi, ki odpadejo od Kristusa, da so se prav s tem uničili; prepozno prihajajo večkrat do spoznanja, kakor rimski stotnik pod križem: Resnično, ta je bi! Sin božji.«
To nesrečo moramo od svojega naroda za vsako ceno odvrniti; na noben način ne smemo dopustiti, da bi slovenski narod Kristusa Kralja zavrgel ln ga znova križal. Brezbožnemu komunizmu moramo zato zapreti pot med naš narod! To je življenjska zahteva našega naroda! Zat> vsi na okope. Vsak na svoje mesto! Vsi na delo, da se val tistih, ki vodijo s seboj to zlo, zaustavi na mejah naše domovine! To je sveta, križarska vojska zoper nasilen vdor organiziranega brezbo-štva! To je obramba krščanske vere in krščanske kulture na naših domačih tleh; to je zvesto nadaljevanje naših Izročil in naše zgodovine, ko smo zidali okope in obzidja okrog cerkvic na gričih zoper vpade turških nevernikov; to je boj za boljšo bodočnost našega naroda, ki Jo bo mogoče graditi le na temeljih Kristusovega kraljestva: njegove resnice, pravice, ljubezni in dobrote.
Praznik Kristusa Kralja nam je zato letos živ klic, klic ob 12. uri: utrjujmo Kristusovo kraljestvo med nami! Uveljavljamo njegove zakone v vsem našem zasebnem in javnem življenju! -obenem pa bodimo v vedni pripravljenosti, da to kraljestvo Kristusovo med našim- narodom branimo pred vsakim, kl bi ga hotel rušiti.
V to nam Bog pomagaj — Amen. <
Gavcr prezidenta generala Rupnika
Ob burnem Odobravanju več desettisoč-glave množice je g. prezident general Rupnlk takole orisal naSe sedanje »tanje In potrebo naše obrambe: Slovenci in Slovenke!
že zaradi vžrokov sedanje vojne, ki se vedno bolj očitujejo, zaradi očlvldnega razvoja dogodkov in ker je bilo to že tolikokrat — žal mnogokdaj gluhim ušesom — povedano, ni potrebno, da vam na dolgo in široko razkladam, da hočejo židje zavladati nad vsem svetom in izropati ves zemeljski krog. Da. Zgodovina, milijoni dejstev, prav posebej pa ta tipična židovska vojna, kl Jo sodoživljamo, so nedvomni dokazi za to, da je to »Izvoljeno« zajedalsko ljudstvo sam satan naročil za rušilce vsakega božjega ln človečanskega reda. Stoletja in stoletja je žid z vsemi sredstvi, ki podžigajo nizkotne nagone in strasti, s krivimi nauki, s prevaro in prav posebej s prekletim zlatom človeštvo kvaril in poneumljal, ščuval narode proti narodom in iz teh vojn redno odnašal največji dobiček. Ko so potem modri lz Ziona s svojim liberalnim kapitalizrhom, marksizmom, nacionalnimi radikalizml in lažno demokracijo tako napredovali, da njihovi samovladi na svetu dozdevno nič več ni stalo na poti, so zdravi narodi dobili voditelje, ki so hoteli človeštvo Iztrgati lz spretno zakrinkanega židovskega brezna in skozi pravično nacionalno ln socialno preureditev pripeljati svet na miren način k ozdravitvi in človeka vrednemu, Bogu dopadljivemu življenju.
Prekrižani židovski načrti
Židovski svetovni nactoblastl nasprotujoča nacionalna ln socialna gibanja so dala Židom po« vod, da so nasnovall največjo in najtežjo vojno z namenom, da bi uničili vse narode, kl se niso hoteli ukloniti židovski samovladi, izžemavanju in zasužnjenju. Za izvedbo tega so modri iz Ziona uporabili dve največji bojni organizaciji: boljševizem in bogastvo. V armade teh dveh svetovnih organizacij so prisilili židovstvu že poslušne narode treh svetovnih imperijev. S temi se že šesto leto trudijo uničiti uporni sili Nemčije in Japonske. Svojim zapeljanim narodom so že 1939. leta lagali, da bo to dražestna vojna in sijajen zaslužek. Potem, ko je vojna postajala vedno manj dražestna, so lagali naprej ln šlrokoustno obljubljali zmago za leto 1942, pa so morali termin za »čisto zagotovo« prestaviti na obletavanje listja v letu 1943. Listje je sicer tudi 1943. leta zares obletelo, toda svobodoljubni in v Boga zaupajoči narodi še niso odložili orožje ln so se še naprej bojevali. Zato so židovska trobila zopet morala zmago preložiti za las natančno na mesec oktober 1944. leta. To naj bi bil zares končno-veljavnl termin, ki naj bi omogočil skrbno pripravljeno sistematično uničenje vseh židovstvu neposlušnih narodov.
Tako stoji sedaj ves svet — tudi ml mali Slovenci — prav na višku naskoka, ki ga je svetovni žid zaukazal proti staroslavnl in vendar vedno mladostni, ustvarjajoči, kulturo, civilizacijo ln ves človeški napredek ohranjujoči Evropi ln proti junaški, Daljni vzhod gradeči Japonski.
Zaradi Izdajstva nekaterih kupljivlh, strahopetnih, duhovno požidovljenih pokvek so se morali nekateri obrobni evropski narodi sami Izročiti boljševiškemu uničevanju. Samo zato je uspelo neizmerni sili treh židovstvu služečih svetovnih Imperijev, da so v svojem naskoku približali svoje fronte jedru Evrope. Nameravani vpad, ki so ga te sile vodile ob najstrahotnejšem žrtvovanju krvi in materijala, ni uspel in ne bo uspel, če si bodo vsi evropski narodi vzeli za vzgled do skrajnosti žilavo in žrtvujočo Nemčijo, in svoje narodne in evropske dolžnosti izpolnjevali v neumornem delu in hrabrem boju.
Zdrave evropske sile ssa braniku
Vsi evropski narodi — tudi stotisočl nacionalnih Rusov in mnogo d^settlsočev drugih vzhodnih, jugovzhodnih, južnih in zahodnih narodov naše celine — stojijo za boj pripravljeni za zidovi, ki jih je zgradila Nemčija. Vsi ti čakajo na trenutek, da skupaj z nemškimi vojaki nastopijo za zmagoslavni protiudarec, ki bo prinesel njihovim domovinam osvoboditev izpod židovskih boljševi-kov. Milijoni mož in žena istjh narodov pripravljajo noč in dan v neumornem delu svojim oboroženim rojakom oni vojni materijal, kl bo pri pro: ; udarcu močnejši ln uspešnejši kot židovski. Tedaj se bodo tudi dvignili še preživeli zdravi ostanki mučenih narodov da bodo uničili bolj-ševiške krvnike. Za dolgimi sovjetskimi frontami to že sedaj uspešno delajo mnoge močne borbene edinice tako imenovanih »belih« borcev za nacionalno svobodo svojih narodov. Pridružilo se Jim bo iz dneva v dan več borcev, zakaj narodom se že po tem kratkem času »svobode« nezadržno odpirajo oči in spoznavajo, kako bridko so bili zapeljani, nalagani in razočarani. Verodostojna poročila nam pripovedujejo, da je to vsak dan bolj vidno že tudi pri onem delu Srbije, ki je včeraj bil vsaj rezerviran, če ne sovražen nacionalnim silam, ki so sodelovale z nemškimi zased-benimi oblastmi; — da se ozremo samo na nam najbližji primer.
Vodilna vlcga NetirFje
Vsi ti narodi danes pod silo neizprosno iztrez-njujočih dejstev z od razočaranja vlažnimi očmi gledajo za odišlirri nemškim »okupatorjem« in na kolenih molijo k Bogu, da bi Nemčija vzdržala in se čim bolj temeljito pripravila za protiudarec proti boljševiškim zverinam. Ni več nikako ugibanje, da je danes, ko ta grozotna vojna dobiva vedno bolj tudi na zunaj viden ideološki značaj, Nemčija tista, ki v tem satanskem medzavezni-škem izigravanju narodov odloča o bodočem končnem izidu vojne, ki bo nemškemu narodu prinesel njegovemu junaštvu odgovarjajočo zmago-
Ko bodo vsi evropski narodi izpolnili svojo dolžnost, bo ob nemški podpori, pomoči in vodstvu v tej vojni nastopil preobrat, ki bo družini narodov naše celine prinesel zmago, mir in lepšo bodočnost brez židovskega zastrupljajočega vpliva.
Istočasno kot na Evropo, so židje pripravili tudi naskok na Daljni vzhod. Toda dve veliki pomorski zmagi Japoncev pred Formozo in Filipini, ki sta se odigrali prav te dni, ogromne izgube ameriške mornarice, ki so jo prav tako najeli bogataški židje in njen divji beg skozi Pacifik niso brez zveze s preokretom vojne. Ta dejstva nič manj ne kažejo na gotovo znak, da bo židovski naskok na Vzhodno Azijo uspel prav gotovo tako malo kot vpad v Evropo, kjer nemški zahodni zid, junaška oporišča na atlantski obali, kl se še vedno držijo, žilava apeninska fronta, hrabra obramba vzhodne Prusije ln med napadi ln obrambo razvijajoča se donavska in balkanska fronta dajo misliti in so nam poroštvo, da bo židovska igra z zdravimi evropskimi narodi razkrinkana ln da se bo židovsko-boljševiški generalni napad zlomil. S tem bo nastopil preokret, za Evropo in Vzhodno Azijo pa bo moral in tudi bo napočil konec vojne. Kajpak to ne bo že jutri, kakor so v peklenski igri z narodi že večkrat lagali židovski režiserji sedanje tragedije narodov.
Kako so nas rfovčerajš^i politiki pahnili v nesrečo
Kaj je torej naša, malega slovenskega naroda dolžnost ?
Po krivdi neodgovornih, kratkovidnih, samo va-»e in trenutne prestižne koristi svojih strank zaverovanih politikov od včeraj na danes ln zaradi politične nezrelosti ln pokvarjenosti dela njihovih somišljenikov, je bil tudi naš mali narod proti volji zdrave večine kot židovski soborec pahnjen v vojno, ki je zasledovala Izključno židovske koristi. Poskusite analizirati dogodke od takrat naprej In si predočite, kakšna bi bila današnja situacija, če bi naše vodstvo bilo trezno in pametno. Potem šele boste razumeli, kaj smo dolžni Slmo-viču za njegove milijone, kl jih je dobil za puč,
in kaj dolgujemo tistim, kl njegove pustolovščine niso preprečili ali so jo celo podpirali.
Kot opijanjeni otroci smo šli z velikim vikom v vojno,-ne da bi mislili, da to ni igrača, in ne da bi pomislili, kaj nam bo ta vojna jutri prinesla. V petih dneh je bila vojna končana, domovina ln narod razčetverjena.
Toda tudi ta nesreča nas nI streznila. Pod tenkim površjem videza so razprtije med strankami še naprej tlele tudi takrat, ko je bila vsaj enotnost v nastopanju za rešitev tega, kar nam je po naši neumnosti še ostalo, krvavo potrebna. Namesto, da bi vsaj takrat, ko so nas okolnosti že tako ali tako dušile, pametno računali z dejstvi in njim odgovarjajoče usmerjali svoje življenje, so se skupine In celo posamezniki na vsak način hoteli proslaviti z »osvoboditvijo«, ki bo prav zato, ker je vojna s še kolikor toliko organizirano vojsko trajala pet dni, zaradi aktivnega odpora nekaj bednih klatežev »Izvojevana« — pojutr-šnjem. Tako so tl pustolovci, kl jih je začaral otročji Simoničev puč, vedno bolj razkopavali bedni narod.
Komunisti, ki so komaj čakali na vojno, katero so pod najrazličnejšimi krinkami pomagali pripravljati, so z dobro naštudiranim nastopom in taktiko, ki so se ju leta in leta učili na visokih šolah svetovne revolucije, in katerima naši bivši čaršijski in omizijski politični naivneži in ignoranti niso bili in nikdar ne bodo kos, izrabili čustva in stremljenja, ki so jih narodu pričarali ti sanjači. Prav pod nacionalno krinko, slepeč narod z borbo proti italijanskim zasedbenim silam, se je komunistom posrečilo, razplamtetl samomorilno tolovajsko vojno pod zastavo prav »osvobodilne« fronte, ki pa je zasledovala cilje svetovne revolucije na našem ozemlju. Tajno podpirana od italijanskih komunistov ln badoljancev, bi »Osvobodilna fronta« naš narod že stala življenje in obstoj, če se naš dobri, marljivi kmet, ki mu za to noben drug sloj našega naroda ne bo nikdar mogel izkazati dovolj hvaležnosti ln mu dati dovolj priznanja, ne bi bil oprijel samoobrambe in če ga ne bi v zadnjem trenutku, ko je bilo kazno, da bo šlo vse po zlu, podprl nemški vojak. Tega se spomnite, kadar bo koga zopet zamikalo, da bi pljunil na kolaboracijo!
Okrog 35.0Q0 nedolžnih ljudi in preko 3 milijarde lir škode na narodnem premoženju nas je stala partizanska »vojna« samo v Ljubljanski pokrajini.
