J '4M?eUA j glasilo GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE LETO XXV. - ŠT. 10 - 26. OKTOBRA 1983 Gradimo prvi objekt po novem sistemu PRILAGAJANJE NOVIH PROGRAMOV MONT. KONSTRUKCIJ ZA DROBNO GOSPODARSTVO Novo v naši proizvodnji Redke so priložnosti, da predstavimo bralcem glasila Ingrad oddaljenejša gradbišča, čeprav so naše temeljne organizacije že nekaj let s svojo dejavnostjo prisotne v drugih republikah. Izkoristili smo priložnost službenega obiska direktorja TOZD GO Ljubljana na gradbišču v Hrvatski, predvsem zato, da s fotografijami prikažemo gradnjo prvega objekta, kjer Je uporabljen naš prilagojen montažni sistem za kmetijski program In za katerega smo na gradbenem sejmu, spomladi letos v Gornji Radgoni, prejeli zlato plaketo. V Velikih Zdencih, sredi hrvaške pokrajine Slavonije, gradimo farmo za 616 krav In vzgojo podmladka. Investitor Je Mlekarska industrija »Zdenka« (vsi poznamo sire s to znamko). Farmo sestavljajo štirje hlevi za krave, nadstrešnica, objekt za družbene prostore In ostali spremljajoči objekti. Načrte so Izdelali v Razvojnem centru Celje, projektant je Inž. arh. Janez Brečko. Izvajalec je temeljna organizacija Gradbena operatlva Ljubljana, montažne elemente so Izdelali v IGM Medlog, montažo pa opravljajo delavci GO Šentjur In TOZD Mehanizacija. Vodja gradbišča Je Mitja Bizjak, delovodji sta Duro Polgar In Drago Kitner, iz našega inženiringa pa Franc Klemen skrbi za vso koordinacijo. Vrednost investicijskih del Je okoli 145 milijonov dinarjev, objekti z montažno gradnjo pa obsegajo blizu 8.000 kvadratnih metrov koristne površine. Temeljna organizacija GO Ljubljana pa Je v Hrvatski pred kratkim zgradila še restavracijo družbene prehrane za Steklarno v Llplku In farmo za Junce za Kmetijsko zadrugo v Hrvatski Dublcl. Vili Šuster Ker spadajo naši novi programi montažnih konstrukcij iz ploskovnih elementov med lažje izvedbe, so izredno primerni tudi za manjše objekte na različnih lokacijah. To nam omogoča, da tudi privatnemu sektorju lahko ponudimo montažne objekte iz naše serijske proizvodnje. Za potrebe drobnega gospodarstva smo razvili program montažnih objektov različnih velikosti v razponu do 12 m in dolžinami v modulu osnovne konstrukcije 2,40 m. Osnovna funkcionalna zasnova sestoji iz: proizvodnega prostora, pisarne in sanitarne baterije. Po potrebi se temu programu doda še skladiščni prostor oziroma depo- nija surovin in gotovih izdelkov. Konstrukcija teh objektov, sestoji le iz armiranobetonskih plošč širine 2,40 m in montažnih temeljev. Fasadne plošče so finalno obdelani sendvič elementi z vgrajenim slojem toplotne izolacije, ki se prilagaja klimatskim pogojem in namembnosti objekta. Tudi oblikovno je fasada prilagojena obstoječemu okolju. Lahko je iz vidnega betona, obarvana ali v izvedbi opečnega zidu z oblogo fasadne opeke. Okna in vrata so sestavni deli fasadnih elementov. Streha je lahko izvedena kot ravna, enokapnica, šedi ali dvokapnica. Maksimalne dolžine strešnih plošč so lahko 12 m V pripravi je katalog, ki bo prikazal vse kombinacije iz našega serijskega programa. Kupec si bo samo izbral sebi ustrezno rešitev in preskrbel vse potrebne dokumente za gradnjo na osnovi naših tipskih projetkov. Sledi priprava terena, ki jo lahko opravi kupec sam v lastni režiji ali jo prepusti izvajalcu. Temu sledi montaža temeljev takoj ob dovozu na gradbišče, da ni potrebno prekladanje, dodatna mehanizacija in prostor za deponijo elementov. Enako se v temelje vgradijo montažne fasadne plošče. Sledi samo toliko presledka, da beton za sidranje fasad doseže ustrezno trdnost in že se izvaja montaža strešnih plošč SMER ŠIRJENJA 1. Pisarna 2. Sanitarni blok 3. Proizvodni prostor brez vmesnih podpor. Prednosti te naše ponudbe vidimo predvsem v tem, da lahko z elementi, ki jih serijsko proizvajamo na zalogo, nudimo kupcu v najkrajšem možnem času objekt za uvedbo nove proizvodnje in to za kakršnokoli obrtno dejavnost. Kupec nabavi lahko le konstrukcijo ali objekt v celoti. Omogočena je tudi fazna izgradnja, kar znatno zmanjša začetna vlaganja v proizvodnjo. Sistem namreč omogoča skladno rast objekta z rastjo proizvodnje in to v rastru elementov 2,40 m. Tako je kupcu dana svoboda odločanja o višini začetne investici-Gradbišče na slavonski ravnini, Izvajalec del TOZD GO Ljubljana je. po enakem postopku. Tako je objekt že zaprt. Strešno izolacijo in kritino kot tudi tlake, instalacije in ostale notranje obdelave lahko izvede kupec sam v lastni režiji ali to prepusti v celoti izvajalcu. Ker se morajo ta dela prilagajati funkciji objekta in danim pogojem lokacije, smo jih izločili iz tipizacije. Vendar lahko nudimo kupcu kompletno rešitev tudi za te izvedbe prilagojeno njegovim potrebam. Menimo, da bi s takim pristopom lahko vsak obrtnik najhitreje prišel do lastne delavnice in to po možnosti v neposredni bližini svojega bivališča. Elza Črepinšek Organiziranost delovne organizacije V zadnji številki našega glasila smo objavili informacijo o delu na stabilizacijskem programu v naši DO in sicer: program realizacije sprememb, načini realizacije programa in sprememb, problemi in perspektiva. Priporočamo, da se z vsebino že objavljene informacije seznanite, da bi lažje razumeli novo informacijo. Poleg rednega obveščanja o organiziranosti DO v našem glasilu smo do zdaj napisali osem obsežnih informacij, ki so jih dobili vsi direktorji TOZD in sektorjev DSSS ter vsi vodje in člani strokovnih skupin (teamov) in koordinacij. Vsak mesec enkrat dajemo tudi kratke informacije na sejah DS DO, sejah sindikata in ZK. Pri oblikovanju in izvajanju koncepta za dopolnitev organiziranosti poslovnega procesa sodeluje aktivno večje število sodelavcev, ki so tudi podrobno seznanjeni z vsem delom. Kljub vsem navedenim oblikam in načinom informiranja ugotavljamo, da večina zaposlenih sploh ni informirana, oziroma ne pozna bistvenih elementov koncepta, ki ga bomo uvajali v naši DO. Predlagamo, da poleg intenzivnega informiranja, ki ga bomo tudi vnaprej izvajali, koristite razpoložljive informacije, katere dobivajo vsi direktorji ter strokovni sodelavci, organizirani v različnih delovnih skupinah. Vprašajte, zanimajte se in zvedeli boste. Ne čakajte, da boste dobivali informacije brez vašega interesa. Želimo, da bi vsi vedeli čimveč o sodobni organiziranosti, saj je vaše sodelovanje nujno potrebno. Doslej smo oblikovali koncept organiziranosti DO najprej v ožjem krogu, nato smo to delo razdelili na več delovnih skupin in koordinacij in tako prišli tako daleč, da bomo pričeli izvajati koncept organiziranosti v praksi in sicer istočasno v treh sektorjih t. j. v komerciali, pripravi procesov in plana procesov. V ta namen smo pripravili predlog razvrsitve prostorov po sektorjih zaradi funkcionalnosti pri izvajanju nalog, istočasno pa že pripravljamo predlog razmestitve kadrov. Čeprav je marsikdo najbrž zaskrbljen, lahko povemo, da veliko sprememb ne bo. Večji del zaposlenih bo opravljalo ista dela z manjšimi dopolnitvami ali v istem ali v drugem sektorju, kar pomeni tudi v drugem prostoru. Novih delovnih mest je zelo malo. Koncept organiziranosti bo doživljal dopolnitve in tako se bodo postopno dopolnjevali tudi opisi del in nalog. V tem mesecu nameravamo pripraviti vse potrebne opise, organigrame, preselitve ter pričeti z delom po novem konceptu. Projektiva je kot zelo pomembna organizacijska enota, vključena v sektor PRIPRAVA PROCESOV, čeprav je še vedno TOZD. S kolektivom projektive smo imeli razpravo o novem konceptu organiziranosti ter smo bili prijetno presenečeni, saj so brez dvomov o koristnosti predlogov soglašali s predvidenimi spremembami. Razumljivo je, da so iskali in tudi dobili odgovor za svoje interese, tako v pogledu statusa v novi organizaciji in nagrajevanja po rezultatih dela. Naša projektiva je kot pravimo na dobrem glasu pri po- slovnih partnerjih, ima dovolj zanimivih naročil in je tudi v finančnem pogledu uspešna. Istočasno je prav, da nam je jasno, da je to Ingradova projektiva, ki v dopolnjeni organiziranosti prispeva še več k poslovni uspešnosti Ingrado-vih ciljev. Na zboru delavcev DSSS 17. t. m. smo dali okvirne informacije o bodoči organiziranosti. V vsakem