4 ~ l y $ i 1 iv./. i.M X 1 «•>■ ž r. r ttv. V. TUJIMI • wwr i' rj T ■-■!T r Tr4’ : c ^ : v T T ,n, > . 17., Leto II. V£I^pkJ TEDNI k. — W?-- Nedelja, 26. oktobra 1947. P^AXNDSC l^> A OSA KRALJA # In. ttlf V I ,: * 1 / «/' f l mmii mi , _ rekel je Idiat Judom { '"Glejte, v vas kralj!" Ti so pa zavpili $ " Proč, proč; križaj ga!" Rekel jim jej "Vašega kralja naj križam?" Odgovorili so veliki duhovnikij "Nimamo kralja ražen cesarja, Tako so Judje zavrgli svojega prave= ga kralja in izbrali mesto njega cesarja poganskega sveta. Zavrgli so vogelni kamen,, zavrgli pravo pot, resnico., življenje in s tem svojo sredo na zemlji in v večnosti, Ker so izbrali pogansko zmoto mesto resnice, so izbrali tudi vse tisto, kar iz nevere in-sovraštva do pravega kralja clo= veštva izhajal Nravno pokvarjenost, oholost. ki se dviga nad Boga, sebičnost, uživanja željnošt in iz tega sledečo, zavist t sovraštvo, krivico, strašne čase vojske in končno pogub© svojega naroda. v «W"p«ih ^ mmltUllflu Premislimo ob tem prazniku, če smo mi kaj drugačni? Morda smo drugačni, pa samo v besedah dostikrat,.' Saj so Judje tudi v besedah pričakovali in hrepeneli po Mesiju - Kristusu Karlju. Ko pa je prišel in od njih zahteval, kar jim ni bilo všeč, so ga zavrgli. Podobno Ga le prepogostokrat priznavam® mi. Ko pa pride do tega, da se je treba držati Njegovih potov in postav v življenju, v dejanjih, Ga £a zavržemo! Nočemo se držati postav Kristusa Kralja, hočemo to kar uci vsemogočni česal modernega poganskega matexia= lizma. Moš, žena, kolikokrat se to dogaja v vajinem zakonu, da v gresta preko Njegovih postav. Fant, dekle, kolikokrat vidva kršita_ Njegovo voljo. Priznanje za Kralja zahteva On v dejanju ne v besedi. Pravi Njegovi podložniki so mu predvsem v dejanju pokorni. Iz te 'pokorščine sledi spoštovanje in šele potem ljubezen. Kristus mora kraljevati našim delom, besedam in mislim, To moramo urediti in podrediti Njegovi volji najprej sami in napeti vse sile, da dosežemo v javnosti. Potem bo Kristus v resnici nas Kralj in na zemljo bo prišlo božje kraljestvo pravice, resnice, ljubezni in miru* AVOL1TVIEMK/V i; STARE IN NOVE ZAVEZE - KNJIGA PSAEMOV. Psalm 13. ( Slovesen Gospodov vhod v svetišče) Gospodova je zemlja in vse,' kar je na njej, vesoljstvo vse in njegovi prebivalci. Zakaj on mu je dal temelj nad morji : , ha rekah ga utrdil, - Štev• 17., Leto XI. - 2 - 26. oktobra 194-7. S Kdo bo stopil na goro Gospodovo, kdo bo stal v njegovem svetišču? Kdor je nedolžnih rok in čistega srcaj ki ne obrača svojega duha v prazen nic' in svojemu bližnjemu po krivem ne prisega. Ta bo"gre jel blagoslov od Gospoda in plačilo od Boga, svojega Zveličarja, Tako se godi rodu, ki skrbno išče in.hodi za obličjem Boga Jakobovega. Dvignite kvišku, vrata, svoje glave, odprite se, starodavni dvori, da bo vstopil'kralj slave! "Kdo je ta kralj slave?" Gospod' močan in silen, Gospod, ki je velik v boju." Dvignite kvišku, vrata svoje glave odprite se,starodavni dvori, da bo vstopil kralj slave! -"Kdo je ta kralj slave?" Gospod nebesnih čet« on je kralj slave. Za vse apostole Srca Jezusovega, posebnd še za one, ki so se trudili za posvetitev družin, je bil dan, ko je sv. oče progla= sil novi praznik Kristusa Kralja, silno vesel dan. V svoji okrožni= ci govori sv. oče o Jezusu kot kralju, ki vlada z ljubeznijo svoje= ga Srca, Obenem priporoma ravno posvetitve družin in človeške druž= be presv. Srcu kot najboljši pripomoček, da se širi priznanje Kri= stusove kraljevske oblasti. - : Kaj pa je duh tega lepega in velikega novega praznika? Ne da bi se obotavljali, odgovarjamo« Duh praznika Kristusa Kralja je duh ustoličenja in posvetitve presv,. Srcu Jezusovemu. Kratko naj še razložimo praktično stran praznika in dela za' kraljestvo Kristusovo. Jasno je in tudi