Uspehi Slovenskega dcnsobranstva
Na povelje Ftihrerja Velikonemškega Rajha so bile naše Vaške straže preorganizirane v pravo vojaško formacijo, oborožene, opremljene in Iz-vežbane. Boreč se ramo ob rami z nemškim vojakom, so naši hrabri domobranci v najvažnejših predelih pokrajine vzpostavili mir, red in varnost ter so postali vedno zmagoviti strah in trepet izdajalskih komunističnih tolp. Njihovi uspehi prav zadnjih tednov, ko so komunisti na široko pisali o svojih »zunanjepolitičnih« prednostih ln so že videli domobranstvo razkrojeno, morajo navdajati vsakega opazovalca z občudovanjem ln zaupanjem v najboljše sinove našega naroda.
Naše domobranstvo je postalo borec za Boga, narod In domovino In s tem nosilec onega prepričanja, na katerem naj bosta zgrajena novi evropski red in mir v družini narodov.
Prepričanje, ki oblikuje narodne pravice in dolfnosti, krvne, duševne, duhovne ln telesne, po pradedlh podedovane dobre lastnosti, notranjo svobodo, socialno pravičnost ln — s pomočjo izbere najboljših — edino resnično, pravo demokracijo, kar naj bo vse v dobrobit narodni skupnosti ln preko nje tudi posameznim rojakom, bo najmočnejše orožje vseh zdravih naroiio'- v bo^u proti žldovsko-bogataškemu, židovsko-boljševiškemu ln vsakemu mednarodnemu zasužnjenju. Proti temu prepričanju, kl naj dviga ln poplemenltuje človeško bistvo ln podobo, vodijo židje to strahotno vojno.
Kako mogočno ln uspešno je prepričanje, nam dokazujeta Nemčija in Japonska, proti katerima naskakujejo trije svetovni Imperiji ln ju vendarle ne morejo podreti. Previdnost hoče, da bo po velikem smislu za žrtvovanje, ki napolnjuje ta dva naroda, svet prestal usodno preizkušnjo ln si priboril pravico do novih časov ln pravičnejšega reda
Dejanska podpora je naša
narodna dolžnost
V tem smislu je tudi naše domobranstvo borec za novi čas ln pravičnejši novi red slovenskega naroda.
Iz te, našemu domobranstvu po usodi postavljene naloge Izhaja za ves neoboroženl del naroda dolžnost, da z vsemi sredstvi podpira svoje borbene sinove in njihove tovariše v orožju, nemške vojake. To podporo je treba izkazati v dejanju.
Uresničiti jo je treba v dejanskem sodelovanju vseh dela sposobnih Slovencev ln Slovenk.
Iz mojega včerajšnjega poziva ste zvedeli, da je Nemčija tudi našo domovino sprejela za svoje varnostno obzidje. Kakor so vam dokazali dogodki zadnjih tednov, prav posebno pa zadnjih dni, ■bomo komunistične tolovaje, ki še pustošijo našo deželo, končnoveljavno prepodili. V našo pokrajino jih potem ne kanimo nikdar več pustiti. Za to je potrebno, da se naši in nemški vojaki lahko naslanjajo na utrjene postojanke, na katerih bi se mogli uspešno boriti tudi v slučaju, če bi bolj-ševiški partizani s sovjetsko ali drugo pomočjo poskušali napasti našo deželo.
Samo in izključno zato, da bi ta dela pravočasno ln temeljito opravili, sem pozval vse vestne, za narod zaskrbljene, narodnostno zavedne in čuteče, za delo sposobne Slovence in Slovenke, da kot »Narodni pionirji« stopijo skupaj z našimi vrli-mi domobranci v vrste najboljših Slovencev in s svojimi močmi pomagajo ustvarjati varnost naše ljubljene domovine, ki je brezbožni, breznarodni* boljševiki nikdar ne smejo oskruniti z nasiljem svojih peklenskih ciljev.
Koliko je danes v razočaranju ln strahotnem nasilju boljševiških satanovih biričev streznjenih-zapeijanih ln izdanih narodov, ki bi z golimi rokami grabili zemljo ln z zobmi grizli živo skalo, če bi jim bilo omogočeno, da se obranijo bolj-ševških tolp 1
Trdno verujem v zdrav čut našega naroda, ki bo šel preko vseh razdvajajočih ozlrov preteklosti in z našim domobran-stvom ustvaril enotno protlboljševiško zaroto mišljenja, dela In boja.
Po Židih plačana propaganda se sicer trudi prav tako vneto, kot se je trudila že 1941. leta ln pozneje, ko nas je vedno bolj potiskala v strašne nesreče, da bi narodu predstavila to delo v, povsem drugačni luči kot bo v resnici stalo. Toda v najkrajšem času se bo izkazalo, da bodo »Narodni pionirji« skupaj z domobranci kot najvrednejši Slovenci vršili svojo službo domovini v domovini. Vršili pa jo bodo vestno ln skrbno, da jim nikdar ne bo žal, zakaj niso takrat, ko je še bila "možnost, dali vseh svojih skrajnih sil na razpolago domovini Samo zaradi tega bomo z združenimi močmi storili vse, da ne bomo prepozno spoznali laži, zapeljevanja ln hujskanja, kl nas danes v službi nam sovražnih koristi hočejo begati. Pravočasno bomo storili vse, da nas ne bo prepozno razočaranje zbudilo v grozotno treznost.
Klic domovine
Vsi mislite na to, ko vas preko mojega poziva kliče domovina! Bog daj, da bi ta klic. slišali ln prav razumeli vsi Slovenci!
To naše delo je nad vse častno. Opravljali ga bomo v resnici za Boga, narod in domovino. To delo bo obenem z napori ln uspehi našega vrlega domobranstva merilo našega upoštevanja in naše vrednosti v bodočem redu evropske družine narodov.
Zato prosimo Boga. naj ga vodi ln blagoslavlja in naj nam zaradi njega prihrani najhujšo postajo križevega pota, na kateri se v smrtni grozi zvijajo zapeljani. Izdani ln razočarani narodi!
V tem smislu kličem prvim »Slovenskim pionirjem«, kl so že nastopili, pa tudi vsem. ki bodo še sledili: .»Naprej, z vsemi silami za Boga, narod ln domovino!«
na našem vrtu
Jesen razgrinja sive pajčolane, pravi pesnik. Kmetu in vrtninarju pa tudi v novembru ne zmanjka dela. Z zeienjadnega vrta pospravljamo zelenjad in jo uzimujemo v kleteh, toplih gredah, zasip ni c ah in stavkah. Čim kasneje izvršimo to delo, tem bolje. Ce še nismo posadili v zabojčke peteršilja, zelene in drobnjaka, storimo to sedaj. Pospravmo pod streho fižolovke in še posebno na-tičje. Vse zelenjadne ostanke spravimo na kom-, post; bolne in napadene po raznih škodljivcih, posebno storže od kapusnic, stebla paradižnikov, kumar in buč ter krompirjevko pa posušimo in se-žgemo. Nakopljemo korenine radiča in regrata in jih zagrebemo v izkopane jarke, da jih bomo imeli za siljenje pozimi pri rokah. Preskrbimo si gnoja in začnemo delati praho, če je zemlja dovolj suha. Tudi gnojenje z apnom se najbolje opravi v jeseni.
V sadovnjaku je sadje obrano in spravljeno v shrambe ali predelano v shranke. Da sadje prehitro pe zori, da ne gnije pa tudi ne vene, naj bo shramba kolikor mogoče zračna in hladna pa temna. Sadno zalogo je treba večkrat pregledati in nagnite plodove takoj odstraniti. Sadimo še sadno drevje. Ce nastopi mraz, odložimo sajenje do pomladi, drevje pa uzim!mo na senčnih gredah. Sadno drevje gnojimo s hlevskim gnojem in kompostom, pa tudi z umetnimi gnojili. Gnoj potrosimo'V kolobaru pod kapom vej, "še bolje pa,
če ga zakopljemo. Mlademu in novo posajenemu drevju pokrijemo z gnojem in kompostom kolobarje. Ko odpade listje, začnemo drevje snažiti. Mlado drevje zavarujemo pred zajcem s slamo, koruznico, lubjem in koli (najboljša pa je seveda žična mreža). Pri snaženju odrezane veje naj ostanejo v sadovnjaku, da jih bo glodal zajec in prizanesel deblom sadnih dreves, posebno če jih nismo pravočasno opažili.
Z osušenih gomoljev dalij in kan otresemo prst, rane potrosimo z ogljenim prahom in jih uzimi-mo na suhem prostoru v kleti. Ce dopušča vreme, sadimo šeNčebulč ce tulipanov, narcis in drugih čebulnic. Vrtnice uzimimo. Nizke obsujemo s prstjo, visoke pripognemo in pokrijemo s smrekovimi vejami. Ce nastopi ostrejši mraz, vržemo na veje nekoliko prati. Trajnice 'okopljemo in pokrijemo s preperelim gnojem ali kompostom. Listje pograbimo. Zdravo denemo na kompost ali ga porabimo za odejo uzimljenih rastlin; bolno in napadeno po raznih škodljivcih sežgemo, da uničimo trose.
Sobne cvetlice v zakurjenih sobah zalivamo pogosteje kakor v nezakurjenih. Da povečamo zračno vlago, poprašimo sobne rastline večkrat s pre-stano vodo. Vodo, ki se nabira pri zalivanju v podstavkih, sproti odlivamo. Poiščimo in popravimo krmilnice za ptiče, da jih bomo lahko namestili v sadovnjaku na vrtu kakor hitro bo treba.
Zdravilnost čebule v raznih primerih
Pri vsaki bolezni moramo biti pripravljeni na prvo pomoč, da razvoj zavremo dotlej, da pride zdravnik ali da bolezen takoj zatremo. Napačno in večkrat usodno je, držati roke križem in topo čakati, da narava sama pomaga. Saj je res, da se to včasih zgodi, in se telo samo otrese bolezenskega naskoka. Vsaki rodbini mora biti na razpolago ročna lekarna z zdravili, ki jih poznamo in že vemo, da so se obnesla. Hudo je, če nimaš ničesar pri roki, zlasti ponoči. Vsaka modra gospodinja se peča z lastnostmi domačih zdravilnih Sredstev in ima tozadevne knjige, ki so za mal denar na razpolago in jih prebira vsaj toliko, da V njih hitro najde, kar potrebuje. Domača zdravila, kl so jih z uspehom uporabljali že naši dedi, so često učinkovita še danes. Preizkušena so in uporabljajo jih tudi zdravniki, čeprav včasih pod učenim tujim imenom ali v novi priredbi.
Marsikatera gospodinja na primer ne ve, da je domača čebula zdravilno sredstvb pri raznih bolezenskih primerih, če se pojavi kjer koli na telesu ulje, tur, tvor, vred, prišč, čir ali gnojen mozolj, razpoloviš čebulo, vzameš iz polov'ce osredja srčece, nato segreješ polovico v mastni posodi, pri čemer paziš, da se ne pripali, ter jo
nato kolikor mogoče toplo položiš in privežeš na uljč ali tur. Bolečina ponehuje, uljč naglo dozori, včasih kmalu poči, izteče in ko ranico z mlačno vodo izpereš, se hitro zaceli.
Ce te je pičila čebela, osa, sršen, komar ali kakršna koli strupena žuželka, nakapljaj na vbod-ljaj in oteklino nekaj kapelj čebule, da ti bolečina odneha in se zaceli; oteklina izgine.
Ce te boli in peče kurje oko, nakapljaj nanje čebulnega soka, ijy kurje oko se ti kmalu zmehča ter ga lahko odstraniš. Preden nakapaš čebulnega soka, si vsakokrat v topli vodi kopiji noge.
Ce krvaviš iz nosa, srkni par kapelj močnega žganja, ki si mu primešala čebulnega soka, in krvavenje navadno naglo preneha.
Po obedu pojej par koščkov opoprane čebuie, da imaš lažjo prebavo in te ne bodo mučili želodčni vetrovi, ki so lahko neprijetni zate in okolico.
Ljudje, kl imajo težave z izločanjem vode (urina), naj pijejo 2—3krat na dan po štiri žlice zmesi meda in čebulnega soka. Kdor ima vodenico, naj uživa čebulo, razkuhano z rožmarinom in vinom, zmešanim z vodo. Ta pijača silno pospešuje izločanje vode. Navadno jemljejo pol vi-
na," pol vode. Pa čim preje pojdi k zdravniku.
Tudi različne zatrdline razkavosti, n. pr. za ušesom in po telesu, maži s čebulnim sokom, da jih zmehčaš in polagoma odpraviš. Razne izpuščaje takisto natiraj s čebulnim kuhanim sokom in izpiraj z mlačno vodo. Meščankam je letos uporaba čebule seveda omejena, ker je celo za prehrano primanjkuje.
Spomin
Bili smo si sosedje. Mladi gospodar s svojo lepo mlado ženo, pa tudi že prejšnje poznanstvo je bilo povod, da smo si bili najboljši prijatelji v vasi. Z veseljem smo vsi na vasi gledali mladi par, kako lepo gospodari, kako družabna in gostoljubna sta z vsemi gosti v svoji prijazni gostilni. Gotovo bi bila svoje gospodarstvo dvignila na vrhunec, da ni usoda hotela drugače.
Mladi gospodar je v cvetu svoje moške dobe umrl, zapustivši vdovo, hčerkico in sinčka.