sektorju bomo dali še podrobnejše informacije, konkretne za izvajanje nalog. Kadra za izvajanje vseh predvidenih nalog po novem konceptu organiziranosti je po številu dovolj, manjkalo pa bo znanja in usposobljenosti za nekatera zahtevnejša opravila. Vse se lahko naučimo, ker ne gre za zelo zapletene naloge, vendar bomo v ta namen morali žrtvovati nekaj več časa za funkcionalno usposabljanje v šolah in tudi za samoizobraževanje. Kadrovski sektor bo za to zimsko sezono pripravil obširne programe funkcionalnega zaposlovanja in tudi programe izobraževanja na izobraževalnih institucijah za naslednja leta. Priporočamo, da se temeljito seznanite s programom bodoče organiziranosti in aktivno sodelujete ne le kot izvajalci, temveč predvsem kot sooblikovalci optimalnih rešitev mngoih problemov v naši delovni organizaciji. V naslednjih prispevkih bomo informirali tudi o spremembah in nalogah, ki jih pripravljamo za operativo. Vse akcije v smeri nove organiziranosti so v bistvu namenjene proizvodnji in storitvam, zato bo sodelovanje vseh TOZD toliko bolj potrebno. Viktor Opaka IZREDNA SEJA 7. OKTOBRA 1983 Sklepi delavskega sveta Delavski svet je razpravljal o rezultatih polletnega obračuna za Irak in o likvidnostni situaciji. Na predlog SCT je sprejel več ukrepov v zvezi z izboljšanjem likvidnostne situacije. Zaradi dopolnjene organizacije DSSS je delavski svet sprejel dopolnitev statutarnega sklepa v naslednjem: — v DSSS se ukine tehnični sektor, — na novo se ustanovita sektor plana procesa in sektor priprave procesa, — služba zunanje trgovine se uvrsti kot samostojna služba sektorja komerciale in inženiringa, — vodja službe za zunanjo trgovino je pomočnik direktorja komercialnega sektorja. Potrdil je spremembo cen IGM in spremembo posojnin fasadnih cevnih odrov, plohov, blejskih plošč in železnih podpor. Sprejel je informacijo o letošnjih jubilantih in sklenil organizirati skupno podeljevanje jubilejnih nagrad. Razpravljal je o ponovni kandidaturi Franca Berginca, dipl. psih. za dela in naloge direktorja kadrovsko-pravnega sektorja. Tov. Bergincu je potekel mandat in je bil uveden nov razpisni postopek za ta dela in naloge. Sprejel je samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih članov Jugoslovanske banke In drugih podpisnikov pri pridobivanju in izmenjavi poslovnih informacij. V marcu 1983 moramo izvesti volitve v samoupravne organe. Zato moramo že sedaj evidentirati kandidate. Volimo v naslednje samoupravne organe: 1. DS SOZD GIPOS — 3 delegate. Predlagamo, da bi v tej mandatni dobi imele svoje delegate v DS Giposs: 1 2. TOZD Mobilia 3. TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina 2. DS DO GIP »Ingrad« — vsaka TOZD in DSSS voli po 3 delegate In 2 namestnika. 3. Finančni svet — vsaka TOZD in DSSS voli po 1 člana In 1 namestnika. Sprejel je spremembo pravilnika o nagradah, priznanjih in plaketah GIP »Ingrad« v tem, da se plaketa Ingrada podeli tudi delavcem, ki opravijo vso delovno dobo pri GIP »Ingrad«, oziroma njegovih prednikih in znaša ta delovna doba pri redni upokojitvi polno delovno dobo, pri invalidski upokojitvi pa več kot 30 let delovne dobe. 4. V odbor samoupravne delavske kontrole — voli vsaka TOZD po 1 člana in 1 namestnika. Načeloma naj bodo člani tega odbora predsedniki komisij SDK TOZD in DSSS. 5. Skupna disciplinska komisija — vsaka TOZD voli 3 člane. 6. Delavski sveti TOZD In DSSS — število delegatov je razvidno iz statuta posamezne TOZD in DSSS. 7. Komisije samoupravne delavske kontrole — število članov je razvidno iz statutov TOZD in DSSS. Istočasno bi Izvedli tudi evidentiranje kandidatov za EVIDENTIRANJE ZA SAMOUPRAVNE ORGANE člane izvršilnih organov delavskega sveta DO in delavskih svetov TOZD, oziroma DSSS in sicer: 1. Koordinacijska komisija za stanovanjska vprašanja — vsaka TOZD predlaga po 1 člana in 1 namestnika. 2. Odbor za gospodarjenje — isto kot pod 1. 3. Odbor za racionalizacije in tehnične izboljšave — isto kot pod 1. 4. Odbor za cene družbenega standarda — isto kot pod 1. 5. Uredniški odbor — isto kot pod 1. 6. Izdajateljski svet — je sestavljen iz: — tričlanske delegacije, ki jo delegirajo ZK, sindikat in ZSMS; — tričlanska delegacija u-redniškega odbora; — po 1 delegata vsake TOZD in DSSS. 7. Izvršilni organi delavskih svetov TOZD — njihov sestav je razviden iz statutov TOZD, oziroma DSSS (komisija za delovna razmerja, komisija za gospodarjenje, komisija za varstvo pri delu). Pri evidentiranju kandidatov je treba upoštevati, da je lahko isti delavec največ dve zaporedni mandatni dobi v istem samoupravnem organu. Dalje je treba upoštevati, da bodo v samoupravnih organih zastopani člani ZK in mladi. Rok za izvedbo evidentiranja je 15. november tega leta. Ivica Bezlaj Na podlagi 1., 4. in 5. člena Pravilnika o nagradah, priznanjih in plaketah GIP Ingrad objavljamo RAZPIS za 3 kolektivne denarne nagrade za leto 1984 ob priliki praznovanja 25-obletnice GIP Ingrad in sicer: — za izjemne dosežke v organizaciji poslovanja na posameznih področjih, ki se odražajo tudi v večji produktivnosti dela, boljši ekonomičnosti in večji rentabilnosti; — za nadpovprečno dosežen ekonomski uspeh gradbišča, delovišča, oziroma obrata ali delavnice; — za izjemne dosežke na področju projektiranja; — za vzorno organizirano gradbišče, delovišče, oziroma obrat ali delavnico večjega obsega, ki je lahko vzgled ostalim; — za vzorno urejeno in organizirano bivanje in prehranjevanje delavcev na gradbiščih, deloviščih, oziroma obratih ali delavnicah; — za uspešno izvajanje ukrepov varstva pri delu, ki vplivajo na zmanjšanje in preprečitev nesreč pri delu; — za izjemne zasluge in požrtvovalnost pri preprečitvi škode za DO ali TO (v primeru požara, kraje, elementarnih nesreč in podobno); — za vzorno urejene delovne, samoupravne in družbenopolitične odnose na gradbišču, delovišču, obratu ali delavnici v TO oziroma v sektorju DSSS; — za izredno osebno prizadevanje skupine delavcev na področju samoupravnega in družbenopolitičnega področja in področja družbene samozaščite, nadpovprečnih uspehov pri opravljanju delegacijskih funkcij; — za kulturno in športno udejstvovanje; — za druge izjemne primere, ki prispevajo k Izboljšanju poslovanja in gospodarske rasti DO GIP Ingrad. Predloge za denarne nagrade dajejo delavski sveti TOZD in DSSS za svoje delavce na pobudo posameznikov, IO OOS in drugih družbenopolitičnih organizacij TOZD, oziroma DSSS. Nagrade GIP Ingrad so: 1. nagrada v višini 4 povprečni OD v SRS v preteklem letu, 2. nagrada v višini 3 povprečni OD v SRS v preteklem letu, 3. nagrada v višini 3 povprečni OD v SRS v preteklem letu. Predloge za 3 kolektivne nagrade dostavite najkasneje do 28. 2. 1984 komisiji za Nagrade, priznanja in plakete GIP Ingrad v pravno službo Celje, Lava 7. Predloge, ki bodo prispeli po tem datumu, komisija ne bo upoštevala. Nagrade GIP Ingrad bodo podeljene ob slovesnosti 25. obletnice GIP Ingrad v letu 1984. Predsednik komisije za nagrade, priznanja in plakete GIP Ingrad Jože Mešl 9 mesečni obračun Čisti dohodek Je realiziran RAZMERE NA PODROČJU GOSPODARJENJA Pogoji, v katerih se odvija gospodarska dejavnost, so letos težji kot kdajKoli prej. Med njimi naj omenimo prenos neugoonih tendenc iz preteklega leta, Izčrpavanje vseh vrst rezerv organizacij združenega dela, pomanjkanje reprodukcijskega materiala in surovin za normalno proizvodnjo, visoko obremenjeni dohodek s prispevki, davki ter drugimi obveznostmi, probleme zagotavljanja devizne In dinarske llkvlonosti, visoko rast cen, tekoče prilagajanje deviznih tečajev, relativno visoke o-brestne mere ter negotovosti v zunanje trgovinskem poslovanju. V luči tako postavljenih okvirov gospodarskih gibanj, so bili pogoji gospodarjenja v gradbeništvu skrajno neugodni. Celotno gradbeništvo Je namreč zaradi pomanjkanja naročil v resni poslovni stiski. Glede na zdajšnje potrebe po delih je predimenzionirano. Težak položaj sl gradbinci še sami zaostrujemo s konkuriranjem na licitacijah, ko drug drugemu zbijamo cene do ravni, katere ekonomska računica ne prenese več. v višini 661.521 tisoč din, letni plan pa je s tem dosežen s 72 '/o. Iz čistega dohodka je bilo razporejeno 84 % vseh sredstev za akontacije bruto osebnih dohodkov, ostanek 107.440 tisoč din pa predstavljajo bruto skladi, katerih realizacija znaša v primerjavi z letnim planom 53 %. KAKO SO POSLOVALE NAŠE TEMELJNE ORG.? Med pomembnejše temeljne organizacije gledano s področja doseganja začrtanih ciljev v letošnjem devetmesečnem obdobju lahko u-vrstimo: GO Celje, GO Laško, GO Šentjur, GO Slov. Konjice, Gradbeništvo Rogaška Slatina, Proizvodni obrati, Projektivni biro in Lesne obrate. Naštete temeljne organizacije so kljub težavnim razmeram gospodarjenja u-spele ustvariti zadovoljivo višino sredstev poslovnega sklada. Nagle spremembe gospodarskega položaja v zadnjem času so se močno odrazile v upadanju akumulacijske sposobnosti pri naslednjih temeljnih organizacijah: GO Ljubljana, GO Žalec, Mehanizacija, Mobllla In Prevozi. Pri naštetih temelj- PRIPRAVE NA ZAČETEK DEL V ARZEVVU Ingrad bo gradil v Alžiru STRUKTURA DELITVE CELOTNEGA PRIHODKA |_|X—82 100,0 % celotni prahodek I—IX—83 100,0% 74,2 % materialni stroški 72,0 % 9,4 % obvez. Iz dohodka 12,2 % 12,9% bruto osebni dohod. 13,5 % 0,7 % SSP — stanov, del 0,6 % 0,5 % SSP — splošni del 0,3 % 2,2 % poslovni sklad 1,3% 0,5 % rezervni sklad 0,5 % —0,4 % Izguba —0,4 % Rezultati delovne organizacije GIP Ingrad so prikazani na osnovi podatkov Iz periodičnih obračunov posameznih temeljnih organizacij, sestavljenih za obdobje Januar—september 1983. Ti podatki so primerjani z e-naklm obračunskim obdobjem v letu 1982 in z doseganjem letnega plana. Celotni prihodek, ki opredeljuje ves obseg poslovanja v naši delovni organizaciji Je bil realiziran v obdobju Januar—september v višini 4,244.271 tisoč din. V primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta Je poraste! za 6 °/o In ni dosegel Inflacijske stopnje. Letni plan Je bil dosežen z 74 %. Materialni stroški (porabljena sredstva), ki se nadomeščajo iz celotnega prihodka so se povečali v primerjavi z lanskim letom za 3 %. Dohodek kot najbolj pomembna ekonomska kategorija je v obravnavanem obdobju porastel za 13 % In znaša 1,179.463 tisoč din, kar predstavlja 79 % doseganja letnega plana. Dohodek Je bil razporejen za splošne In skupne družbene potrebe, za delovno skupnost, za obresti In za druge dajatve. V primerjavi z lanskim letom so obveznosti Izredno narasle predvsem pri obrestih, zaradi prehoda bank na aktivne obrestne mere. nlh organizacijah je akumulacija v primerjavi z dohodkom nižja od 3%, kar pomeni, da te TOZD poslujejo z motnjami. Industrija gradbenega materiala Medlog Je edina temeljna organizacija, ki je v tem obračunskem obdobju Izkazala izgubo in sicer v višini 15,641.806 din. Izguba je nastala zaradi dražje e-nergije, cementa, železa In apna, medtem, ko se cene njihovih izdelkov niso povečale do take mere, da bi preprečile nastanek Izgube. Olga Logar Znano je, da je podpisana pogodba za gradnjo 4000 stanovanj v Arzevvu, ki je oddaljen 45 km od znanega pristanišča Oran v Alžiru. Nosilec projekta je Inpros iz Beograda, člani tega združenja pa Neimar iz Beograda, Konstruktor iz Pančeva, Kozara iz Banja Luke, Teh-nogradnja iz Splita, Inter-export iz Beograda in SOZD Giposs. Za vse naštete udeležence pomeni to delo pivi nastop v republiki Alžir in s tem tudi odkrivanje novega področja. Razumljivo je, da je vsak začetek težak, kar se je pokazalo tudi tu. Najprej smo morali dokazati in si pridobiti zaupanje pri alžirskem partnerju z našimi projektnimi rešitvami in sprejemljivo ceno. Prvi projekti so bili izdelani v Gi-possu in so sedaj osnova nadaljnjemu projektiranju in izdelavi glavnih projektov. Nadalje se je bilo potrebno seznaniti z alžirskimi (francoskimi) tehničnimi in ostalimi predpisi, ki se razlikujejo od naših. Nahajališča ter viri glavnih materialov, pogoji dobave, količine itd., še danes niso popolnoma znani. Odprto je vprašanje koriščenja lokalne energije, razpoložljive domače delovne sile, ki jo moramo vključevati v programe, možnosti prehrane, itd. Vsem tem problemom so posvečene sedanje priprave pri razreševanju vseh nejasnosti, s ciljem, da bomo pričeli z delom čim bolje pripravljeni. Pogodbeni rok znaša 30 mesecev in 6 mesecev za pripravljalna dela. Smatra se, da je investitor že izpolnil del obveznosti, kar pomeni, da rok že teče od začetka avgusta naprej. V kratkem pričakujemo iz I. tranše avansa nakazilo v devizah. V podpisani pogodbi je zajeta gradnja 4000 stanovanj, dočim bo za gradnjo trgovin, šol, vrtcev, zdravstvenih domov in drugih objektov, sklenjena dodatna pogodba. Enako velja za komunalno ureditev kompleksa. Kompleks 4000 stanovanj je razdeljen na 5 tipov ob- jektov, ki so razporejeni po urbanističnih načelih, dobljenih od Alžircev. Najnižji objekti imajo 5 etaž, najvišji pa 15. Tehnologijo gradnje predstavlja gradnja s tuneli, vse ostalo razen temeljev in tehnične etaže pa je montažni sistem. Ta način pomeni manj izdelavnih ur za m2. Inštalacije, razen elektrike so vidne. Centralnega ogrevanja ni. Po vsej stanovanjski površini so predvidene teraco plošče velikosti 20X20 cm. Skupaj je potrebno zgraditi 106 stanovanjskih objektov. Izvajalci bodo gradili: Neimar 977 stanovanj, Kozara 980, Konstruktor 715, Tehno-gradnja 640 in Giposs 688 stanovanj. V okviru Gipossa so gradbeni izvajalci Gradbinec Kranj, Stavbar Maribor in Ingrad Celje, vsak s približno tretjino udeležbe. Pri zaključnih delih bosta sodelovala še Elektroinstalacija Ljubljana in Finalist Maribor. Osnova za delitev vlaganja sredstev in udeležbe jo samoupravni sporazum. Organizacijo v Alžiru predstavlja vodja projekta in 5 koordinatorjev iz posameznih skupin izvajalcev. V skupno vodstvo so zajeti vsi pogoni, ki bodo delali brez »dobička« (interni ceniki), dočim so gradbišča organizacijsko samostojna. Delovne organizacije v Gipossu imajo skupno gradbišče z enotnim emblemom GIPOSS. Shema organizacije skupnega gradbišča (preizkušeno v Iraku), ki jo je predlagal Ingrad, ni bila osvojena od ostalih članic In-prosa. Priprave za začetek gradnje že tečejo nekaj mesecev, ker gre za zelo obsežen projekt. Zato je delo razdeljeno na posamezne skupine, in sicer: za organizacijo gradbišča in tehnologijo, izbor mehanizacije, za kalkulacije, projektiranje skupnih pogonov, priprave sporazumov itd. Člani skupin so iz DO, udeleženk v projektu. Na podlagi razdeljenih nalog Ingrad skupaj z ostalima članoma Gipossa sodeluje pri projektiranju programa za proizvodnjo prefabri-ciranih elementov. V tem programu bo zaposlenih nad 200 ljudi. Ingrad nadalje pripravlja fazne in tehnološke načrte za tunele ter aktivno sodeluje pri izboru mehanizacije. Gipossova obveznost je še priprava dokumentacije za postavitev separacije, dočim je za kamnolom zadolžena Kozara. Izdelani so že projekti za naselje, železokrivsko delavnico, remontno delavnico itd. Poseben projekt je izdelan za zagotavljanje električne energije za gradbišča in pogone, dočim sta projekta za IBK in komnolomske naprave še v izdelavi. Sedaj potekajo aktivnosti na dokončanju glavnih izvedbenih projektov za prvo fazo kompleksa. V izdelavi so tehnološki projekti in detajli za prefabrikacijo in katalog montažnih elementov. Zal, največ zamuja katalog montažnih elementov, ki bi moral biti najprej gotov. Ta katalog pomeni edino osnovo za dimenzioniranje pogona IBK. Vzporedno se sklepajo pogodbe za nabavo nove mehanizacije, za izdelavo modelov in za dobavo tunelskih opažev. Pri tej zadnji aktivnosti pomeni velik problem zagotovilo finančnih sredstev, ker še ni prispel avans. Ingrad je pri tem u-deležen z tretjino, od ca. 120,000.000 din. K temu je še dodati stroške za pripravljalna dela. Pridobljena so že alžirska dovoljenja za uvoz naše mehanizacije, ki je programirana za izvedbo pripravljalnih del. Stroji bodo v kratkem odposlani iz Jugoslavije. Pripravlja se spisek ljudi, ki bodo šli v kratkem na pot. V najkrajšem času je potrebno pripraviti še osnove, kot na primer pod kakšnimi pogoji bodo šli stroji v Alžir, osnove za delitev dohodka (plače), za vlaganje sredstev za ostale samoupravne akte in pravilnike. Pri realizaciji in razreševanju raznih problemov se srečujemo z različnimi interesi, ki jih kažejo posamezne u-deležene DO. To pa pomeni več dogovarjanja in daljše roke. Trenutno že zamujamo okrog dva