Meni je bilo takrat devetnajst let. S prijateljem sva se pozno ponoči vračala domov od telovadbe. Prišla sva v našo vas, !n zapazila še luč v gostilni, čeprav je ura že prešla polnoči. Vedela sva, da imajo v hiši bolnika, zato sva se odpravila tja. Prišla sva prav v trenutku, ko je mladi gospodar umiral. Stopiva v sobo; prostrana kmečka gostilniška soba, v kotu sobe peč, a po sobi vse teka sem in tja. Lovil in spraševal sem jih, kaj se je zgodilo, čeprav sem slutil, kaj je. Od nobenega nisem mogel nič zvedetk Ko sem se ozrl v kot sobe, na peč, sem na njej opazil sključeno in zam'šljeno žensko bitje, njegovo ženo. Najina pogleda sta se srečala in takoj mi je bilo vse jasno. Ona je bila vdova..
Minilo je nekaj mesecev. Vsa naša družina je bila tej nesrečni hiši največja opora. Kadar je mlada vdova potrebovala pomoči pri delu, vselej smo ji bili na razpolago, ne da bi nas prosila. Saj smo ve'deli, kako trpi po izgubi moža in pri delu. Kadar je bila potrebna tolažbe ali nasvetov, Je moj oče bil prvi pri njej, saj je bil znan daleč naokrog kot resen in prevdaren mož.
Nisem še imel službe, zato sem pomagal doma pri delu. a največ pri sosedovih. Menda ni bilo dneva, da me ne bl bili videli pri delu na lepi domačiji, na kateri je gospodinjila mlada vdova, i V vsem tem času sem imel dovolj prilike, da jo ■f ~.'-mr>tT! Biia je vedno žalostna za možem. Večkrat sem jo tolažil in hvaležna mi je bila. Počasi je skušala vsaj delno pozabiti svojo bol. Bila je včasih videti celo veselo razpoložena; a kakor hitro se je spomn'la moža, ali pa jo je kdo drugi na tak pogovor napeljal, že je bila spet izgubljena.
čas je potekal. Da bi se vdova mogla zahvaliti meni in vsem, ki so Ji bili naklonjeni, nas je povabila na dom svojih staršev. Vedno sem v njej videl nekaj več kakor v drugih ženskah. Ker sem
France Ločnar:	5
V	senci planiti
Ljudska povest iz Bohinja
»No, dobro, da ste mi povedali; izogibati se je bom moral,« se je nasmehni Košir.
V	tistem je vstopil župan.
Potreboval je namreč Jerneja za neko delo. a ga ni našel, žena mu je povedala, da ga bo dobil pri Jožetu. »Tam bo! Neki tujec menda prav razmetuje denar. Slehernemu plača vino,« je pripomnila.
župan je res prišel h krčmarju in se oziral, kje bi bil Jernej, šele, ko se je Jernej oglasil, ga je spoznal po glasu.
»Ja, Jernej, ali ne misliš več prijeti za delo?« je vprašal župan.
»Ne, z današnjim dnem stopim v pokoj!« se je pošalil Jernej.	,
»Ne bom ti kupil tobaka!«
»Nt treba, ne kadim več pipe,« ga je zavrnil ln mu prožil cigaro.
župan ga je jel ogledovati.
»Nikar me tako ne glej, saj se že poznava, ali ne?« je dejal in ponudil županu vino.
»Jernej, kakšen pa si? Kje pa si izmaknil to obleko, in ...«
»Kdaj pa sem ti še kaj izmaknil?« se je shu-dil Jernej. »Jernejček, moj sin mi jo je dal!«
»Ha, ha, kje pa imaš sina, ko praviš, da ti jo je sin dal?«
Mislil se je malo pošaliti z njim, a je takoj umolknil, ko je Košir porinil pred Jerneja dozo s cigarami, rekoč: »No, oče, le poslužite se jih!«
»Naj ti predstavim sina Jerneja!« je Jernej Izbočil prsa.
Ko je Košir vstal in podal županu roko, je Jernej dostavil: »Vidiš, sinko, to je pa moj bivši gospodar.«
»Šalijo se z menoj,« si je mislil župan, ker še kar ni mogel verjet', da bi bilo vse to resnica.
župnik je videl, da župan dvomi, zato mu je dejal: »Da. da, ta gospod je Jernejev sin!«
»Če je pa to res, ti moram čestitati, ker imaš postavnega sina; pa ml nisi tega nikoli pravil,« je dejal župan.
»Saj niti sam nisem vedel, če še živi.«
Zupan se je čudil, toda ko je opazil vso novo tudi Magdaleno, se je še bolj zavzel.
»Pa ne, da bi bila Magdalena mati temu gospodu?« si je mislil.
čeprav ga je to vprašanje posebno zanimalo, si ni upal tega vprašati. Nagnil je kozarec vina, ki mu ga je dal Košir, nato je pa še enkrat vprašal Jerneja, če res ne misli več pr'jeti za delo. '
»Ne. Ali ne vidiš, da mi cigara bolj pristoja kakor pa sekira,« je odvrnil in dvignil cigaro nad glavo.
»To veliko novico moram pa takoj nesti ženi!« si je mislil župan in se že poslovil.
' »Poldne zvoni,« je dejal krčmar in šel v kuhinjo vprašat, kaj je s kosilom.
»Gotovo je. Kar notri znosiva,« je odvrnila žena.
Košir je med kosilom premišljeval, kje bl se začasno nastanili. Po kosilu so naši znanci še malo posedeli, nakar se je župnik poslovil in jih povabil na večerjo.
»Jernej, ali bomo mi kar tu ostali?« je vprašala mati sina.
»Mamica,« kam pa mislite, da bi šli?« je ves srečen odvrnil Košir, ker ga je mati prvič ogovorila.
»Pa pojdimo ln.poglejmo moj dom, moje kraljestvo,« se je nasmehnila.
»Pa se dvignimo!« je dejal stari Jernej.
Košir je stopil v sredo in ju prijel pod roko. Vaški pastir je šel z dvignjeno glavo in z izbočenimi prsi skozi vas. Najsrečnejša pa ie bila Magdalena: Petinštirideset let živeti v negotovosti in premišljevati, ali je njen sin še živ ali je mrtev,
to je bilo mučno zanjo. Zdaj pa jo drži pod roko in jo spremlja skozi vas. Le materino srce bi lahko popisalo to veselje.
Vaščani so gledali za njimi in nekateri so zavidali Jerneju in Magdaleni, da -ju je doletela tolika sreča. Tudi Košir je šel z dvignjeno glavo med njima, čeprav mu je bil oče vaški pastir.
Ko so dospeli do hišice, je Košir obstal, šele sedaj, ko je bil dan, je videl, v kakšni podrtiji stanuje mati. Ko so vstopili v tesni hodn'k, Je dejal Jernej: »Vidiš, sinko, tu kraljuje tvoja mati!«
Košir je molčal. Vstopili so v sobico. V levem kotu je stal gašperček, poleg njega nizka omara. Ob nasprotni steni je bila stara skrinja, v kateri je hranila obleko. Poleg skrinje je stala postelja, še dokaj dobro ohranjena, le odeja ni bilo več podobna odeji. Na koncu postelje je bila kuhinjska miza, poleg nje dva stola. Stene je krasila edina slika Matere božje. Nad vrati so bili srnjakovi rogovi. To je bilo vse njeno pohištvo.
»No,« je povzel Košir, »kmalu si bomo na tem mestu postavili nov. prijeten dom, — je vama prav?«
Jernej se je nasmehnil, mati mu je samo po-kimala. Dve solzi sta ji zdrknili po licu od same sreče.
Sin je vprašal mater, kol:ko ima sveta. Ko mu je povedala, da ga je čez dva tisoč metrov, je bil kar zadovoljen.
»Leseno si bomo napravili s kamenitim podstavkom, ker se bomo takoj vselili, ali ne mislita tudi vidva tako?«
»Seveda,« sta oba pristala.
»Oče, še jutri morava dobiti les, tesače in mizarje, treba bo hiteti, da nas ne bo sneg preh'tel,« je dejal in šel k nrzi ter pričel delal^načrt.
Košir in oče sta imela srečo. Domači podjetnik Romavh je že imel obtesan les in so se takoj pogodili zanj.
Največje težave je imel Košir z mizarjem. Kajti tisti čas je bila ondot v glavnem vsa nsvest lna hišna oprava taka: skrinja, postelje, miza
STRAN 4
Bi.. .aL£%3Si23S&3S*2SS£E£BBt
bil zdaj vedno tam in sva o vsem govorila, sva postala najboljša prijatelja. Še več! Vzljubil sem jo. Tako mlad pa ee ji nisem upal razodeti Molčal sem .,. Na njenem domu smo se prav lepo zabavali. Njeni starši in brat so nas prijazno sprejeli. Jaz, najmlajši gost v družbi, sem se počutil posebno zadovoljnega, čeprav ml ni bilo ne do zabave ne do plesa. Samo s pogledom sem iskal njenih oči. Večkrat sta se najina pogleda srečala in njene krasae oči so me milo pogledale. Vsaj , meni se je zdelo, da samo mene te oči tako lepo gledajo. O, če bi se izpolnila moja vroča želja, bi bil pač najsrečnejši človek.
Pozneje v dolgih zimskih večerih, ko so vsi gostje odšli, sva večkrat govorila pozno v noč. Nisem in nišam ji smel povedati, da jo ljubim. Bal sem se, da jo užalostim, ker me je pač imela ea najboljšega prijatelja, več pa ne. Koliko je poteklo noč:, ko nisem mogel zaspati, ko sem jo veo noč videl v duhu in se z njo razgovarjal!
Bilo Je spet neko noč, ko sem bil pri njej in sva se razgovarjala o vsem mogočem. Ko je že vsa vas. spala, sva se midva v kuhinji pogovarjala. Naposled nisem mogel več govoriti. Začudeno me je pogledala. Nisem se mogel več obvladati. Povždal sem Ji, da jo ljubim, da ne morem živeti brez nje in da ml je ona vse na svetu .. . Cesar sem sa bal, je p.išlo. šla je od mene stran, vsedla se je na drugi stol in se bridko razjokala. Pustil sem jo, da se izjoče. Potem sem se ji počasi približal. Dvignila je glavo od mize, pogledal sem jo proseče v njene lepe oči, popravil ji skuštrane laae in naslonil njeno glavo na svoje prsi. Čakal sem kakor obtoženec na svojo obsodbo, prepričan, da me bo okregala ln hie obsojala. Ali obrnilp se Je drugače. Vzame počasi iz žepa robec, si obriše solzne oči, me pogleda ln skoraj šepetaje prične govoriti: »Nisem mislila, da bo do-tega priSlo. Vesela sem bila, če smem reči: Ti si bil moj najboljši prijatelj, v tebi sem našla človeka, ki me razume. A zmotila se.ni se. Nobenemu več ne smem verjeti.« Spet je pretresljivo zajokala.
Od tega časa sem postal resnejši in mirnejši. Ona Je to opazila. Vedela in videla je, da sem jI govoril resnico. Izogibal sem se njene družbe, njene bližine. Po več tednih, ko sva se spet nehote sestala sama v kuhanj'., ji nisem mogel drugega povedati kakor prejšnje besede ponoviti. Spoznala je, da govorim resnico, objela me 1e in me poljubila. •
Bila sva najsrečnejša, drug drugemu sva vse zaupala, vsako še tako brezpomembno reč sva si povedala. Ko je hodila po svojih poslih, da Di obdržala gostilno, ln ko je imela še vedno pota na sodišče zaradi svojega posestva in glede svojih otrok, sva se vselej dogovorila, da jo ob dogovorjenem znamenju počakam. Nisva se vračala po široki beli cesti, marveč sva krenila po stezici med prostranim poljem, da naju ne bi nikdo motil. Ko sva prišla nekoč do stare kapelice ob
ln stoli. Ako je Imela nevesta dve umetniško iz-»ezljani skrinji, je. bilo že nekaj posebnega.
Mizar je bil sicer mojster v izdelovanju skrinj, a o drugem pohištvu ni irnel pravih pojmov.
»Ne gre drugače, j je povzel mizar, »vi mi narišite vse, kar koli si pobelite, potem bo pa že moja ekrb, da bo vse narejeno natanko po na-®rtu.«
»Prav. Vzemite še kakega pomočnika, da bo fllm prej gotovo!« Je dejal Košir s pripombo, da bo mizar naslednji dan že lahko pričel z delom.
8.
še preden je pričelo snežiti, so bili naši znanci Že v svoji prostorni hiši. Kar mati ni bila zniož-pa aa delo, so dobili služkinjo.
Medtem ko so postavljali hišo, so se začasno »aselili pri krčmarju.
»Magdalena, zdaj pa bi rad živel vsaj še petinsedemdeset let,« je dejal Jernej ter hodil gor in dol po sobi S cigaro med prsti.
Tudi ona se Je čutila srečno; dan za dnem je Ogledovala orehovo pohištvo in obleko, ki jo je imela polno omaro,
Ko Je pričelo snežiti, je šele občutila pravo srečo. Nl ji bilo treba skrbeti, kje se bo pogrela ln kaj bo jedla. Z nasmehom na ovenelih ustnicah je sedela pri oknu in sledila širokim kosmom snežink, ki so padale na zemljo. Kadar je bila sama, je vzela v roke veliki rožni venec in ga šepetaje obirala.
Košir je pa večji del zime prebil med knjigami, ki Jih je bil prinesel s seboj.
Maja meseca, ko Je bilo vse v bujnem cvetju, so sedeli na vrtu. Košir Je sklenil, da bo odpotoval nazaj v Berlin in bo vse prodal, kar Ima, da se bo za stalno naselil v Srednji vasi. Razodel Je materi in očetu svoj načrt. Mati se je bala ža sina in ga je prosila, naj nikar ne gre na tako dolgo pot. železnica takrat še ni tekla ondot.
šele ko ji je zagotovil, da ponoči ne bo poto-
Ial, se Je malo umirila. Kajti ona je videla izven omačega okraja same tolovaje. Sicer se mu je
stezici, je na zemljo že padel mrak. Ustavila sva se. Na lesenih vratih kapelice je bilo ubitih več šip, skozi eno sem porinil roko z vžigalico, in prižgal svečo pred Marijino podobo. V tako lepem trenutku, ko so se nad nama pričele vžigatl večerne zvezde, sva si obljubila zvestobo do groba. še dolgo sva stala zroča v kapelico, tiha, oba v srcu enih misli, oba srečna.
A prišel je dan ločitve. Klicala me je vojaška dolžnost. Dan pred odhodom sva napravila kratek poslovilni izlet v bližnjo okolico. V glavnem je bila v besedi moja ločitev. Ona je bila žalostna, obupana; tolažil sem jo, kolikor sem mogel, saj sem bil sam potreben tolažbe. Govoril sem ji, da ne bo dolgo trajalo, ko se bova spet videla, veselo si bova stisnila roke in z novimi nadami šla v skupno življenje.
Navidez lahko sem se poslovil, a v srcu mi je ležala mora.
Nepopisno sem bil potem vsakikrat vesel, ko sem dobil od nje pismo. Samo njena pošta me
je mogla razveseliti ali potolažiti. Toda njena pisma so bila vedno bolj redka. Zbal sem se, da ni vse v redu. Malo več sem jo v drugem pismu vprašal. In dobil sem odgovor, ki ga nisem mogel verjeti. Bil sem poražen.
*
Danes je vsemu temu kraj. Najbrž je bil glavni vzrok v tem, ker sem bil daleč od nje, a ona je imela toliko lepih in vabljivih prilik. Mogoče sem pa tudi sam kaj zakrivil. Ona, tako čuteča in nežna ženska, se je odrekla moji in svoji ljubezni, ker me je imela rada. Bil sem pač precej mlajši od nje. Morda se mi je odrekla proti svoji, volji. Laže se pač zaceli sveža rana kakor pa velika in stara. Nemara.je imela prav. Z veseljem jo gledajo ljudje, kako se trudi s svojima otrokoma, da bi jima odprla pravo pot v življenje. Ni se vnovič omožila. Ostala je samostojna in živi samo Za svoja otroka. Premožna je, pravijo. In srečna in zadovoljna je, govore njeni znanci« Jaz pa sodim drugače.	M. I.
.?%EGLED VOJN3H DOGODKOV
Fiilirerjev glavni stan, 30. oktobra. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Po siloviti ognjeni pripr avi so napadle kanadske oklopniške sile vzhodno bojišče utrdbo Dun-kerque_. Prehodno vdrlega sovražnika smo vrgli s protinapadom takoj zopet nazaj. Sovražnik je utrpel velike izgube.
Na Nizozemskem se je vse od našega predmoafc-ja sevei novzhodno od Brugesa pa do področja Hertogenboscha razplamtel boj proti sovražnikovim oklopniškim oddelkom v orjaško bitko. Naše v najtežjem ognju s kopnega in iz zraka boreče se divizije so vzdržale sovražnikove prebijal ne poizkuse, a so se morale proti večeru ponekod umakniti pred sovražnikovo premočjo. Po ogorče-n:h bojih od Hiše do Hiše smo izgubili Heitogen-bosch.
- Zaščitne ladje vojne mornarice so zažgale pred nizozemsko obalo britanski brzi čoln.
Na bojišču pri Rambersvillersu in Mortagnu so Američani po siloviti tbpn ški pripravi in močni uporabi bojnih letal še naprej napadali, a zavzeli le posamezne gozdne odseke. Z lastnimi napadi dalje južno na področju Cornimonta smo potisnili svoje postojanke proti zapadu.
Na zapadu je prišlo v zaledju bojišča, -do aLi. nih letalskih bojev med našimi lovskimi letalci in številčno nadmočnimi sovražnikovimi lovskimi oddelki. Pri tem je bilo sestreljenih 14 angloame-riških letal. V pretekli noči so nadaljevala lastna brza bojna in nočna bojna letala uspešno bombardiranje sovražnikovih oskrbovalnih oporišč pri Aachenu in na nizozemskem področju.
V srednji Italiji so odstranili napadalni oddelki nasprotnikova oporišča Sovražnikovo bojno delovanje se je tudi včeraj omejevalo na topniški
ogenj in posamezne brezuspešne napade severno in zapadno od Loiana. Britanske čete, ki so poizkušale prekoračiti odsek Ronco severno od Mel-dole, smo z izgubami vrgli nazaj. •
Med Dunavom in spodnjo Tiso se borijo madžarski oddelki z boljševiki, ki napadajo v več odsekih.
Na področju Debrecina so nemške in madžarske čete pod vrhovnim poveljstvom pehotnega generala Wohlerja in topniškega generala Fretter-Picoja uničevalno pokosile močne sovražnikove sile in preprečile nameravano obkolitev nemšk h n madžarskih oddelkov v južnovzhodnl Madžarski. Pri tem velikem uspehu imajo odločilni delež oklopniški oddelki pod poveljstvom generala oklopniških čet Breitha in oddelki letalskega bro-dovja pod poveljstvom generalnega polkovnika Desslocha. Sovjetska 27. armada, 6. gardnaoklop-niška armada ter več oklopnških in konjeniških zborov je utrpelo velike izgube ljudi in orožja. Sovjetske čete so izgubile več tisoč padlih in nad 6600 ujetnikov. Uničili ali zaplenili smo 7S3 sovražnikovih oklopn!kov ln napadalnih topov, lOiO topov vseh vrst, skoro 2000 vozil ter velike količine drugega orožja in vojnih potrebščin.
Zapadno od prelaza Dukle so se tudi včeraj zrušili vsi sovražnikovi napadi v obrambnem ognju,
V' severnem odseku še nadaljujejo težki" boji ob ojačeni uporabi sovjetskih sil z nezmanjšano trdoto. Pri tem smo uničili 93 okloorrkov.
Južnovznodno oa Llepaje so dosegle naše divizije v težkih bojih ponovno popoln obramtni uspeh. Tudi na področju Autza se napadajočim močnim sovjetskih silam ni posrečil nameravani prodor. Boljševiki so ponovili svoj napad na kopno bojišče polotoka Sorvemaa, ne da bi dosegi! kak uspeh.
oče ponudil, da bi ga spremljal, toda sin je odklonil njegovo spremstvo. Dejal je, da konj ni dovolj močan in da bo nazaj grede preveč obtežen s prtljago.
Vsi trije so zamišljeno sedeli. Košir je vso zimo čakal, kdaj mu bo začela mati pripovedovati o svojem življenju, a zaman. Cesto jo je že sam mislil prositi, da bi mu povedala, kar ga je nadvse zanimalo, toda ni ji rad vzbujal spominov na žalostno mladost. Nekoč ga je pa spet obšla želja, da bi zvedel, kaj vse je mati pretrpela.
Kakor da bi bila uganila, česa sin želi, je mati pričela:
»Jernej, če te kaj zanima moje življenje, lahko bi rekla trpljenje, kar sem ga morala prestati, ti ga povem.«
»Seveda, to sem s) že zdavnaj želel,« jI je odvrnil in pristavil stol bliže k njej.
Oče je vstal ln dejal: »Le povej mu, kako ljubeznivega moža si imela. Jaz pa grem na vrček piva, da se m! ne bo treba vnovič jeziti.«
šel je in mati je pričela:
»Tukaj, prav na tem kraju je bil naš dom: Oče je bil gozdni delavec. Ob sobotah je prihajal domov, da se je preoblekel v čisto perilo in da si je napolnil nahrbtnik z živili za ves teden. Mati ln jaz sva hodili na dnino; srečno smo živeli.
Oče je slehemp jesen prinesel denar, kar ga je zaslužil čez poletje, in tako smo bili čez zimo preskrbljeni. Nič nam ni manjkalo. Jaz sem bila 'že pri štirinajstih letih popolnoma razvita. Nisem še dopolnila šestnajstega, ko je prišel Rutar k mojemu očetu in me zasnubil. Oče je z veseljem pristal, misleč: Brez dote bo prišla moja hči na veliko kmetijo.
Od t'stega dne je hodil Rutar vsak dan k nam. Toda jaz seri) ga mrzila, ker je nekega dne udaril svojo mater po roki, sama sem to videla! Ako ml je bilo le mogoče, sem se mu izognila. Tako grobega človeka ne bi mogla nikdar ljubiti.
Z Jernejem, tvojim očetom, sem se vedno rada sestajala, on je bil ljubezniv in dober. Tudi oče je to nekje izvedel, najbrže od Rutarja. Ko mi je to očital, sem ga na kolenih prosila, naj vza-
me Jerneja s seboj in naj še njega izuči gozdnega rokodelstva, da bi se potem poročila, lepo in mirno življenje bi imeli; toda vsa moja£ in materina prizadevanja so bila zaman: Oče je trdil svoje.
Ko me je -nekega dne zasačil, ko sem govorila z Jernejem, me je doma pričakal s palico. Ko sem vstopila, me je dvakrat udaril s palico čez hrbet in zakričal: .Nihče drugi ne bo tvoj mož kakor Rutar! On ima kmetijo, tvoj razcapani pastir pa nima niti toliko, da bi se na svoje vsedel!'
Tako mi je potem še Cesto dejal. Nesreča je prišla, ko je župnik, tedanji kaplan, pr iskrbel Jerneju novo obleko. Do ušes sem bila zaljubljena v Jerneja in v njegov mehki glas. Postal je sloveč cerkveni pevec. Kadar je pel v cerkvi alt na vasi, sem si želela, da bi nikdar ne bilo pesmi konec. Najlepši, najpostavnejši fant je bil v farl; morda samo za moje . oči — ln postala sem vsa njegova.
Ker je bil oče čez teden v gozdu, sva se brezskrbno sestajala. Mati je bila predobra z menoj in me ni zatožila očetu. To je postalo zame usodno; zanosila sem. Materi pač nisem mogla tega prikriti in že sem mislila na smrt. A čas me je prehitel.
Mati je bila nekje na vasi in tedaj je prišel oče iz gozda, čeprav je bila šele sreda. Že je sumil, da se sestajava z Jernejem, zato je prišel domov kar sredi tedna, da bi naju presenetil. Mati ga je na vasi srečala in mu spotoma vse povedala, saj se ga je tudi ona zelo bala. Sicer je bil v jedru dober, le njegovim ukazom ni smel nihče oporekati. Spotoma mu je mati govorila, kakor mi je pozneje pravila, da je božja volja taka in da bi bilo res bolje, če mi pusti Jerneja.
Oče bi bil morda odstopil od svojega sklepa, če ne bi bil Rutar raztrosil po vasi, da bom še pred pustom njegova.
Oče se je pa tudi sem in tja pohvalil, da Dom prišla brez dote na veliko kmetijo. ,Vsa fara se mi bo posmehovala, če ne pride do ženitve, njegova bo!1 je oče zavrnil mater pred vrati in vsto-
Med napadi britanskih bombnikov na mornariška oporišča v Norveški smo sestrelili po dosedanjih poročilih 6 letal.	v
Severnoameriški teroristični letalci so odvrgli včeraj bombe na mestno področje Mtinchna. Britanska letala so napadala v zgodnjih večernih urah Koln. Angloamerišld nizko leteči letalci nadalje terorizirajo civilno prebivalstvo v zapadni in severnozapadni Nemčiji.
Minister dr. Gobbels o položaju
Pretekli petek zvečer je državni minister doktor G o b b fe 1 s govoril preko vseh nemških radijskih Oddajnih postaj ter je podal nemškemu aiarodu izčrpen pregled o položaju. Govoril je s popolno odkritosrčnostjo in je očrtal težave, ki jih je razvoj sedanje vojne prinesel Nemcem v teku Zadnjih dveh let. Orisal je sovražne napade z za-padne strani kakor tudi z vzhoda, koder skušajo sovražniki še pred pričetkom prave zime izsiliti tStko odločitev vojne, kakršno tudi oni nujno potrebujejo. Toda "kljub vsemu navalu po kopnem in zraku naraščata nemški odpor in neknška obo-r^-itev. Nemčija bo vrgla v kratkem nekaj uteži $i? tehtnico odločitve. Ti bodo zadostovali, da bi-fe^.Vea i vj&čijo činitelje, od katerih si1 Nemci ob-Vo bistveno spremembo vsesplošne vojne Vcjiia morala nemškega naroda je vzvišena «1 vsak dvohi. Nemci se ne bodo ustrašili nobenega sredstva, kl more onemogočiti sovražniku pot- v Nemčijo. Sovražnik bo naletel na ogorčen . o&or, kt mu ne bo ničesar prištedil. Nemški narod ne dovoli, da bi se njegova domovina spremenila v krompirjevo polje in pekel, nemški narod ne da iztrebiti svojih žena in otrok in ne dovoli F' ~'lncga Cklvaž&nja svojih delavcev in vojakov v rijo. Na vse s sovraštvom napolnjene načrte pi le č&sten in svobodoljuben narod le en odgo-vc/: B'v6a za vsako ceno do zmage!