meseca, s tem pa dobivamo nove probleme. Za zaključek je potrebno poudariti, da se že mudi. Zato je povsod potrebno pospešiti priprave, s tem zagotoviti čim hitrejši start ter pokazati vse sposobnosti in znanja, ki jih sedaj najbolj potrebujemo. Franc Karner Z montažno gradnjo nastopa Ingrad tudi v tujini. Foto: Tomaž Klančnik iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA TOZD MOBILIA LJUBLJANA Novi objekti v TAM Maribor Šola v Pregradi pravočasno gotova Ta opeka bo trdnejša V začetku avgusta letos, je komercialna služba TOZD Mobilia Ljubljana pridobila nedvomno pomemben objekt ZOI Sarajevo, notranjo opremo letališča v Sarajevu, v skupni vrednosti 15 milijonov dinarjev. Takoj po podpisu pogodbe, sredi avgusta, je tehnična priprava dela pristopila k izdelavi terminskega plana, ki je upošteval želje investitorja, ne pa realnosti. Vendar pogodba je bila podpisana, koraka nazaj ni bilo. Po velikih začetnih težavah z nabavo repromateriala (pet avto-vlakov ivernih plošč, več tisoč kvadratnih metrov furnirja, nekaj ton laka in baiv) smo z delom pričeli šele v drugi polovici septembra, to je takrat, ko bi v bistvu morali že pričeti z montažo. Sestanek, ki smo ga imeli v času dopoldanskega odmora, je bil kriatek, vsi smo bili seznanjeni s tem, kar nas čaka. Delati je potrebno v podaljšanem času, nekatere delovne faze celo v štirih izmenah. Vendar kljub vsem naporom zaposlenih, dodatno smo v proizvodnjo vključili 10 študentov, na pomoč so pri- skočili tudi štipendisti, ki bodo tako opravili del svoje proizvodne prakse, smo na sestanku strokovnega kolegija v sredo, 5. oktobra, sprejeli morda najsmelejšo odločitev. V Mobilii je od 6. oktobra dalje uvedeno izredno stanje, kar z drugimi besedami pomeni, prekinitev vseh dopustov, delavci delajo po deset ur in več na dan. Vsi delavci, ki opravljajo delo v pisarnah in ki lahko svoje do-lo odložijo na večerne ure, so prostovoljno odšli na delo v proizvodnjo. Tudi ob nedeljah za zaposlene v Mobilii ni počitka. Pripomniti moramo, da tega tudi sam nisem pričakoval, zavedal sem se, da ima vsak poleg delovnih obveznosti še kup ostalih, ki jih je težko ali celo nemogoče odložiti. Iz dneva v dan postajam bolj prepričan, da bo o-peka, ki jo bomo vzidali v stolpnico ZOI v Sarajevu trdnejša kot ostale. Izdelali in vzidali jo bodo delavci, ki vedo kaj hočejo, delavci, ki znajo narediti nemogoče, delavci, na katere je vredno staviti in se z njimi boriti za uresničitev naših življenjskih ciljev. Zoran Trošt TOZD PREVOZI LJUBLJANA Postopoma do novih poslovnih prostorov TOZD Prevozi opravlja svojo dejavnost na šmartinski cesti v Ljubljani. Prejšnji obrati te dejavnosti so bili na Pru-lah. Z izgradnjo sedanjih prostorov leta 1956 so se prevozi in mehanizacija preselili na šmartinsko cesto. Izgradnja prostorov je bila opravljena kot začasna rešitev, saj je bilo mišljeno te prostore nameniti za garaže, medtem ko bi naj na dvorišču zgradili potrebne delav-niške hale. Zaradi tega niso bile urejene komunalne in druge naprave, ki so nujno potrebne za to dejavnost. V takratnem obdobju je bila ta lokacija precej oddaljena od centra mesta Ljubljana, predvsem zaradi širjenja mesta proti jugu in slabih prometnih povezav. Z izredno hitro ekspanzijo ljubljanskega gospodarstva na eni strani in potreb širjenja mesta proti severu oziroma vzhodu, je ta prostor postajal vedno dragocenejši. V TOZD Prevozi smo čedalje bolj spoznavali, da bo ta prostor v kasnejši urbanizaciji dobil drugo vlo, go. V letih 1970 do 1980 je prišlo do odločitve o nakupu zemljišča. Nova lokacija je bila kupljena v občini šiška — industrijska cona. Na novo lokacijo naj bi se postopoma selila dejavnost TOZD Prevozi. Pozneje so nastali problemi okoli novega zemljišča za- radi posameznih interesov v občini Šiška. Zaradi tega ni bilo možno pridobiti odločbe o dodelitvi zemljišča v uporabo. Z razformiranjem DO »Me-grad« in priključitvijo posameznih TOZD k GIP »Ingrad« pa je po delitveni bilanci zemljišče ob šmartinski cesti (sedanji prostori Prevozov) pripadlo DO GIPOSS Inženiring, TOZD Trgovina. TOZD Prevozi bi se dejansko morala že izseliti iz sedanjih sicer neustreznih prostorov. Intervencija, da so prostori neustrezni, oziroma, da jih je treba sanirati, je prišla tudi od strani Inšpekcije mesta Ljubljana. TOZD Prevozi je tako resnično ostala brez svoje baze in možnosti za nadaljnji razvoj. Glede na to, da so ljubljanske TOZD razpolagale tudi z zemljiščem v Vodicah, za katero se je izredno zanimala DO DONIT, ki naj bi tu gradila izvozno usmerjeno dejavnost, je bila dana možnost pogojevanja prodaje tega zemljišča s pridobitvijo odločbe za zemljišče v industrijski coni šiška. Zahtevek o soodvisnosti obeh zemljišč so delavci ljubljanskih TOZD sprejeli samoupravno. Dogovorili smo se tudi, da se bodo ta sredstva, s soglasjem ljubljanskih TOZD, usmerila za izgradnjo te tako prepotrebne baze za TOZD Prevozi v Šiški. Dne 13. 9. 1983 je ob- iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD čina šiška izdala odločbo, s katero dodeljuje zemljišče v uporabo GIP »Ingrad« TOZD Prevozi za izgradnjo potrebnih poslovnih prostorov. S tem smatramo, da so ustvarjeni tako pravni kot materialni pogoji za postopno izgradnjo teh prostorov. Delavci TOZD Prevozi se sprašujemo, ali bo resnično možno po tolikih letih odrekanja, izgrajevanja vseh mogočih drugih objektov v prejšnjih letih, opravljanju dejav- nosti v povsem nemogočih pogojih in kljub temu dokaj dobrem gospodarjenju, le pristopiti k izgradnji ustreznih prostorov. Zavedamo se izredno težke gospodarske situacije, predvsem v gradbeništvu. Vendar sodimo, da bi z ustvaritvijo primernih pogojev dela, bile tudi večje možnosti za vse bolj učinkovito delo v TOZD, ki bi prispevalo k boljši ekonomičnosti in večji socialni varnosti. Alojz Pšeničnik TOZD GRADBENA OPERATIVA LJUBLJANA Kako iz zagat? Ob preverjanju polletnih rezultatov poslovanja naše temeljne organizacije smo ugotovili, da smo kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, ki se iz leta v leto stopnjujejo, dosegli zadovoljiv finančni rezultat. Podrobnejša analiza tekočega in kratkoročnega stanja na tem področju pa je pokazala, da se moramo odločno spoprijeti z nekaterimi negativnimi pokazatelji našega ravnanja na področju likvidnosti, pridobivanja del, nedovršene proizvodnje, oziroma prodaje zalog ter notranje organiziranosti temeljne organizacije in DSSS — Izpostava Ljubljana, kakor tudi organizacijske in dohodkovne povezanosti temeljnih organizacij na ljubljanskem področju. Zaključki iz razprav na vseh ravneh v temeljni organizaciji narekujejo, da moramo za izboljšanje likvidnostne situacije uvesti notranjo tehnično kontrolo poslovanja gradbišč in delovnih enot, istočasno pa analizirati vzroke plačevanja zamudnih obresti in le-te odpraviti. Gradnja specifičnih objektov, ki so pogojeni z najetjem eksternih in internih kreditov, je takšnega obsega, da ob nadaljnji enaki politiki internega kreditiranja naša temeljna organizacija ne bo v stanju prevzemati tolikšnih obveznosti. Zato so delavci predlagali, da se objekti komercialnega značaja v okviru delovne organizacije razdeljujejo enakomernejše in se u-gotovi kolikšni del pridobljenega dohodka iz naslova internih obresti je dejansko rezultat dela. Komaj 40 odstotno obvladovanje možnega tržišča na ljubljanskem območju in nedovršena proizvodnja, ki je trenutno najbolj pereč problem naše temeljne organizacije, narekujeta večjo angažiranost komercialnega sektorja na ravni delovne organizacije, istočasno pa tako organiziranost komerciale v izpostavi Ljubljana, ki bo objektivno pogojevala boljše rezultate, tako na področju pridobivanja del, kakor na področju prodaje objektov. Neustrezna kadrovska zasedba v tej službi namreč onemogoča popolno obdelavo kvalitete ponudb in vzdrževanje rednih poslovnih stikov z investitorji. Čeprav vsestransko podpiramo aktivnosti pri izdelavi organizacijskih sprememb na ravni delovne organizacije, ne moremo mimo dejstva, da bo ta proces dolgotrajen, čakanje na spremembe pa bi povzročilo vedno večje organizacijske in gospodarske težave pri normalnem poslovanju naše temeljne organizacije. Vrsta dejavnosti (betonarna, železokrivnica, tesarski