Ženski vestnik


I^iltjKTska, plašča s korenjam. Potrebuješ za štiri-ostik It g makaronov, % kg korenja, žli-t < i žii-43. v*tr f a r.iožnosti žlico presnega masla, «ol,-in rJk ij Jesškljane govedine. Makarone sku-'kuhamo korenje, katero razkosa,-JD} > ji.', -'i >J(>'i», duSimo z maslom, osolimo ln pri-a&\y> i^it-^lj. V sredino krožnika damo že po-prcj rr'4^ ^jt:no mesno sekanico, nato makarone p. okoli pjfiii korenje. Jed postavimo na mizo kot Sj.iilOl tojjho.
jSo^iŠM riž. Kadar lmeš na razpolago 6 dkg 4pieenpga) rtiasla, napraviš naslednjo jed: izbran
pil. Planil je name kakor tiger in me pričel tepsti. Ni tilla lahko očetova roka, a sem jo lahko .prenašala z zavestjo, da me bije oče. Čutila sem, dš bi me Rutar pretepal brez vzroka, zato nisem na očetovo vprašanje, če bom naredila vse po iajo-govi želji, niti odgovorila.
To je očeta tako razjezilo, da me je nehal biti z rokami fn se je pričel ozirati okoli sebe, kaj bi prijel v roke. Tedaj je stopila med naju mati in dejala s solzami v očeh: .Prosim te kakor Boga, neiiaj jo biti! Meni krvavi srce; če ne nehaš, boš ubil še mene brez udaroev!' Tedaj je oče povesil glavo in roke. Mati je pa hitro nadaljevala: .Poglej nazaj, v našo. preteki ost! Z veseljem delamo od zore do mraka in obdelujemo sosedovim zemljo, a vseeno ne trpimo pomanjkanja! Do zdaj smo srečno živeli; dovoli ji, da vzame Jerneja!'
Tedaj je oče ponovno vzrojil in zakričal: ,Ne imenuj mi več tega imena.. .1' Oče je od tistega dne molčal in me pustil v miru. Le to mi je zabičal, da mofam biti doma. Strogo ml je prepovedal, da bi šla na vas, ali v cerkev. .Nihče ne sme opaziti^voje nesreče!' mi je požugal.
Trenutno je bil oče v zadregi zaradi mene, toda jo je znal dobro izvoziti. Rutarju je dejal, naj počaka še eno ali dve leti, češ da sem res še mal-ce premlada, kakor mu je mati vedno trdite. Rutar je bil s tem predlogom zadovoljen. Neke nedelje je mati nalašč napeljala pogovor na Rutarja. O tem malovrednem ženinu bi bil oče govoril noč in dan. Toda mati mu je pričela praviti, da Rutarja sovraži vsa vas in da je nedavno spet udaril svojo mater. Tedaj je pa oče vstal in dejal prav tiho: .Povedal sem že, da bo njegova — in tako tudi bci!' šel je ven. Nikakor nisva mogli doumeti, kako je mislil oče narediti z menoj, jfislill sva si, da je oče govoril z Rutarjem o moji nesreči, a to se nama je naposled zdelo le malo verjetno. Samo še nekaj tednov sva si belili glavo, kak načrt ima z menoj oče. Dva meseca prej, preden si ti zagledal luč sveta, je stopil oče k meni in mi velel: ,Takoj, pripravi vse, kar potrebuješ za dolgo potovanje! Jutri zarana se odpeljeva, čez nekaj mesecev se boš vrnila.'
žena z dvema obrazoma
Poznamo moške, ki imajo izven doma povsem drugačen nastop kakor v domačih štirih stenah: sama ljubeznivost Jih je, živahni so, duhoviti,-zabavni, strogo pozorni, naravnost očarljivi v družbi, — godrnjavci, žvirce, dolgočasneži in zanikar-neži pa doma v družini. A nas zanimajo danes žene z dvema obrazoma, tiste slabe igralke v življenju, ki se pač znajo prilagoditi zahtevam družbe, a so brez discipline in prilagodevanja doma v družini. In življenje jih izžvižga.
Ako pride posetnik v hišo na določeni dan ln ob določeni uri, najde vzored red: stanovanje je pospravljeno, prezračeno, parket se sveti, okna so kakor zrcalo, pohištvo je urejeno, na mizi vaza s cvetjem in nikjer ni ničesar, kar bi žalilo pogled ali nos. Gospodinja je vzgledno počesana, opravljena in obuta, otroci umiti in povsem urejeni, da se ž njimi kar lahko postavlja. Povsod prijazen nasmeh, ljubezniva šala, vzgleden red in mir.
Ako vstopiš v to hišo nenadoma, včasih ostr-miš, ker našel bcš vse nasprotno, kar si pričakoval po napovedanem obisku. In spoznaš, da ima ta gospodinja dva obraza, a da je slabši baš njen pravi obraz. IJveriš se, da je njena ljubeznivost, redoljubnost in marljivost le lahka maska, pod katero se skrivajo nered, nesposobnost in ne-
in opran riž (400 gramov) zakuhaš v % 1 ali 1 1 zelenjadne juhe, ne da ga mešaš; kuhaš 30 do 40 minut, naložiš na ploščo in ohladiš. Tik preden neseš jed na mizo, segreješ maslo in dušiš v njem riž, a le toliko časa, da se razgreje. Riž potreseš s petršiljem in drobnjakom ali pa ruu prideneš paradižnikovo omako. Toda njegov okus izboljša tudi omaka iz kakršne koli zelenjadi.
Govedina s krompirjem in repo. Za 4 osebe potrebuješ 375 g govedine, 2 in pol litra vode, 15 g soli, žlico petršilja. Meso kuhaš v mrzli vodi. Tričetrt ure, preden je mehko, mu dodaš repo, a 20 minut nato krompir. Zatem kuhaš vse skupaj domehka. Vrelo jed, ki vanjo streseš petrSilj, pustiš še na toplem 5 do 10 minut, jo zmešaš in neseš na mizo.
OttroUov® zJsravje pez?ai
Sveže moči, ki si jih otrok nabere poleti v velikih počitnicah, navadno ne zadoščajo za vse dolge zimske mesece. A tudi živčevje težko zmaguje naporni šolski čas. Skrb za odpornost in zdravje otrok naj bi bila torej pozimi še bolj živa in obsežna kakor v letnem času, ko nam je narava najboljša pomočnica.
Na kmetih se mladina brez posebnih priprav, uredb in odredb sanka, smuča, drsa. Otroci so
Mati je pokleknila predenj in ga prosila s po-vzdignjenimi rokami, naj me pusti doma, češ da brez mene ne bo mogla živeti, ker sem njen edini otrok; neizmerno me je ljubila. Toda vse zaman.
Tedaj so se nama šele odprla oči, kaj oče z menoj namerava. Vdala sem se v usodo... Tisto noč nisem zatisnila oči. Obe z materjo sva bedeli, tudi oče menda ni spal. Ob eni uri me je že poklical. Mati nama je molče zavrela mleko, a se ga nisem dotaknila. Ko sem bila gotova, sem mu molče sledila. Ko sva se vsedla na voz, je dejala mati: .Lenard, še imaš čas! Vrnita se v hišo!'
Oče ni odgovoril. Prijel je za vajeti in pognal. .Lenard, smiliš se mi, kazni ne bo ušel!' je še šepnila mati s pridušenim glasom ln se sesedla na klop.
Moje in materine bolesti ti ne morem dopovedati, misli si sam!... Molče sva se peljala preko Podkorenskega sedla v Beljak k očetovi sestri.
Toda, ko je sestra izvedela, kaj namerava oče z menoj, Je razjarjena vstala in kričala nad njim, kakor da bi bila blazna.
Oče je molčal. Vstal je In naju zapustil, kajti le predobro je poznal sestro, da ga kljub vsemu ne bo Izdala in da bo molčala ko grob.
Pri teti sem te rodila in bi mi bilo tudi naj-v ljubše, da bi bila kar pri njej ostala. Lepo v slogi sva živeli, kakor ti je že teta pisala.
Ko me je oče pripeljal nazaj prosto in zdravo, a žalostno, me je mati vprašala, kako je bilo. Samo to sem jI povedala, da sem povila nenavadno krepkega dečka, še enkrat je mati skušala, pregovoriti očeta, a njegovo srce se" ni omehčalo; čez pol leta sem postala Rutarjeva žena .
Samo dve leti je bil, kakor se spodobi za moža. Potem se je pričelo trpljenje. Začel me je prezirati, čeprav mu nisem nikoli storila nič Žale ga.' Nekoč me je za malenkost udaril, da sem padla ln omedlela. Prijel je posodo z vodo in mi jo buš-nll v obraz. Brž sem se spet zavedla in zakričala za njim: .Proklet bodi! To ti bo z obrestmi povrnjeno.'
Tedaj se je okrenil in prišel k meni. Brcnil me je z gorskim čevljem v usta. Izbil mi je tri vrh-
ustaljen značaj. Iz tega pa izvirajo vsi povodi za nesrečno obitelj, ki »ima resnično udobnega in toplega doma. Mož beži iz hiše, čim odloži žlico, a otroci se čutijo dobro le izven domačih sten po cestah in vrtovih. Zanemarjeno oblečena gospodinja brez urejene frizure, brez lične obutve, negovane polti, navadno prepirljiva in večno čmerna je resnično nesreča za zakonsko življenje. Nič ne pomaga, ako nastopa v javnosti očarljiva: mož, otroci in posli jo poznajo v pravi podobi in beže pred njo. Takšna žena ne pomisli, kak bo spomin nanjo v njih glavah in zlasti v njih srcih. So gospodinje, ki so na ulici, v kavarni, gledališču in povsod med tujimi ljudmi resnične dame, da jih je radost gledati. Pa igrajo slabo komedijo, ki izziva doma le jezo, strah in odpor. In baš te gospodinje najhuje javkajo, da so nesrečne. Ne ljubijo doma in si ga ne znajo ustvariti. Vsak teden ima samo eno nedeljo, a šest delavnikov. Modra žena se goji in oblači snažno, čeprav skromno, predvsem za svoj dom, za svojo obitelj, s katero živi neprestano, ne pa le za kratke ure v javnosti. Ne izčrpavaj svojega duha, humorja in ljubezni za tujce, temveč hrani svoje talente za lastni dom. Tu se ti obrestujejo, tam. jih le zapravljaš. Žena imej samo en obraz, med svojci najlepši, najmikavnejši. Z dvema obrazoma gotovo propadeš.
tu vse bolj samostojni in si često sami prekrbe vso potrebno pripravo. Malo oblečeni, modrh obrazov se vdajajo veselji\ zimskega športa; pri tem so zdravi in polnih' lic. Za mestne otroke .,e vse teže. Treba je biti po predpisih oblečen, prostor za sankanje, smučanje, drsanje je mnog aa oddaljen ter ni povsod brezplačen. In končno .-o roditelji in vzgojitelji vse bolj plašni in se često pretirano boje prehlada.
Najenostavnejši, razmeroma ne predrag, a g otovo najbolj zdrav šport za otroke in odrasle je vsekakor drsanje. Ob rednem izvajanju tega prelepega športa se telo enakomerno razgreje, kri se pretaka neznatno pospešeno po vseh žilah n žilicah, zaide v skrajne okončine in glavo ter zadostno prepoji možgane. Telo se utrudi in postane odporno, živčevje se okrepi, še dolgo po končanem drsanju je malim drsalce mprij6tno topla, veseli, vedri in živahni so, gibčni in imajo tek; a tudi duh se sorazmerno razveseljivo razvija.
Strah, da bi se otr oci' prehladili ali si polomili noge ali roke, je neutemeljen ali vsaj močno pretiran. Tudi na cesti si lahko zlomijo ude, jih povozi kolesar, avto, voz. Izdatki ža izvajanje zmernega športa, zlasti drsanja, so dobro naloženi. Po velikih mestih imajo drsališča z umetnim ledom. Ali jih dobimo kdaj tudi pri nas?
nje prve zobe in mi močno prebil ustnico. Na1 o sem takoj odšla domov. To se je zgodilo neko nedeljo popoldne, ki je bil moj oče doma. Mati je obupno kriknila, ko me je videla vso v krvi in tudi oče se je vidno vznemiril. Očitala sem očetu, zakaj sem morala vzeti takega divjaka. Ljubše bi mi bilo, če bi z Jernejem krave pasla, kak r pa da imam tega človeka, sem rekla. ,Ali zdaj lahko slišiš to ime?' ga je porogljiva vprašala mati.
Jaz sem vse to govorila z robcem pred ustmi, a ko sem očetu pokazala škrbo čeljust in presekano zgornjo ustnico, je kar obstal. Stopil je k meni in mi dejal: .Magda, še imaš v meni zaščitnika! Toliko ti povem v opravičilo: Očital sem Rutarju, da je udaril lastno mater. Opozoril sem ga, da bo ženo še lažje bil. Častno besedo mi je dal, da te ne bo udaril brez vzroka. Zdaj mi pa povej, zakaj te je udaril? Toda govori resnico!'
.Samo zato, ker mi je padla žlica na tla,' sem mu odvrnila. Tedaj je oče molče zapustil sobo in šel. na Rutarja. Dodobra mu je zrahljal kosti, da je lep čas pomnil. Jaz sem ostala doma in nisem niti v sanjah mislila, da bi se še kdaj vrnila k njemu. Obljubil ml je, da se bo poboljšal. Pre-i govoril me je, da sem se zaradi bolne matere vrnila k njemu. Nekaj tednov je bil dober z menoj,, potem pa je postal isti surovež. Ako sem stala) za vrati, jih je naglo odprl, da pie je lopnil 3 njimi. Ce sem pa stala med vrati, mi je prav! tiho stopil za hrbet, me porinil in zaklel: ,Prekle< ti štpr, ali se ne boš nikdar več premaknil?' takoj me je vedno izzival. Na slehernem koraku senij mu bilo v napoto.
Sramovala sem se, da bi se spet vrnila domov} zaradi ljudi sem se vdala in prepustila usodi* Tudi materi ga nisem več tožila; še. to, kar so jI povedali drugi ljudje, sem utajila ali vsaj olep« šala. Psoval me je dan za dnem, da sem pocest« niča ln da bo prišlo vse na tuje, ker nimava po-i tomcev. Stala sem ob postelji njegove bolne na« tere in mu odvrnila: ,Naj izumrje tvoj hu bn{ rod, za to bo že Bog poskrbel' ,Vrag naj vz ae< tebe in tvojega Boga!' je zakričal ln me uc' il
DomaČe novice
*	Ob letošnjih praznikih vseh mrtvih je bila organizirana velika vsesvetska akcija za naše revne. V Ljubljani so zadnje tri dni pobirali dijaki pri vseh pokopališčih prispevke. Na deželi je bila vsesvetska akcija' izvedena na praznik Vseh svetnikov in na praznik vernih duš, seveda le v onih vaseh, ki niso k sreči še nikoli ali pa le malo doživele komunizem. Nabiralne skupine so pobirale prispevke predvsem ob vhodih pokopališč. Upamo, da bo uspeh vsesvetske akcije pripomogel, da bo letošnjo zimo marsikateri revež dobil vsakdanji kruh.
*	Opozorilo družinskim poglavarjem! Blagajna za izplačevanje družinskih doklad pri Zavodu za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine ponovno opozarja svoje člane družinske poglavarje, ki prejemajo družinske doklade v delavski skupini, da čimprej predlože, odnosno obnove za svoje otroke potrdila o obisku srednje ali njej enake šole v šolskem letu 1944-45. Potrdila o obiskovanju šole je treba predložiti za vse otroke od. 14. do izpolnjenega 16. leta starosti, in to za one otroke, ki so izpolnili 14 let prfed pričetkom novega šolskega leta, t. j. pred 1. oktobrom 1914, kakor tudi za one, ki bodo izpolnili 14 let med novim šolskim letom, t. j. od 1. Cktobra 1944 do 30. septembra 1945. Potrdila je treba predložiti do 10. novembra 1944.
*	Zlato mašo je bral preteklo soboto zjutraj V ljubljanski stolnici apostolski protonotar in prelat g. dr. Alojz Ušeničnik, vseučiliški profesor v pokoju. Zlatomašnik je eden naših najuglednejši duhovnikov in sloveč modroslovec.
*	Pisatelj r^sško 70 letnik. Ugledni naš pisatelj Franc Ksaver Meško je preteklo soboto praznoval 70 letnico v Stični. Po rodu je iz Ključafov-cev nad Ormožem. Obiskoval je šolo v Ptuju in Celju, stopil v celovško bogoslovje ter župni koval po Koroškem vsa leta do konca prve svetovne vojne. Nato je bival najprej na Brezjah, potem v Dravogradu, naposled pa je bil župnik na Se-lah pri Slovenjem gradcu, kjer ga je zatekla nova svetovna vojna. Odtod je prišel v Stično, da bi našel prijazno zavetje. Njegovo ime je med Slovenci splošno znano, zaslovelo pa je tudi v vnanjem svetu.
*	Narodopisec biserni mašnik Ivan Saše 1 j je umrl 15. oktobra v št. Lovrencu na Dolenjskem. Dosegel je častitljivo starost 86 let in je bil starosta duhovnikov ljubljanske škofije. Poln'h 36 let je služboval v Adlešičih v Bell Krajini, kjer je zbral nešteto dragocenega narodnega blaga, zlasti pregovore, narodne pesmi ln pripovedke. Izdal je dve knjigi: »Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada« ter »Slovenski pregovori in
tako močno, da sem padla preko bolne matere. Mati je bolno vzdihmla, a se nI upala reči ničesar v mojo obrambo.
Ni se zmenil za mater; šel je v krčmo popivat. Mati me je prosila in tolažila, naj vse. potrpim, češ da bo tudi tega enkrat konec. ,Tudi jaz sem trpela že pred njegovih očetom in zdaj moram še pod sinom. Pobijal me je kakor živino,' me je tolažila tašča z bolečim glasom.
Druga drugo sva tolažili; materi se je zdravje vidno slabšalo. Čez dobrega pol leta je reva do-trpela. Po materini smrti se je Rutar še bolj vdal pijači. Neštetokrat sem preklinjala pijačo. Saj toliko gorja je že napravil med ljudmi, a sodim, da meni nad vse.
Nekega dne je mož vinjen sitnaril po vasi tn izzival mlade pametne fante. Poznali so ga vsi in dobro vedeli, kako ravna z menoj; zato je sedanji krčmar zašepetal svojim prijateljem: ,Pa bodimo nocoj mi sodniki, saj divja kakor stekel pes!'
In res so ga v temi pretepli, da je krvavel lz nosa in ust. Ker ni bil fantom kos, je dejal: ,Pro-kleti paglavci, zdaj grem pa domov in bom babo zadavil.' Na moja srečo je to čul Jernej in šel za njim.
Ko je mož prišel domov ves zamazan od krvi In blata, je stopil k moji postelji, kjer sem ležala. Trenutek je obstal in me divje gledal. .Pogini, pocestnica!' je kričal in me z vso silo prijel za vrat. Resnično bi me bil zadavil, da nisem dobila pomoči v osebi Jerneja. Nisem imela moči, da bi klicala na pomoč, stemnilo se mi je pred očmi.
^Jernej je vse to opazoval skozi, zaprto okno. Imel je poleno v rokah ln je udaril z njim po oknu. Vse je zdrobil, steklo in okvir ter skočil skozi okno v sobo. Prijel je moža za vrat in ga dobro stisnil; ko sem se zvedela, je ležal mož na tleh v nezavesti. Jernej je stal poleg mene in me močil z vodo. Dejal mi je: ,Magda, ali do-voliš, da ubijem tega psa, rešil te bom trpljenja!'
,Ne!" sem ga zavrnila. .Prosim te, da me ne pustiš same.' Zadnje besede je mož že spet slišal. Planil je, skočil k mizi in prijel za nož .Jernej,
reki«. že po teh dveh knjigah je postal daleč znan narodopisec, je pa objavil še nešteto drugih spisov. Bela Krajina mu dolguje trajno hvaležnost.
*	15 letnica smrti Vladimirja Gortana. Dne
17. oktobra je minilo 15 let, odkar je bil na bivšem vojaškem vežbališču v Pulju ustreljen prvak hrvatskih narodnih mladeničev, kmečki fant Vladimir Gortan iz Berana, ki je z vsem srcem ljubil svojo rodno zemljo, tužno Istro.
*	Slovesna proslava 100 letnice rojstva goriškega slavčka Simona Gregorčiča, je bila preteklo nedeljo v Tolminu. Naš narod ob Soči, ki se v današnjih velikih dogodkih bori na življenje in smrt, je dostojno počastil svojega največjega glasnika.
*	Od kumnnistov pregnani begunci prebivajo
v	Ljubljani največ v šoli na Ledini. Od lanskega leta dalje je bilo že okrog 5.500 beguncev in in-ternirancev deležnih podpore. Največji naval ie bil seveda pozimi. Sedaj jih je v oskrbi še okrog 402. Zasilna stanovanja so lepo urejena. Begunci dobivajo hrano v ljubljanskih javnih kuhinjah. Okrog 150 beguncev je na hrani in stanovanju tudi v stari cukrarni, kamor se zatekajo po hrano vsi najbednejši v Ljubljani. Tukaj so dobili svoj drugi dom tudi pregnani belokranjski cigani. Zimska pomoč se z vsemi silami trudi pomagati bednim v mestu in na deželi. Zato naj jo vsakdo po svojih močeh podpira.
*	Zaradi tatvine lužnega kamna so se morali nedavno zagovarjati pred sod'ščem štirje zidarji, ki so bili zaposleni v ljubljanski Kemični tovarni. Po lužnem kamnu je namreč v Ljubljani veliko povpraševanje, ker je glavni del pri kuhanju mila. Omenjeni zdarji so si prilastili precej kilogramov lužnega kamna, zato so bili obsojeni: dva vsak na 6 mesečev strogega zapora, druga dva pa vsak na 3 mesece.
*	Ljubljančani radi hodijo na dražbe, ker želijo poceni priti do koristnih stvari. Posebno zanimiva je bila nedavno prostovoljna dražba raznih premičnin, ki so spadale v zapuščino samskega služitelja železnika na tehnični srednji šoli. deležnik je zapustil lepo pohištvo, mnogo obleke in perila, kakor tudi drugih stvari, kar je bilo skupno, cenjeno na 62.000 lir. Zapustil je med drugim kar 27 lepih srajc, sodno cenjenih po 60 lir. Dražba je bila izredno živahna. Za srajce so se ljudje kar pulili, pa tudi drugo je šlo vse v denar.
*	Za jesenske večere si želite lepega branja. Ko
boste začeli brati veliki roman »Divjina cvete«, se ne boste mogli več odtrgati od njega Za mlajši rod pa je posebno priporočljiva zanimiva povest »Brzonožec in Puščica«, ki jo boste tudi
vi	prebrali z velikim zanimanjem. Obe knjigi dobite po knjigarnah pa tudi v upravi »Jutra« v Narodni tiskarni.
*	Poljski pridelki na Ljubljanskem polju ln na Barju so bili letos srečno spravljeni pod streho. Leto je bilo sicer deževno, vendar doslej ni bilo hujših vremenskih nesreč. Poleg zelja in koruze je bila spravljena tudi pozna ajda, ki pa letos nI dobro obrodila V splošnem je bila letina povprečna, vendar je vsakdo zadovoljen s tistim, kar je pridelal.
*	O letini na Dolenjskem nam poročajo iz Novega mesta, da je le srednja. Ko je bila ajda v najlepšem cvetju, je ostalo zaradi deževja mnogo neoprašene in temu primeren je tudi pridelek. O vinskem pridelku smo že ponovno poročali, da je pičel. Kale, da je povsod na Dolenjskem podobno kakor v novomeški okolici. Sadja in sicer prav lepega je pa v Novem-mestu dovolj naprodaj.
*	Ob alarmu v zaklonišča! Uprava policije v Ljubljani, oddelek za protiletalsko zaščito, opozarja prebivalstvo, da mora v primeru danega znaka takoj zapustiti javne prostore in ceste in se nemudno podati v najbližje zaklonišče. Osebe, ki ne bodo upoštevale obstoječih predpisov, bodo najstrožje kaznovane z denarno in zaporno kaznijo.
*	Otrok in puška. Iz Trsta poročajo o usodni nesreči, ki vnovič opozarja k previdnosti. Gospa Ana Povšinova je šla le za kratek čas po opravkih z doma. V _tem času je njen vnuk iztaknil puško, ki jo je bil sin Pavšinove pustil na stolu. Otrok je prijel za petelina, kar je bilo usodno. Smrtni strel je terjal življenje nesrečnega otroka,
*	Najmlajši slovenski prošt je g. Matija Menda iz Dravograda, ki je nedavno praznoval 40-letnlco rojstva. Zdaj biva v sekovski škofiji. Za prošta je bil imenovan 1. decembra 1935. V nekem kamnolomu se je ponesrečil in je Izgubil zaradi operacije desno roko v zapestju, ki je bila zmečkana. Vendar je dobil dovoljenje, da sme maševati z levico.
DELAVCE
SPOSOBNE ZA IZDELAVO DRV,
SPREJME
Ravna teJfstvo državnih gcnicv,
LJUBLJANA, PUCCINUEVA ULICA ST. 9 (palača Pokrajinske hranilnice)
Prav dober zaslužek v akordu! Razne ugodnosti: dodatna karta za najtežje delavce, delno plačilo z drvmi i. t. d.
beži!' sem kriknila. Jernej pa je skočil nadenj in mu izvil no S, rekoč: ,Kdaj pa si že videla, da bi bil p'janec kos treznemu človeku ? Saj ga pijača že sama ubija.'
Vrgel je nož skozi okno ln udaril moža po glavi: ,To Imej za spomin, kdaj si dvignil nož nad menoj!' Še enkrat ga je udaril, a malce preveč. Rutar je postal smrtno bled; profila sem zanj, naj ga Jernej pusti, zasmilil se mi je, saj mi je konec koncev bil mož. Ko pa je prišel malo k sebi, je spet pričel kričati nad menoj in Jernejem. Psoval me je z Jernejevo vlačugo, Jerneju pa je očital, da dela zdražbo med zakonom in da se tajno sestajava.
Tedaj je Jernej stopil trdo k njemu in mu dejal: ,Preponosen sem in mi čast ne dopušča, da bi se dotaknil žene, do katere nimam pravice, toda pravico imam, da jo branim pred nasil-stvom'!
Molče mu je mož pokazal vrata, ,Grem,' je dejal Jernej, toda le pod tvoje okno!' šel je in mož je, hvala Bogu, miroval. Morda se je bal Jerne-jeve pesti. Od tistega dne me je stalno psoval z Jernejevo vlačugo. Vedno sem molčala.