obrat, družbeni standard), ki samo dopolnjujejo glavno dejavnost temeljne organizacije in veliko število manjših gradbišč, zahtevajo kadrovsko ojačitev tehničnega vodenja temeljne organizacije, vzpostavitev službe kolavdacij v temeljni organizaciji in takšno organiziranost tehničnih služb, ki bo zagotavljala koordinirano delo, ki bo pogojeno s točno opredeljenimi nalogami In odgovornostjo posameznika. Prvi rezultati skupnih prizadevanj za odpravo naštetih pomanjkljivosti so že doseženi. Tako so bili s strani vodstva delovne organizacije razgovori z vodstvi TOZD GO Ljubljana in TOZD Prevozi ter vodji posameznih sektorjev v Ljubljani, na kateri je bil določen način koordinacije med posameznimi sektorji na nivoju delovne organizacije in ustreznimi službami v DSSS — izpostava Ljubljana. V temeljni organizaciji pripravljamo predlog statusnih sprememb, s katerimi bomo uredili organizacijsko povezanost prej omenjenih dejavnosti, ki dopolnjujejo glavno dejavnost temeljne organizacije, kar je tudi pogoj za izdelavo opisov del in nalog, ki se izvajajo v teh delovnih enotah in ne nazadnje pogoj za pravilno nagrajevanje delavcev, ki ta dela opravljajo. Konkretizacija že dogovorjenih sporazumov o medsebojnih dohodkovnih odnosih in svobodni menjavi dela je tretji sklop nalog, za katerega je bilo dogovorjeno na omenjenih razgovorih. S skupnimi prizadevanji bo potrebno poiskati take oblike povezovanja dela in sredstev med temeljnimi organizacijami v Ljubljani, s katerimi bomo najracionalneje izkoriščali obstoječe človeške in materialne osnove za delo. Janez Šporar Na gradbišču V. Zdenci — Drago Kltner, Franc Klemen, Boris Petan In Duro Polgar TOZD GRADBENA OPERATIVA LAŠKO iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD TOZD GRADBENA OPERATIVA SLOVENSKE KONJICE TOZD GRADBENA OPERATIVA ŽALEC TOZD GRADBENA OPERATIVA ŠENTJUR Dijaški dom zgrajen Potrebe usmerjenega izobraževanja so narekovale modernizacijo Kmetijske šole v Šentjurju, s tem, da se bodo dela odvijala po fazah. V prvi fazi je Dijaški dom in delna adaptacija obstoječih prostorov, na katere se bo dom navezoval. Dijaški dom, v petih etažah bo Imel 120 ležišč, je lociran med obema obstoje- čima šolskima objektoma tako, da bodo vsi objekti funkcionalno med seboj povezani. Pritličje je namenjeno skupnim namenom, tu je kuhinja z jedilnico in prostori za u-pravo šole in dijaškega doma. Naslednje etaže so si e-nake, v vseh bo vzgojna enota za 30 dijakov s 10 spalnicami, soba za vzgojitelja In sanitarije. V prvi etaži je še ambulanta. Z gradnjo objekta je TOZD GO Šentjur pričel 7. oktobra lani, rok dograditve je bil 1. oktober letos. 2e pri izkopu pa so se pojavili problemi zaradi plazovitega terena. Kljub temu, da smo poskušali nadoknaditi zakasnitve, so se med gradnjo stalno pojavljali problemi, ki so zavirali načrtovan potek del. Da bi pridobili na času, smo iz klasične plošče prišli na sistem omni-ja, vendar so se tudi tu pojavili problemi okrog nalaganja teh plošč. Kljub vsemu smo objekt deloma dokončali, dela se še v kotlarni, zunanja ureditev in v domu mizarski izdelki. Trudimo se, da bomo dom predali v dobrem stanju in da bi objekt uspešno služil svojemu namenu. Anton Gradišnik Sodelujte z našim glasilom En mesec pred rokom Za letošnji praznik mozirske občine so bile v mesecu septembru številne kulturne in druge prireditve, kjer so o-cenili prizadevanja in dosežke tamkajšnjega gospodarstva v tem letu. K temu je pridala svoj delež tudi naša temeljna organizacija GO Žalec z izgradnjo Kmetijsko preskrbovalnega centra, ki bo služil za potrebe malega gospodarstva v občini. Na slavnosti, ob otvoritvi objekta, 8. septembra letos, so predstavniki investitorja, Skupščine občine Mozirje in družbenopolitičnih organizacij, izrekli javno pohvalo graditeljem objekta, to je naši temeljni organizaciji GO Žalec. Seveda gre v prvi vrsti pohvala vodstvu gradbišča in vsem delavcem na objektu ter kooperantom, ki so s pospešenim delom dosegli, da je bil objekt zgrajen in oddan svojemu namenu mesec dni pred rokom. -mj Nova stanovanjska bloka v Žalcu pričakujeta naselitev stanovalcev PREGLED ZASEDENOSTI KAPACITET DO 30. septembra letos smo uspeli pridobiti v sklopu DO investicijski del v skupni vrednosti 2,203.698.000,— din. PREGLED ZASEDENOSTI PO TOZD; TOZD GO Celje TOZD GO Laško TOZD GO Šentjur TOZD GO Slov. Konjice TOZD GO Žalec TOZD GO Ljubljana TOZD Gradb. Rog. Slatina 728.183.000. 00 114.191.000. 00 139.802.000. 00 269.211.000. 00 194.307.000. 00 373.590.000. 00 384.414.000. 00 Objekti, za katere smo v zadnjem tromesečju sklenili pogodbe, so naslednji: — stan. bloki niz »F« vhod ABC SSS Celje — prizidek k Oš Šempeter — rekonstrukcija kotlovnice Šentjur — razširitev farme Zalog — trgovina nova Sirovina Srbac — bencinska črpalka Ponikva — Alpos Šentjur, hala za tehn. lestve — skladišče surovin Vitanje — nadaljevanje gradnje bolnice Celje — Vodarna Celje — telovadnica Radeče — hala II Remont Celje — skladišče surovin Konus Slov. Konjice — obzidava proizvodnih prostorov Kostroj Slov. Konjice — telovadnica pri Oš Rog. Slatina — Žagalnica Kozje — dom upokojencev Moste — vzdrževalna dela TAM Maribor — vzdrževalna dela Železarna Štore Iz pregleda do sedaj sklenjenih pogodb je razvidno, da je zelo malo sklenjenih pogodb za leto 1984. Skrb vseh nas naj bo tudi v bodoče pridobivanje dela za naslednje leto. K. Vidali iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD TOZD PROIZVODNI OBRATI CELJE Potrebujemo več visoko strokovnih kadrov Skupaj z drugimi TOZD tudi v TOZD proizvodni obrati delamo vse, da bi v današnjem času, kritičnem za gradbeništvo, normalno preživeli. Kljub podobnosti problematike je le precej specifičnosti v naši TOZD. Smatram, da je osnovni problem v tem, da tehnologija v gradbeni operativi napreduje, pri nas pa ostaja še vedno veliko obrtniškega načina dela. Še več, z razvojem gradbene tehnologije je premalo obdelana naša tehnologija in iz tega izhaja več težav. Predvsem rabimo še več visoko strokovnih kadrov v vseh obratih, ki bodo sposobni, da se spoprimejo z vedno večjimi zahtevami tržišča. Ob razmišljanju, kaj moramo ustvariti, da bi bilo naše delo še uspešnejše, se večkrat soočimo s problemi, za katere ne najdemo prave rešitve. Ponavlja se, se kaže v raznih variantah In končno vedno konča kot skupen problem. Skupen tudi zato, ker je vsak objekt zase celota, vendar delo nas gradbenikov. Kot takega ocenjujemo vse — tisti, ki strokovno lahko dajo oceno kot tudi tisti, ki so krivični do našega dela. Kljub temu in še marsičemu drugemu objekti, delo naših rok, stojijo in kljubujejo času. Terezija Cvek TOZD GRADBENA OPERATIVA CELJE Jubilanti 1983 Letos praznuje svoj delovni jubilej 328 članov kolektiva, ki bodo jubilejna priznanja prejeli na proslavi ob prazniku Dneva republike. Prosimo, da morebitne pripombe na objavljen seznam jubilantov sporočite kadrovski službi v Celje, Lava 7. 35 LET TOZD GO CELJE Berčnik Franc — skladiščnik, Gorišek Matija — zidar. TOZD LESNI OBRATI Pšaker Franc — čuvaj. DS SKUPNE SLUŽBE Mikolič Anton — knjigovodja, Čmak Ivan — vodja oper. pripr., Kopitar Olga — knjigovodja, Rebernišek Danica — knjigovodja. 30 LET TOZD GO CELJE Ajster Roman — direktor, Brežnik Martin — gr. delovodja, Pukšič Franc — tesar, Sevšek Franc — tesar, Sarlah Miroslav — zidar, Velenšek Jože — tesar, Šoštarič Stefan — delovodja. Celjska TOZD že tri leta v Bosni TOZD GO LAŠKO Poslek Franc — zidar, Lipovšek Jože — gr. delovodja. V letu 1981 |e TOZD GO Celje začela z gradnjo štirih blagovnih hiš v okolici Tuzle In jih lani dokončala. Nato so pričeli z gradnjo stanovanjskega bloka v Srbcu In ga prejšnji mesec predali namenu (slika zgoraj). Gradnja blagovne hiše Srbac (slika spodaj) poteka po planu. Na posnetku desno pa so gradbeni tehnik Jože Zorko, delovodja Vinko Marinški, predstavnik investitorja DO Posavina Ne-bojša Rakič in vodja gradbišča Inž. Jani Arnuš. Vili Šuster i k ta* 1 |sS n 1 33| sp s mt-h] TOZD GO ŠENTJUR Firšt Josip — tesar, Golubič Milan — tesar, Krošl Marjan — šofer. TOZD GO SLOVENSKE KONJICE Zupanc Martin — zidar, Rečnik Franc — gradbeni delavec. TOZD GO ŽALEC Cvikl Franc — tesar, Gmajnič Stefan — delovodja, Grabner Pavel — delavec, Gajšek Maks — direktor. TOZD IGM MEDLOG Arhanič Josip — strojnik, Čakš Franc — betoner, Vovk Jože — železokrivec. TOZD PROIZVODNI OBRATI Belehar Franc — vodja klepar., Gajšek Maks — vodja stavb, ključ., Vipotnik Franc — skupin, ključ. TOZD MEHANIZACIJA Teržan Vili — šofer. TOZD LESNI OBRAT Funkl Rafael — direktor, Korošec Miroslav — vodja mizar., Pristovnik Franc — mizar, Vaš Ivan — tesar, Andoljšek Bogomir — delovodja. DS SKUPNE SLUŽBE Cafuta Ivan — telefonist, Jagrič Marija — referent za inform., Olenšek Viljem — vodja stolpnice, Borštnik Milan — obrtni referent. TOZD GO LJUBLJANA Meštrič Rudolf — železokrivec, Varovič Nikola — strojnik. 