Jerneja je obtožil, da ga je napadel v lastni hiši in mu zdrobil okno. Tudi poškodbe, ki so mu jih prizadejali fantje, je natrpal Jerneju. Sodnik je tega obsodil na mesec dni zapora. Jaz pač nisem smela pričati proti možu, ker bi si s tem položaj še poslabšala.
Ko se je vrnil Jernej lz zapora, je prišel kar opoldne naravnost v hišo in dejal možu:
.Gašper, kar ti bom zdaj povedal, si dobro zapomni: še enkrat se dotakni svoje žene s pestjo, pa te bom. toliko časa bil, da bo sleherni del tvojega grešnega telesa pisan kakor mavrica! Moja ljubljena mati naj ml bo priča! Meni je vseeno, kje-sem; sam. sem in zapuščen, a pošten! Če pa dvomiš o moji besedi, samo besedico črhnl in ti bom takoj dokazal, da mislim resno! V desetih minutah boš od bolečin izdihnil gfešno dušo!'
Niti trenutek nisem podvomila, da Jernej ne bi izvršil svoje grožnje. K sreči je mož molčal. Jernej je molče zapustil hišo. Mož se ga je zbal
ln me nI več bil. Le Jerneju se imam zahvaliti, ker mi je s svojo odločnostjo ublaž'l življenje.
Od tistega dne se mož ni dotaknil dela. Samo za to je še poskrbel, da je jeseni nakuhal žganje za vse leto. Živeti nisem mogla, ne umreti. Pet let nisva spregovorila niti besede. Trpela sem, on tudi. Pričel je bolehati, bolezen je napredovala, a on se ni zmenil zanjo.
Ker se me ni dotaknil toliko let, sem mislila, da se je unesel. Zasmilil se mi je, ker je bil dober z menoj in. sem ga ogovorila. Svetovala sem mu, naj gre takoj k zdravniku, toda on je to odklonil. Prijel me je okoli vratu in poljubil.
'.Nikdar več te ne bom žalil; spoznal sem te, da si dobra in poštena žena. Veliko krivico sem ti delal, odslej ti bom dober zakonski mož,' ml je dejal in me še enkrat objel.
Neizmerno sem se počutila srečno. A hipoma me je obšla zla slutnja: ,Mož se je prepozno spreobrnil,' sem sd mislila. Bilo je tako. Zdravje se mu je vidno slabšalo. Goreče sem molila k Bogu, da bi« se mi mož pozdravil, če se bo v resnici poboljšal, a brez uspeha; ^
Ko sem mu nekega dne povedala, da sem zanosila, je bil presrečen.
Podvojil je moči in delal od zore do trde teme. Opozorila sem ga, naj manj dela, če mu je do zdravja in družinske sreče. On mi je odvrnil, da se popolnoma prepušča meni. Da bi imel čim manj dela, sem dobila še enega hlapca. Niti enega telička mu nisem dovolila prodati, samo da je Imel on vsega na razpolago. A k zdravniku nikakor ni hotel iti. Na videz se mu Je zdravje zboljšalo. Zaradi njegove bolezni, ln ker je bil pač alkoholik, sem s sedmimi, meseci rodila dete, kl je takoj po krstu umrlo, tako mi je dejal zdravnik. To sem povedala možu brez olepševanja. Pričel me je psovati na sve načine. Trdil je, da je on zdrav in da sem le jaz vsa pokvarjena. Nisem mu odgovarjala
Zopet je pričel izostajati lz doma, postal je prejšnji Gašper.	x
(Dalje)
14
. »Vprašal me je, kdo me je spravil na misel, da bi prosil njega. Imenoval sem mu našega prijatelja Maca tukaj. Rekel je, da dela Mac neslane šale, kar je bilo tudi moje mnenje. Pa glej, Smith ima zdrave nazore; kajti takoj je dodal, da bi se s cerkvijo ne smeli faliti. In povedal mi je pri priči, da gre teh tristo dolarjev na Macov račun, in da pride ob priložnosti sam po nje.«
Macu se je videlo, kako ga je to poparilo; saj Soapy Smith se je držal svojih obetov.
»Mac,« mu je sedaj zaklical oni rejeni s silnim smehom ter se tudi gromko treščil po stegnu, »tudi jaz bom vse žive dni pil le vodo, če ta šala ni še bolja.«
»Gospoda, ne bodite vendar taki, saj še nisem z vsem gotov!« jih je krotil pridigar z milim načinom. »Soapy Smith je rekel še kaj več.«
»Kaj pa, kaj? Le kar povejte, da ne bomo čakali!«
»Ne vem, bi li ponovil tukaj, kar je še povedal. Saj vam je znano, da se po navadi tako izraža, da je bolj točen kakor pa vljuden.«
»Kaj bi tisto! Kar ven z rečjo! Saj mu moremo tudi mi napraviti kak poklon, če bi bilo ravno treba. Kdo bo tako občutljiv!« Tako so hiteli od vseh strani.
»Dobro, gospoda, menil je... prosim pa, to so njegove la?tne besede, ki jih po splošni želji ponavljam. Rekel je torej, da se nadeja, da bodo vsi skaguayski nepridipravi, in takih pretkancev je tukaj baje skoraj toliko kakor je sploh prebivalcev, pospeševali stavbo cerkve na enak način.«
Macsv obraz, katerega rdečica se je bila za kratko časa umaknila čudni modrini, je že polagoma dobival svojo naravno barvo, drugi pa so se vsi križem ziiali, da bi vzajemno opazovali učinek te irjave, ki jih ie primerno ocenila.
»Pete, sedaj pa imaš!« je zaklical Mac, ki mu je od^glo. ker ni bil edini cilj posmeha, drsi je bil položaj zanj še ve !no neug">dAi. »To je med vsemi najbolja šala. Nihče ne more trditi, da Scapy Smith ne pozna razmer pri nas.«
»Vi seveda veste to bolje kakor jaz,« se je pridigar zbadljivo odrezal. »Jaz še nisem imel časa, da bi si napravil sodbo o tem. Mislim pa, da je Soapy Smith preveč črnogled«
»Nikakor,« se je vmešal v razgovor sam lastnik pivnice, ki je bil vstopil skozi vrata za točilnico in slišal zadnje besede »Saj bi vam tudi jaz mogel povedati nekoliko imen. Ne bi bi!6 treba daleč hoditi...«
In na smešen način je precej nepristransko pomežiknil po dvorani in nadaljeval:
»... a krščanska ljubezen do bližnjega in obzirnost do revolverja, s katerim ume marsikak gentleman tukaj dobro ravnati, mi to brani. Sicer pa, velečastiti, vzemite svojo kapo in začnite z nabiranjem. Sto dolarjev prispevam jaz.«
Potegnil je iz žepa na hlačah pest novčanic,- da bi naštel imenovani znesek, pa mu je rejeni Pete zabranil.
»Joe, to ne gre,« je rekel z glasom dobro podanega poštenega protesta. »Ti si večji zlikovec kakor je Soapy Smith. Če je on dal tristo dolarjev, moraš ti najmanj petsto. Pomisli, dragi, da si mora Soapy Smith sam s težavo iskati svoj denar, in da je sploh čudež, da mu to doslej še ni škodilo. Mi tukaj pa hodimo k tebi in se ti dajemo brez upiranja izropati.«
Krčmar Joe je videl, da je pač najbolje, da se z drugimi vred na vso moč zakrohota, zlasti ker je moral čuti še več zbadljivk na svoj račun. Zdelo se je tudi, da je že vajen takih iskrenih izjav. Vedel je, da je za podjetje najbolje, če jih ne zameri.
Gledal je Petea, pomišljal, potem pa rekel:
»Da ti nekaj povem, Pete. Ne vem, ne vem, če nisi Soapy Smithu in nam vsem v malopridnosti kos. Večkrat sem že razmišljal o tem. Pa naj bo! Ti plačaj tudi tristo kakor Soapy, no, in potem dam jaz petsto, dasi ne vem, če bi se zate ne spodobilo dvakrat toliko.«
S tem je pridobil vse, da so se zasmejali na Peteov račun, ki je moral sedaj poslušati, kako so se znanci zbadljivo in pikro vpikavali vanj, seveda ne popolnoma po krivici.
»Ali right, Joe,« je izjavil, ker je pač videl, da je še najbolje, če ee s primerno možatostjo in dobrim humorjem poda, kar bi gotovo storil tudi vsak drug v takem položaju. Kajti če bi bilo tudi konec tega zbadanja, je še vedno tukaj Soapy Smith, in njegova želja je prekleto podobna povelju. »Tukaj, velečastiti, je tistih tristo dolarjev; Joe vam jih pa da petsto.«
Hkrati z besedami je položil novčanice v pridigarjevo kapo. Lastnik hotela pa je priložil petsto dolarjev.
»In ti, Mac?« se je obrnil Pete k njemu. »Jaz bi bil za to, da ae ta gentleman sam oceni.«
»Saj sem že vendar plačal!« se je branil Mac. »To se pravi, Soapy Smith je dal zame denar. Po človeku Expresskiompanije mu
vrnem jutri tristo dolarjev, da bi ne prišel sam kasirat. Mogel bi si računati še kake pristojbine po svoji lastni tarifi.«
Mož je imel prav, da se je branil; vsi so mu to priznali. Zato je vzel sedaj kapo in pobiral naprej denar. Zbirke je bilo nazadnje dvatisocdevetsto dolarjev, ki jih je nekdo navzočih s stotakom doi polnil do tritisoč.
Ta znesek je dobil sedaj pridigar.
»Hvala vam, gospoda, v imenu ohijske sinode, za katero ustanovim jutri tukaj občino. Tako mislim, gospoda, da boste sodelovali in mi pomagali. Nekateri boste menda tudi toliko prijazni, da me podprete prav posebno in pristopite za člane cerkvenega odbora.«
X.
IGRA Z DOBITKOM
Po še nekaterih opombah pri baru je stopil pridigar k mizi, kjer so ves čas igrali faraona, dasi je včasi kak igralec rad prisluhnil njegovim besedam.
Kljub temu, da se je pridigar trudil, da bi imela njegova navzočnost pri tej mizi videz popolne slučajnosti, je vendar že dejstvo samo, da je prisoten duhovnik, povzročilo med udeležujočimi se veliko napetost.
Tudi Kane in Esher sta pristopila. Esher je bil prijatelju samo povedal, da se je Eileen morala motiti, ko je mislila, da je v Lyn-novem spremljevalcu prepoznala človeka, ki ji je bil pravil tisto o očetu. Tisti človek je pa sicer zopet zapustil lokal, tako da je bila zadeva končana. Na vprašanje o Patersonu je odgovoril, da je z ozinm na ne prav varne razmere ostal pri ženskah v boardinghousu.
Kakor pridigar tako sta tudi Esher in Kane z zanimanjem zasledovala dogodke pri igri.
Eshefju se je posebno vsilila osebnost človeka, ki je imel banko. Bil je nagon, ki ga je naučil proučevati razne tipe. V San Franciscu, zlasti pa v prosluiem predmestju Barbarina obala je videl bogato zbirko tak'h ijudi, in mislil je. da bodo tukaj v tej mrzli zlati deželi kaj dri.gaeni. Pa ne, kajti mož je bil očividno importirana roba; kaaal je vse lastnosti kakor jih mora imeti človek, ki mu je igra poklic: doiga, mršava postava z lahkimi kretnjami g;bčnih rok; bledo-sivo iice z ostro klesanimi potezami in globokimi gubami, ki jih povzroča življenje ponoči in razburjajoče sožitje z ljudmi, ki nosijo revolver vedno pr pravljen skrbno ohranjena modra obleka in lepo čisto perilo; zlasti pa vitke roke z do.'gimi tankimi prsti in s peščenim papirjem do prosojnosti opiljenimi nohti, da bi mogel otipati in prepoznati tudi najtajnejše znake na kartah, ki jih ne morejo doznati niti najbolj prebrisani kartači s krepelastimi. rokami.
Njegov tovariš, ki je bil za croupierja, je bil debelejši in manjši, pa tudi ne tako izbrano opravljen. Od obritega partnerja se je razlikoval po črnih brkih, ki si jih je včasi {»gladil, a menda le zato, da bi zakrinkal budno beganje svojih pogledov, ako je včasi kak igralec segel v žep. On sam je mogel udobno seči v žep; samo poseg in prijem, in revolver' bi že ustrelil.	t
Eden izmed igralcev, neki razcapanec, gotovo prospektor, ki je moral šele tisti dan priti od\ nekod, ker je plačal prvo stavo z zlatim, prahom, je najbrže mnogo izgubil. Ko se je njegova karta zopet; obrnila njemu v škodo in je blagajnik potegnil zrfatno vlogo z malim, motiki podobnim orodjem k sebi, je namreč ves divji zakričal: »Goddam that bloody king1«
Namesto na kralja je stavil sedaj dvojen znesek na asa, neka-( teri drugi pa so pokrili druga polja. »Time!« je zaklical blagajnik.
Roke so izginile s polj in bankir je obrnil obe karti, ki sta bili na vrsti.
»Sedem dobi. As gubi!«
Capin se je z razpokano roko, ki se ji je poznalo hudo dc'o, za4 kadil v svoje kuštrave lase.	*
»Prekleta smola danes!« se je jezil.	f,,
Bil je že neodločen, kajti pogled na dolarje v pesti mu je povedal, da mu je igra vzela precej denarja, ki ga je bil izkupil za zlato. j-Po kratkem oklevanju je stavil polovico prejšnje vloge Ha osmico* ki je bila že nekoliko krati izgubila. Osmica je dobila.
»Ce boste tako delali, boste kmalu ob vse,« mu je rekel pridigary Mož ga je menda hotel nahruliti, drugi pa so duhovnika napet<* pogledali. Zaslutili so morda, da se sedaj začne zadeva tako razvijati, kakor so pričakovali. Pogled na duhovnikovo lice, na katerem ni bil<J sledu predrzne pravolastnosti, je prospektorja toliko ukrotil, da sd ni razburil.
»Kako to?« se je začudil. »Saj sem dobil!« »Koliko pa ste dobili?«	v _ >
»Hm,« je odgovoril mož in si, zavoljo nepričakovanega vprašan zbegan, popravil lase, ki so mu silili izpod kape,, »prav za prav seri* izgubil.«
»Vsakdo izgubi prav za prav,« je ugotovil pridigar. »Ste že videl^ kdaj igrača, ki bi bil bogat umrl?«	K

smešnice
PREVIDNI MESTNI OČETJE
Ura na cerkvenem stolpu v Gorlici teče že štiri stoletja napačno. To se pravi: vedno je za sedem miru«, naprej, čeprav to vsi vedo, se nihče ne pobriga, da bi uro pravilno uravnal. Zakaj ne? To je bilo takole:
Leta 1527 je bila v Gorlicah skovana zarota proti mestnim očetom. Zarotniki so sklenili, da rapadejo in pobijejo mestne svetovalce natančno opoldne, ko bodo mestni očetje zapuščali magistrat. Toda nekega zarotnika je pred zločinom zapekla vest. Tovarišev nI hotel izdati obla3tvu, marveč je storil nekaj drugega. Povzpel se je na cerkveni stolp in prestavil kazalce za 7 minut i aprej. Ko so se zarotniki prikazali pred mestno hišo, je bilo za napad že prepozno. Kajti mestni svetovalci so takoj, ko so čuli biti dvanajsto uro, odšli lepo domov. Od tega časa dalje dopuščajo mestni očetje v Gorlici, da teče cerkvena ura vedno *>' minut naprej.
(ONAN DOYLE
. Oče detektivskih povesti o Sherlock Holmesu, Conan Doyle, se je vračal z Riviere in se odločil, da bo nekoliko fini preživel v Parizu. Na kolodvoru je sedel avto, ki ga je pripeljal pred hotel. Ko je plačal voznika, mu ni pozabil dati dobre napitnine. Vljudno se je šofer zahvalil, rekoč: »Hvala lepa, gospod Conan Doyle.«
»Odkod pa poznate moje ime ?«
»To je zelo enostavno V novinah sem čital, da v hajate iz Niče Na kolodvoru sem vas dobro pogledal 'n takoj dognal, da ste Anglež. Vašo pričesko je delal JUžnofrčmcoski brivec., a vaše pete so umazane od ma.rscjskega blata.«
Conan Doyle je začuden ob3tal.
»In samo po teh znakih ste me »poznali?«
»O. ne, še po nečem. Vaše ime je mpisano na kovčku!«
In premeteni Šofer je odbrzel dalje.
DOBER ZAČETEK
—	Povejte mi po pravici, ali prejemate v sedanji službi zadosti visoko plačo, da bi ^ahko vzdrževali družino z mojo hčerko? vpraša bodoči tast.
—	Kako ne! Mesečno prejemam tisoč lir — in če vsak mesec napravim še približno toliko dolga, bo za začetek kar dovolj.
PREDNIKI
Zdravnik: »Tu nič ne pomaga, vi ste bolezen nasledili od svojih prednikov.«
Bolnik: »Prav, gospod doktor. Ce je tako, pa kar njim pošljite račun!«
DOBRA VZGOJA
Jaka Smodlaka se je peljal s tramvajem. Ko se je vsedel, je videl, da stoji pred njim neka gospa, ki ni bila več mlada in tudi ne več lepa. Ponudil ji je svoj sedež. In ko se mu je gospa zahvalila, je Jaka Smodlaka vljudno rekel: »O prosim, prosim! Jaz sicer vem, da moški po veČini odstopajo sedež samo mladim in lepim gospodičnam, toda jaz ne delam nobene razlike. .Taz sem dobro vzgojen človek!«
VELIKO ZANIMANJE
Mlad pesnik je izdal knjigo pesmi. Cez dva meseca je bil povabljen v neko družbo, kjer so se rned drugim pogovarjali tudi o novih knjigah. Neka gospodična je bila tako ljubezniva, da je rekla mlademu pesniku: »Vaše peSmi pa dobro poznam. Kupila sem vašo knjižico.«
»Ah, tako, vi ste to bili?« je navdušeno vzkliknil književnik. Dotlej je namreč bila prodana ena sama knjižica.
POD SILO OBZIRNOSTI
»ženska, tudi najlepša, se mnogokrat ne \yidi lepa. Lepota je odvisna od razpoloženja, vremena, obleke, slučaja in od tisoč drugih stvari,« je razlagal v družbi mladi profesor Modrlč.
Verica, poskočna in radovedna, si seveda nI mogla kaj. da ne bi vprašala: »No, ln kaj mislite o meni?«
»Tudi vi ste včasih lepi, včasih pa —«
»V', nesramnilc,« je ogorčeno zapela Verica.
»— včasih pa divnl,« jo je potolažil mladi profesor.
PRAZNOVERJE
Gospa Ančka pripoveduje na trgu: »Veste, gospa Jožica, mene ne spravi niti deset konj nazaj v stanovanje, če sem že na stopnicah, ako bi tudi ne vem kaj pozabila doma! To bi mi za ves dan prineslo nesrečo!«
Gospa Jožica jo pokara: »Le kako morete biti tako praznoverni. Motate samo reči: .Cicvara popara mandala droč', se trikrat zavrteti in mirno se lahko vrnete v stanovanje.«
NAČRT
Zora (vsa v solzah): »Zakaj hočeš razdreti za<-roko z mendj?«
Miran: »Draga ljubica, če se zaročim z gospodično Branko, ml bo njen oče priskrbel izvrstno službo, — in potem bom poročil tebe ...«
X Roosevelt je nekoliko ponižnejši. Za naraščajoče iztreznjenje Angloameričanov glede vojaškega razvoja je značilna neka izjava prezidenta Roosevelta. Roosevelt je ponižno ugotovil, da vojna še ni dobljena. Nasprotno je moral priznati, da je nemški in japonski odpor prav tako odločen in zagrizen kakor prej. Angloameričani se bodo morali boriti za vsak meter nemške zemlje. »Dočim se bavimo ml s povojnimi vprar šanji, narašča odpor nemških čet, zaradi česar smo morali izpremenlti svoje račune,« je zapisal ameriški dnevnik »New York Times«. »Ameriški vojaki so upali, da bodo zavezniške armade zaključile vojno še pred pričetkom zime. Sedaj se morajo še enkrat zbrati, ker jih čaka hud boj.« Dopisnik angleškega dnevnika »Daily Heralda« je mnenja, da bi bilo bolje, ako bi se zanimali ljudje v Angliji in v Združenih državah bolj za neprijetne resničnosti na nemškem bojišču, kakor da govore o veliki svetovni zmagi.
X »Normandie* nI več nporabna. Potem ko ja ameriška mornarica pred nedavnim časom ustavila popravljalna dela na izgoreli francoski luksuzni ladji »Normandle«, so pričel! sedaj razpravljati o uporabnosti te ladje. Ameriška zvezna ladijska oblast, ki nadzira vse trgovske ladja v ameriških vodah, se je odrekla tej ladji, ker bi trajalo predolgo in bi bilo predrago, dokler bi bil parnlk zopet popravljen. Tako torej zna« menita vodna palača ne bo več plula po Oceanu.
ts^-ars««^''
~ jr ermsjr rtiiKhiiaaa
KriMa St.

Be ,ede pumenijo:
Vodoravno: l. vrsta s|> ,ru>e ;gre z	5. štu-
dijsk predmet ptavn kov na vi*ačii=3žu, 13. ia-zum 15. število (sh ), 15. pripadnik zumrleja mongolskega plemena IV. iršč ca, drobtlna, 18. psdredni veznik, 19. okraji'«.. moiVco ime 20. neg.Kien, mladič; povodu; mož; kio.ar, 21. hišni bogov. sta.lli R mljanov iu -fijubovatln;. st (srh. 1, 2G. domače živali ti1inyž.), '.17 velik preuel Azije inrncž.), 30 jsloveč italijanski naravoslovec in astronom. 34 samec1 domače živali, 85. pokrajina v Uadnji Ind ji. 36. oddelek, vojaška enota, 37. enačba e. ver člen 41 reka, ki teče .skozi Leningrad, 42. osebni zaimek. 44. starorimski uradnik 45. iz ognjenika tekoča masa, 43. bodeča rastlina, 17. mah sa kemično prv no, 43. nato-vorjen; poverjen, 52, >v zdravilstvu uporabljena tekočina, 53. ljudska priti diln ca, 54 vrsta volnenega lzdelVr, k. se uporablja v zdravstvene svrlie. 55 trigonometrična funkcija, 59. hrib pri Beogradu. (i3. vnema, gorečnost, navdušenje, 64. Mb&ko moško ime 65. eg pčanski bog, 66. ugotavljanje vrednosti, 70. hiša j;h ima štiri (ednina), 71. neve.stino'premoženje. 72. italijansko ime za mesto ob dalmatinski obali. 73. tuje žensko ime, 76. zasmehljivci, porogljlvci, 80. jezero v Sibiriji, SI. slovenski zgodovinar, 82. gora v severni Grčiji, 83. splošno znaai. 87. oblika nemškega pomožnega glagola. 88. politično zelo vplivna država, 89. nasprotniki podob in kipov.
Navpično: 1. nrnogoženstvo, 2. slovenski univerzitetni profesor, radijski strokovnjak, 3. francoski pol'tik, 4. vrtoglav, 5. izhojena pot, 6. srbo-lirvatski kazalni zaimek (množ.), 7. pritok Dona, 8. vodna napeljava, 9. nuja, potreba, 10. snov. substanca, ^tl. žer.^ko ime 12. z drgnjenjem, s krtačo očiščeno, 13. del telesa, 14. srednješolski učni predmet, 21. še nerabljeno, 22. otok v Vzhodnem morju (fon.), 23. strokovnjak za določanje vrednosti, 28. špansko žensko ime, 29. sundski otok, 31. žena, ki jo je po pripovedovanju grškega bajeslovja zapeljal Zevs v podobi laboda, 32. vrsta alkohola, 33. gora v Julijskih Alpah, 38. potem, zatem. 39. žito, 40. mesto ob Dravi, 43. reka v Zadnji Indiji 49. ljubljanska mrtvašnica,
50.	gorljivi plin, ki se razvija v zemeljski nafti,
51.	razvrščeni v nabrano vrsto, 56. deli telesa, 57. najel, hiter, 58..staroveško ime za grški otok Ku-luri ob obali Atike 60. rimljanski bog, 61. igra na
srečo (tujka, f#n.), 62. južno sadje, 67. igra na karte 68. grška muza, 69. albansko mesto (brez končne črke), 74. možev ali ženin oče, 75. pevski glasovi, 77. hoditi, stopati 78. kos lesa, 79. ime filmske igralke Mirande, 84. grška črka, 85. Luth-rov nasprotnik (fon.), 86. tretja In peta črka
besede pod 69. navpično.
«
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 43 Vodoravno: 1. panika, 6. Spak, 9. padalo, 15. Ober, 16. Zalog, 18. temen, 19. pik, 21. zel, 22. karat, 23. Pirej, 24. Rado. 25. ol, 26. kazen, 27. moten, 28. Mosor, 29. Veles, 30. sekač, 31. kabel, 32. Memel, 33. beton, 34. kolon, 36. metan, 37. va-dij, 38. zapit, 39. Ee, 40. Orel, 41. kisel, 42. petek, 43. kit, 44. dar, 45. totem, 46. komar, 47.
Sava, 48. en, 49. Zenon, 50. velur, 51. pero, 52. Vareš, 53. resen, 54. novela, 56. Ižanec, 58. načet, 59. vozel, 60. edin, 61. rabin, 62. liter, 63. ne, 64. ključ, 65. vodan, 66. delen, 67. Bon, 68. laz, 69. pika, 70. ananas, 71. loža.
Navpično: 1. pozor, 2. Abel, S. nel, 4. Ir, 5. Azazel, 6. slan, 7. pot, 8. Ag, 9. pereč, 10. amen, 11. dej, 12. an, 13. opasen, 14. ukor, 17. Ares, 18. titan, 20. idol, 22. kalen, 23. pokoj, 24. robot, 26. Kemal, 27. metil, 28. malik, 29. veter, 30. sedem, 31. Koper, 32. Meran, 33. basen, 34. katar, 33. leta, 36. modeli, 37. Vitoš, 38. Zemun, 39. bivol, 41. konec. 42. polet, 43. Karel, 45. teren, 46. ke-sen, 47. sever, 49. zanič, 50. večina, 51. pozen, 52. Vaduz, 53. Raba, 54. notes, 55. Atena, 57. želja, 58. Nada, 59. vila, 61. rok, 62. len, 63. noi, 64. kl, 65. vi, 66. da 67. do.