25 LET TOZD GO CELJE Herman Josip — gradbeni delavec, Martinko Željko — zidar, Petrej Alojzij — zidar, Švab Martin — tesar, Zičkar Viktor — zidar. TOZD GO LAŠKO Ivšek Viktor — tesar, Zupanc Stefan — gr. delovodja. TOZD GO ŠENTJUR Podčedenšek Jakob — zidar, Vračko Ivan — zidar. TOZD GO SLOVENSKE KONJICE Globovnik Rudolf — gr. delovodja, Kutnjak Stefan — strojnik. TOZD GO ŽALEC Horvat Franc — strojnik, Lamprest Ernest — delovodja, Novak Duro — zidar. TOZD MEHANIZACIJA Gačnik Vado — šofer, Maček Anton — obratni elektrikar, Žilnik Janko — kontrolor, Verbič Anton — šofer. TOZD IGM MEDLOG Knešak Ivan — vrtalec, Baloh Branko — ključavničar, Fevžer Marko — skladiščnik, Jelačič Stanko — strojnik, Jelen Franc — strojnik, Martinko Ljudevit — cementninar, Močnik Franjo — železokrivec, Škrabi Jože — zidar, Uranič Stana — knjigovodja. TOZD PROIZVODNI OBRAT Dobrotinšek Jožica — tajnica, Zalašček Mirko — vodja obrata. TOZD LESNI OBRAT Hribernik Melhior — mizar, Povše Srečko — mizar, Turnšek Vinko — tesar. DS SKUPNE SLUŽBE Conč Anica — tehnolog, Krušič Štefka — pravnik, Lah Oto — vodja obrtnih del, Novak Krista — referent za vložišče, Sturm Jelka — fin. knjigovodja, Verdnik Jožica — referent za invalide, Zebec Branko — tehnolog, Razgoršek Jožef — receptor, Pintar Milena — referent za plač. prom., Škulj Jože — tehnolog. TOZD GO LJUBLJANA Ljubijankič Arif — tesar, Remec Jože — elektrikar, Šabič Ramo — čuvaj, Tominac Mile — strojnik, Zver Stefan — strojnik, Piškurič Jože — vzdrževalec samskega doma, Klo-potan Anton — delovodja, Njegovec Mihael — zidar, Mušič Marija — čistilka. 20 LET TOZD GO CELJE Avdič Hamdija — zidar, Bojinovič Dane — železokrivec, Kovač Alojz — tesar, Ograjšek Martin — vzgojitelj učencev, Zupanič Željko — zidar. TOZD GO LAŠKO Stanojlovič Drago — skladiščnik. TOZD GO ŠENTJUR Koren Stanislav — gradb. delovodja. TOZD GO SLOVENSKE KONJICE Golubič Avgust — strojnik, Ofentavšek Jože — tesar. TOZD GO ŽALEC Guntner Karl — tesar, Čulibrk Marko — zidar, Golavšek Franc — zidar. TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA Turnšek Herman — delovodja, Juraja Josip — zidar. TOZD MEHANIZACIJA Mazaj Franc — šofer, Drgajner Ervin — tehnolog, Balek Vincencija — materialni knjigovodja, Kukovnik Franc — skladiščnik, Mirnik Ivan — strojni ključavničar, Mrdža Marko — strojnik, Oblak Marjan — elektrikar. TOZD IGM MEDLOG Andrinek Janez — delovodja, Bordevič Vasilij — strojnik, Krušič Alojz — delovodja, Magajna Alojz — žerjavist, Terglav Branko — železokrivec. TOZD PROIZVODNI OBRATI Derča Franc — vodovodni inštalater, Cizej Ivan — nabav, referent, Ocvirk Adolf — skup. vodov. TOZD PROJEKTIVNI BIRO Koželj Ida — tajnica. DS SKUPNE SLUŽBE Črepinšek Elizabeta — odg. tehnolog, Gnilšek Jožica — blagajnik, Koprivc Štefka — kadrovski referent, Mauer Erna — knjigovodja, Podgornik Elza — nab. prod. referent, Streicher Anton — tehnolog, Zupančič Anton — referent za perm. inv. TOZD PREVOZI LJUBLJANA Maletič Jure — strojnik. TOZD GO LJUBLJANA Babič Pero — delavec, Zarič Radivoj — tesar, Korbar Fanika — kuharica, Todič Rajko — zidar, Golob Ivan — zidar, Kranjec Buro — tesar. 15 LET TOZD GO CELJE Marcijuš Valent — delovodja, Obreza Anton — zidar, Paša-gič Mehmedalija — delavec, Prevoršek Rudi — zidar, Strniša Janez — zidar, Fiket Milan — delavec, Franc Emilija — tehnolog, Petre Karl — tesar, šumiga Janko — železokrivec. TOZD GO ŠENTJUR Papič Milan — tesar. TOZD GO ŽALEC Jager Irena — vodja gradbišča, Kosem Marija vodja gradbišča. TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA Bočkaj Zdravko — zidar, Fruk Josip — zidar, Jutriša Mijo — zidar, Kajba Evgen — gradbeni delavec, Koražija Vilim — tesar, Kušar Slavko — tesar, Mlinar Mihalj — zidar, Pavlič Rudolf — zidar. TOZD MEHANIZACIJA Doler Branko — tehnolog, Černec Anton — strojni ključavničar, Dobrovšak Ivan — čuvaj, Čebular Marjan — šofer, Čugalj Jovo — strojnik, Krnjak Ivan — delavec. TOZD IGM MEDLOG Černič Janez — delovodja, Bakovič Jovo — strojnik, Hajrla-hovič Bilal — čuvaj, Ljubič Anton — tesar, Nežmah Josip — avtomehanik. TOZD PROIZVODNI OBRATI Jakob Edi — soboslikar, Keblič Božidar — stavbni ključavničar, Rider Pavo — elektroinstalater, Veber Herman — pleskar, Verbič Alojz — elektroinstalater. DS SKUPNE SLUŽBE Faganeli Franjo — tehnolog, Križan Sonja — tajnica, Stipič Elizabeta — čistilka, Lesjak Metka — referent za inozemstvo, Curk Bogdan — pomočnik direktorja komercialnega sektorja. TOZD GO LJUBLJANA Hadžič Muhamed — zidar, Klobučar Dane — delavec, Kurto-vič Mehmedalija — tesar, Vizjak Marjan — tesar, Hajdinjak Mijo — zidar, Brkič Milan — zidar, Huskič Gazim — zidar, Markovič Ivan — tesar. TOZD MOBILIA LJUBLJANA Kušter Jože — mizar, Šetina Viktor — mizar. 10 LET TOZD GO CELJE Arnaut Cmer — zidar, Barbulovič Borde — gradbeni delavec, Blazinšek Viljem — zidar, Brkič Razim — zidar, Čaka Selman — gradbeni delavec, Bakovič Burad — šofer, Hotič Sabhaz — gradbeni delavec, Ikeljič Ekrem — zidar, Korošec Stanko — skladiščnik, Kostačevič Vlastimir — zidar, Meznarič Franjo — zidar, Mičanovič Stojan — zidar, Murtič Esad — zidar, Nikolič Branislav — zidar, Pijetlovič Veselin — gradbeni delavec, Plivac Ekrem — tesar, Podvez Matija — gradbeni delavec, Pogorevc Alojz — zidar, Mlakar Alojz — delovodja. TOZD GO LAŠKO Docič Vukoslav — tesar, Osmič Alija — tesar, Polič Ahmet — tesar, Sibinčič Bora — tesar, Dekič Slavko — tesar, Hamzič Mehmed — železokrivec. TOZD GO ŠENTJUR Cumurovič Ranko — zidar, Dobrovšak Božidar — zidar, Nikolič Borde — betoner, Lancner Olga — čistilka, šprajc Franc — gradbeni delavec, Tešanovič Momir — zidar, Karalič Nurija — zidar, Karupovič Latif — zidar. TOZD GO SLOVENSKE KONJICE Brglez Ivan — tesar, Buherič Muhamed — strojnik, Grah Janez — strojnik, Novakovič Živko — tesar, Skok Ivan — delovodja, Sram Valerija — šef gradbišča, Hren Adolf — skladiščnik. TOZD GO ŽALEC Bedenikovič Milan — zidar, Hankušič Galib — tesar, Kadrič Osman — strojnik, Krampač Ferdo — zidar, Stančevič Milan — zidar, Vodišek Edvard — tesar, Didovič Ljubo — zidar, Jakubovič Mehmedalija — zidar. TOZD GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA Barič Zvonka — gradbeni tehnik, Beline Anton — delavec, Brezovec Metod — zidar, Cajzek Nada — kuharica, Centrih Dragotin — gradbeni delavec, Burič Ratko — delavec, Klau-žar Franc — gradbeni delavec, Kovačevič Novak — gradbeni delavec, Kustavič Milan — zidar, Ljubej Mihael — tesar, Novak Franjo — zidar, Ogrizek Franc — zidar, Paulovič Marija — čistilka, Pavič Drago — administrator v betonarni, Petrovič Branko — tesar, Plavčak Drago — gradbeni delovodja, Re-bič Albina — kuharica, Stančič Stjepan — zidar, Stiplovšek Branko — tesar, Uršič Ivan — gradbeni delavec. TOZD MEHANIZACIJA Gobec Martin — šofer, Jotič Živko — strojnik, Krivec Franc — mojster v mehanični delavnici, Cigoj Viktor — avtomehanik, Čretnik Milan — šofer, Dečman Milan — šofer, Gobec Karl — šofer, Halužan Rudi — šofer, Kavčič Martin — skladiščnik, Kotnik Boris — monter žerjavov, Levec Viljem — šofer, Mavrin Stanislav — strojnik, Prevoršek Bojan — šofer, Remus Ervin — strojnik, Stimulak Ivan — šofer, Vinder Franc — šofer, Golavšek Ernest — šofer, Končnik Branko — šofer, Kramarič Josip — strojnik. TOZD IGM MEDLOG Ellero Vinko — demperist, Colnarič Franc — strojnik, Černo-ša Jože — delavec, Gorupič Dušan — železokrivec, Dolenc Milan — mehanik, Sekirnik Anton — delavec, Damjanovič Vlado — železokrivec, Grahovar Juraj — strojnik, Močič Ra-denko — strojnik. TOZD PROIZVODNI OBRATI Henčič Josip — vodja obrata, Holcer Helena — čistilka, Trnovšek Jurij — klepar, Zlavs Franc — strojni ključavničar. TOZD LESNI OBRAT Dimnik Marjan — delovodja, Podkoritnik Maks — mizar, Sorčan Ivan — žagar. TOZD PROJEKTIVNI BIRO Cmak Elidija — projektant, Hrastnik Vera — projektant Ing. DS SKUPNE SLUŽBE Fišer Dragica — knjigovodja, Ambrož Majda — knjigovodja, Bratec Albina — knjig, sreds., Bratina Franc — tehnolog, Bukvič Josip — varnostnik, Goršek Darinka — saldakontist, Končnik Ana — tehnolog, Krašovic Ida — tehnolog, Les Elizabeta — tehnolog, Ograjenšek Peter — tehnolog, Plazar Breda — saldakontist, Jagarinec Jakob — kopist in splošna dela. TOZD GO LJUBLJANA Dizdarevič Kasim — zidar, Drobac Petar — zidar, Jezdimiro-vič Dragorad — delavec, Kmetič Ratko — zidar, Perič Peter — zidar, Popovič Drago — zidar, Dolinšek Anton — gradbeni tehnik, Kovačevič Aleksander — delavec, Rebolj Brane — gradbeni tehnik, Mustafič Ismet — železokrivec, Ropoša Zdenka — kuharica, Kovačič Pero — gradbeni tehnik, Zivko-vič Kosta — delavec, Nura Ismail — delavec. §§ pravna posvetovalnica DISCIPLINSKI UKREP PRENEHANJA DELOVNEGA RAZMERJA ZARADI NEOPRAVIČENIH IZOSTANKOV Z DELA Skupna disciplinska komisija je po izvedenem disciplinskem postopku ugotovila, da je delavec neopravičeno izostal z dela 17 delovnih dni in da je za to hujšo kršitev delovne obveznosti odgovoren ter mu izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja. Delavec s takšno odločitvijo disciplinske komisije ni bil zadovoljen. Pravočasno je vložil ugovor na delavski svet, ki je o ugovoru odločal kot organ druge stopnje. Podobno kot že v zagovoru na prvi stopnji, je tudi v ugovoru sicer priznaval, da ga v očitanih dneh na delu ni bilo, vendar je trdil, da iz opravičenih razlogov, saj je bil bolan. Poleg tega je še navajal okoliščine, da je že vrsto let delavec pri delovni organizaciji, da ima številno družino, da je invalid tretje kategorije, kar vse po njegovem mnenju, disciplinska komisija, ko mu je izrekla najstrožji disciplinski ukrep, ni dovolj upoštevala. Ob tem pa ni predložil nobene bolniške listine, ki bi opravičevala odsotnost z dela zaradi bolezni kot je to pravilo. Za ta čas je imel v zdravstveni knjižici vpisane tri obiske pri zdravniku. Delavski svet takemu ugovoru ni ugodil in je potrdil sklep disciplinske komisije. Delavski svet je namreč menil enako kot disciplinska komisija, da če delavec le zatrjuje, da je z dela izostal, ker se je počutil bolanega in zato od zdravnika nima priznanega bolniškega staleža, mu je takšen izostanek mogoče šteti le kot neopravičen. Tudi vse olajševalne okoliščine niso mogle pogojevati izreka milejšega ukrepa. Delavec je dokončno odločitev samoupravnih organov Izpodbijal pred sodiščem združenega dela, vendar brezuspešno. Sodišče združenega dela je na prvi stopnji njegov zahtevek zavrnilo, prav tako je sodišče združenega dela Slovenije zavrnilo njegovo pritožbo zoper odločbo sodišča prve stopnje. V obrazložitvi odločbe Sodišča združenega dela Slovenije med drugim piše: »Tudi pritožbeno sodišče zaključuje Iz Izvedenega disciplinskega postopka pri udeleženi temeljni organizaciji in postopka pred sodiščem prve stopnje, da je predlagatelj neopravičeno izostal z dela. Zatrjevanju predlagatelja, da je bil v navedenih dneh bolan in da ni mogel na delo, sodišče ni moglo slediti, saj njegovo subjektivno slabo počutje, ki ni bilo potrjeno z mnenjem zdravstvene službe, ne more biti upoštevano kot opravičljiv razlog njegovega Izostanka«. Marjeta Klinc, dipl. lur. glas mladih UDELEŽBA V MLADINSKI POLETNI POLITIČNI SOLI 83 V času od 1. do 4. septembra letos sem se udeležil mladinske poletne politične šole 83. Bila je v prostorih Pedagoške akademije v Mariboru. V četrtek popoldne nam je Mitja Ribičič spregovoril o aktualnih družbenih razmerah v SFRJ. V petek smo delali v štirih skupinah, v popoldanskem času pa smo spregovorili o ZSMS kot fronti mlade generacije. Petkovo delo smo zvečer zaokrožili z okroglo mizo, na temo »Alternativna gibanja med mladimi«. V soboto smo prisostvovali dvema predavanjema: dopoldne Slovenija 2000 in aktualni ekonomski ter tehnološki razvoj Jugoslavije in o svetovni ekonomiji, popoldne pa Reševanje brez posebnosti in nove oblike zaposlovanja. Zaključek letošnje mladinske politične šole je bil v nedeljo dopoldne z razpravo o mladinskih delovnih akcijah. Na koncu dopoldneva smo še ocenili naše delo. Predavanja so bila dobro ocenjena. Simon Brdnik NOVO VODSTVO V OK ZSMS IN NJENIH ORGANIH Dne 29. septembra je bila v veliki dvorani Narodnega doma volilno programska konferenca Občinske konference ZSMS Celje, na kateri so mladinke in mladinci 00 ZSMS iz Celja volili nove organe v vodstvu: predsedstvu in komisijah OK ZSMS. Tako je za novo predsednico OK bila izbrana Anka Vetrih iz Nivoja, za člana predsedstva pa Blaž Lilija. V razne komisije so iz Ingrada bili izvoljeni še naslednji mladinci in mladinke: v komisijo za družbenoekonomski položaj mladih delavcev Franc Belehar, v komisijo za socialno politiko Slavica Vrbnjak, v komisijo za zaposlovanje Darja Petrej, v komisijo za stanovanjsko problematiko Pavel Grabner, v komisijo za SLO in DS Helena Colarič, v komisijo za organiziranost in razvoj ZSMS Mladen Pasarič, v komisijo za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil Goran Hočevar, v komisijo za družbenoekonomski položaj učencev in študentov Zdenka Šmarčan, v kulturno komisijo Peter Novak, v komisijo za prireditve in akcije Rajko Dudarič, v center za obveščanje in propagando Terezija Cvek, v komisijo za šport in rekreacijo Rafko Kampuš in v center za M DA Davorin Kucljak. Vsem izvoljenim želimo veliko uspehov pri delu. TALIJIN HRAM NAS VABI Kot vsako leto je tudi letošnje leto Slovensko ljudsko gledališče Celje razpisalo a-bonmaje. Koordinacijski svet ZSMS je za vas mladinke in mladince nabavil 6 abonmajskih vstopnic, ki jih lahko dobite pri Metki šlatau (DSSS). Naš abonma je ob četrtkih oo 19.30. Vabljeni! FOTO KROŽEK DDF Z letošnjim šolskim letom Je pričel delovati foto krožek, za katerega vlada med učenci precejšnje zanimanje. V začetku se bodo udeleženci spoznavali s teorijo fotografiranja, kasneje pa bodo prešli na praktično uporabo fotoaparatov, fotografiranja, razvijanja filmov In izdelovanje slik ... Upamo, da bomo lahko že kmalu našli tudi kakšno sliko na tej strani Ingradovega glasila. Blaž Lilija NESREČA SA BOLOVANJEM Rano, jedne nedjelje, usta-de naš dalija i poče pripreme za dobivanje bolovanja za sli-jedeči tjedan. Misli, misli i razmišlja kako da to izvede i dosjeti se: No da se malo ugrizem za prst, možda če oteči i evo ti bolovanja. što smišljeno, to i učinjeno i »škljoc« sklopiše se zubi oko prsta. Riknu drugar kao ranjen bik, jer u želji da bude što ubjedljivije, malo se pre-više ugrizao. Od boli nije mo-gao stajati na mjestu, tako da je trčao oko doma urličuči kao divlji Apači, dok se bol nije polegao. Ali gledaj jada, prst otekao malo i previše, tako da za deset minuta više je sličio opanku nego prstu. Kuda sada! Možda vaspitač može pomoči, neka barem malo zavije možda če biti bolje. Vaspitač malo pogleda, vidi nije šala i pošalje ga dežurnem liječniku. Ni dežurni ne htjede puno gledati nego ga pošalje na kirurgiju. Tek tamo dodje u prave ruke. Neki čiča — ogromnega stasa priveza ga na operacijski stol. Da ga malo ohrabri upi-ta ga odakle je, i kad ču da je njegov zemljak iz Ključa žabi mu samo dvije inekcije u otečeni prst. Zemljače — boli II, pita kasapin i ne če-kajuči odgovor uze makaze u ruke. — Ne boli, samo vi režite, pravi se junačina naš momak i onom zdravom rukom pri-hvati se za naslon stolice ko-ja se baš našla kraj stola. »Stric«, »štric« ču odjed-nom sa one Strane na ko joj je bila I oboljela ruka i što od straha, što od bola dreknu da jadnom doktoru ispadoše škare iz ruku. Da bude zlo još veče osjeti nešto mokro i toplo oko nogu. Na sreču bilo je sve gotovo i kad mu je liječnik zavio napačeni prst naš junak pri-upita: »Hočete li poslati po-tvrdu u poduzeče ili čete napisati u zdravstveno knjižicu do kada imam bolovanje. Doktoru još jednom ispadoše makaze iz ruku koje je u me-duvremenu podigao i kada se malo pribra reče mu: »Kakvo bolovanje komšija, pa nišam ti odsjekao cijeli prst«. PS — Nekoliko podataka: — Mjesto dogadaja: Celje — Dom Dušana Finžgarja — Junak: ime izmišljeno (maloljetna osoba) — Vaspitač: Rajko Dudarič — Napisao: Rajko Dudarič VESELA JESEN — Tudi letos so učenci Doma D. Finžgarja obirali Jabolka v nasadih KK Šentjur — Slom. Glede na lanske izkušnje Jim Je bila letos zaupana zahtevnejša naloga. kadrovske vesti V avgustu in septembru smo na novo kadrovali 159 delavcev, v istem razdobju jih je odšlo 70. Upokojeni so bili: — starostno ZAVEC Franc, rojen 30. 7. 1923, zidar v Celju, delo jo združeval od 6. 9. 1952 do 31. 7. 1983. Stalno bivališče ima Gornji Slaveči 105, Kuzma. ŠESTANJ Ivan, rojen 16. 3. 1923, strojnik v Žalcu, delo je združeval od 10. 4. 1957 do 1. 8. 1983. Stalno bivališče Donja Voča 247, D. Voča. ROUDI Jože, rojen 23. 2. 1'J34, železokrivec v Medlogu, delo je združeval od 17. 6. 1966 do 2. 8. 1983 — invalidsko upokojen. Stalno bivališče ima Trubarjeva 35 b, Celje. ČANADI Stjepan, zidar iz Ljubljane, starostno upokojen 31. 7. 1983. ŽOHAR Evgen, rojen 25. 3. 1922, gradbeni delovodja iz Šentjurja, delo je združeval od 1. 10. 1952 do 30. 9. 1983. Stalno bivališče ima Otok 13, Celje. OREŠNIK Ludvik, rojen 18. 8. 1923, železokrivec v Žalcu, delo je združeval od 22. 5. 1950 do 23. 9. 1983, stalno bivališče ima Parižlje 57, Braslovče. PODGORŠEK Anica, rojena 17. 5. 1925, vodja računovodske službe, delo ie združevala od 1. 8. 1956 do 14. 9. 1983, stalno bivališče ima Soseska vrt, Petrovče. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža in očeta STANISLAVA GABERŠKA se iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavcem v TOZD IGM Medlog, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili besede sožalja. Posebna hvala tovarišu Rafku Krošlju za njegove poslovilne besede. Žena Zinka In sin Igor ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega očeta LJUDEVITA 2LO-FA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v TOZD GO Laško in Osnovni organizaciji sindikata za darovano cvetje. Posebna hvala sodelavcem obrata Demit fasade za izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Josip ZAHVALA Ob smrti drage mame CECILIJE CENTRIH se Iskreno zahvaljujem sodelavcem v skupnih službah In Osnovni organizaciji sindikata za darovani venec, spremstvo na njeni zadnji poti In besede sožalja. Posebno se zahvaljujem sodelavcem v obratu Družbene prehrane za Izkazano sočutje. Svetlana Podgoršek z družino OBERŽAN Marija, bilancist, rojena 11. 6. 1933, iz Skupnih služb, delo je združevala od 1. 10. 1950 do 6. 9. 1983, stalno bivališče Lokrovec 38, Celje. — Invalidsko TEŽAČKI D uro, rojen 1929, strojnik iz Žalca, delo je združeval od 7. 4. 1957 do 12. 9. 1983, stalno bivališče ima Prihova 33, Nazarje. VALE K Juraj, rojen 3. 2. 1935, zidar iz Rogaške Slatine, delo je združeval od 1. 3. 1972 do 29. 8. 1983, stalno bivališče ima Gora Košnička, Desinič. Na delu v Iraku je bilo konec septembra 161 delavcev. Marija Pšaker ZANIMIVOSTI IZ GRADBENIŠTVA RAZMIŠLJANJA VELIKIH USTVARJALCEV O GRADBENIŠTVU IN ARHITEKTURI Pietro Lulgl Nervl Gradbeni materiali, statika, tehnologija, konstrukcije, ekonomičnost zasnove, funkcionalne zahteve — vse to so zlogi arhitektonske govorice. Nemogoče Je to govorico povzdigniti v »poezijo« (arhitekturo) celo do direktne »proze« ne (dobre gradnje), brez popolnega poznavanja teh zlogov in brez poznavanja pravil gramatike In sintakse, po katerih se morajo tl zlogi sestavljati. VValter Gropins Prepad, ki danes obstaja med projektiranjem In Izvajanjem objektov je nenaraven pojav, če ves potek primerjamo z ustaljenimi postopki gradnje v velikih u-stvarjalnlh obdobjih preteklosti. Preveč smo se oddaljili od prvobitne situacije, ko sta bila projektiranje In izvajanje objekta sestavna dela enovitega procesa — arhitekt In konstruktor sta bila združena v eni osebi. Arhitekt prihodnosti bo glede na razmere prisiljen, da se neposredno vključi v gradbeno proizvodnjo. Če bo doumel potrebo po tesnem sodelovanju s konstruktorji, znanstveniki In ekonomisti, bomo znova lahko zlili v naših gradnjah v celoto umetnost, znanost In ekonomičnost. »Glasilo« Izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3000 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca Ja-grlč, tehnični urednik: Vlil Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk In klišeji: AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, ja časnik oproščen davka na promet prozivodov (St. 421-1/72, z dne 18. 7. 1974). Na Lavi 7, zahodno od Poslovne stavbe Ingrad, Imata sedež In proizvodne prostore dve naši temeljni organizaciji. Meje med njima praktično ni, saj so deponijskl prostori TOZD Proizvodni obrati In parkirni prostori TOZD Mehanizacije na enem, celovitem prostoru. Pa vendar sta tl temeljni organizaciji, vsaka zase, naročili asfaltiranje svojega dela dvorišča, ena lani, ena letos. Foto B. Batalaki 4. POHOD PLANINCEV SOZD GIPOSS Srečanje na Glažuti Tudi letos je bila druga septembrska sobota namenjena zdaj že tradicionalnemu srečanju planincev sestavljene organizacije Giposs. V lepem sončnem vremenu smo se zbrali na Glažuti, 1080 metrov visoko na Pohorju. Organizatorji srečanja so bili planinci Stavbarja iz Maribora. Planinci Ingrada smo pričeli s pohodom na Osankarici In šli preko Šumika in Areha do Glažute. Bilo nas je 38, vseh na srečanju pa 145, torej manj kot lani na Raduhi. Kljub temu je bilo srečanje prijetno in spoznali smo lepe predele Pohorja. Razšli smo se z dogovorom, da se prihodnje leto srečamo nekje na Dolenjskem; organizatorji pa bodo planinci Pionirja iz Novega mesta. Torej na svidenje drugo soboto v septembru 1984' Vili Šuster Krajši postanek ob Črnem Jezeru med pohodom proti Glažuti. Foto Alojz Krajnc Priznanja za krvodajalstvo Krvodajalstvo Je odraz plemenitosti, človeškosti, odločitve posameznika, da z lastno krvjo pomaga drugim. V prostorih Narodnega doma v Celju je bila 15. septembra proslava v počastitev 30-letnice brezplačnega krvodajalstva v Sloveniji. Na proslavi je Skupščina Rdečega križa Slovenije podelila ob 30-letnici prostovoljnega krvodajalstva priznanje »ZASLUGE ZA KRVODAJALSTVO« konferenci osnovnih organizacij zveze sindikatov GIP »Ingrad« Celje za dolgoletno plemenito delo pri razvijanju solidarnosti med ljudmi na področju krvodajalstva. Enako priznanje je prejela tudi Marija Gazvoda. Vsako leto podeljujejo tudi diplome z značko za večkratno darovanje krvi. Letošnji odlikovanci iz Ingrada so: za 5 kratno darovanje Zdravko Borko, Alojzija Kukovič, Maks Lipovšek, Breda Plazar in Bojana Koštriu, za 10 kratno darovanje Bogdan Košenina in Franc Turnšek, za 15 kratno darovanje Janez Horvat, za 20 kratno darovanje Marjan Dimnik. Za 25 kratno darovanje krvi podeljuje Rdeči križ plaketo, letos jo je prejel Edvard Fl-Jačko. Med dobitniki priznanja za 30 kratno darovanje krvi pa je letos Irena Brišar. Vsem dobitnikom priznanj veljajo iskrene čestitke! Vili Šuster UČNO DOBO KONČALI ZADNJI »VAJENCI« Letos so končali učno dobo še zadnji učenci v gospodarstvu, kajti zdaj imamo že tretje leto usmerjeno izobraževanje. Skupaj je zaključil učno dobo 101 učenec. Učenci usmerjenega izobraževanja so končali 1. in 2. letnik. Učni uspeh je bil 92 odstotni, torej od skupaj 92 učencev razreda ni izdelalo 7 učencev, šolanje sta dva prekinila in bosta štipendijo vrnila, 5 pa jih razred ponavlja. 29 učencev, ki so obiskovali skrajšani program, je zaključilo teoretično šolanje in so zdaj na pripravništvu, oziroma na usposabljanju. Služba za izobraževanje V zabavnih Igrah so bili naši planinci zelo spretni In hitri PRIZNANJE CINKARNE Ob praznovanju 110-letnl-ce metalurško kemične Industrije Cinkarne Celje je delavski svet delovne organizacije na svoji svečani seji, dne 16. septembra letos, sprejel sklep, da se dodeli priznanje gradbenemu Industrijskemu podjetju Ingrad Celje za dobro In uspešno sodelovanje. GLASILO INGKAt) vrsta JABOLK FINSKO Jeleno NEVESTINO nteNOUNjI IMTNINA TOVARNA V NARIN) RU VOR WVEL TELeSA POVZEMNl komuk. ANITA EK0ERC. BRENCELJ OTOK V KVARNER. ZALIVU ta čer ek aaccgoE klicno TRNO TRAJNO- CVETK OGLJIK. OfL KMEČKEGA V OTA SELEN STIK »ve* PL0SKSV AALIJ ORANJE NAŠI RAIGLEM PREPRO- OAJAftfe TOVARNA KOČEVJU ?PORTNO OALAČILO