papež je izrecno poudaril, da je z vpe= ljavo tega praznika predvsem hotel v živo' zadeti nesrečni družabni laicizem,^ta pogubni zmotni nauk, ki je žal zašel že-globoko v mno= ge katoliške kroge. Ta nauk je Kristusov vpliv izrinil iz družin, društev, sploh iz človeške družbe. Kristusu je vzel glavno in od= ločilno besedo v javnem življenju in ga potisnil v zakristijo. Go= vore o nekem. Jezusu iz Nazareta, o nekem Bogu, Kralju in zakonoda= jalcu zgolj za zasebno življenje. Prezirajo pa one strani sv. pisma, ki^tudi spadajo k zakladu razodetih resnic in oznanjajo njegove božje in neminljive pravice nad družbo in narodom, nad vladarji in podložniki. V odločilni uri je hotel papež ponovno in slovesno poudariti to resnico božjega razodetja, ki jo sovražniki božjega kraljestva najbolj taje. ' Kristusov namestnik zlasti želi, da Kristusovo kraljevanje priznavamo v dejanju-in ga uveljavljamo v življenju poedincev^ dru= žin in narodov, 'Tu naj torej zastavi naše delo posvetitve družin, in pomaga, da se namen praznika doseže, kakor je pomagalo praznik pripravljati. Potrebno je, da v družinah vzbudimo in gojimo prave= ga krščanskega duha.'V tem je namreč skrivnost in edina trdna pod= laga vsake prave in trajne krščanske obnove. Kaj pomeni v življenju'resnicaj Kristus je Kralj! Vzemi evangelij od praktične strani, tako da bo vodilLo in merilo za življenje poedinca in družine. Kristusa priznava za Kralja, kdor Štev jSte v. 17., Leto II. - 3 - 16. oktobra 1947. gleda os gospod š..c vi sod in v •• lj'3n? Kako ker njegove pos.tave in zapovedi prizna v družini, pri vzgoji, v vsem zasebnem in javnem' življenju. Jezus mora uravnavati in voditi vse delov'nje in življenje« ^ Vse je njemu podrejeno, tudi: 'čtivo, moda, , zabave, cruždbnc življenje, Sploh vse. On je najvišji vbgs? nio ne sme. priti v navzkriž z njegovo voljo. Pov« .■sem je ra mestu' vprašanje? Ali je Jezus s tem zadevo« sodi on o tem? In njegova Sodba mora biti za ras odlo« on iv,a povsod j.n v vsem prvo in zadnjo pes-id.o.« Jezus naj višjo pravico soditi ne 'le/o naših skrivnih mislih, cilna. o govorih in cdločinvah v javnem ima namreč temveč tud 01 o v ek, ki v zaupnem družinskem krogu govora, s Prodi k nam tvoje kraljestvo, mora spre .jedi isto Eristusovo kraljestvo z vsemi posledicami tudi povsod drugod, na cesti, v službi in v družabne družabnem, življenju. Zato mora ocena«, ki ga izmoliš v tišini pred tabernakljem, nujno vplivati tudi na tvoje vedenje v■družini in v družbi. V kakšni šoli pa naj se ljudje n&uče tako odločne in moške kreposti? Le v družini, v svetišču krščanskega doma« Moremo in moramo reči, da je družina res temeljna, kamen, na katerem sto= ji prestol Kristusa kralja. Družine mu pripravljajo krono, ki mu jo bosta družba in narod-.pozneje posadila na božjo 'glavo j ne bosta mu seveda s tem dala nekaj svojega, temveč mu' bosta le javno pri« znala, kar mu po pravici pripada. S oim večje ljubeznijo sprejema družina Srce Jezusovo za gospodarja in'Kralja, tem bolj cveto v njej one čednosti, ki so podlaga lepega krščanskega družinskega in družabnega življenja, na primer s pogum, vera, evharistična go« rečnost, poštenje, spolnjevanje cerkvenih zapovedi. Pred nekaj leti bi praznik Kristusa kralja -gotovo še^ne našel toliko odmeva in razumevanja. ‘-Tedaj še ni iz toliko družin odmeval glas? "Eočemo, da nam %istus vladat Tedaj še ni toliko družin veselo odgovarjalo na papeževo okrožnico: Kristus mora kraljevati! Zvesti -apostoli Kristusa Kralja, apostoli ustoličenja, tru trudite se, da bo njegovo kraljevanje v družinah, ki jih je vaša g-rečnost ze pridobila, vedno globlje. Poživite v njih duha vere in ljubezni. Skrbite, da bodo vanj verovali z živo vero in da jih bo njegova ljubezen povsem osvojila,. tako da bo postal res Kralj in središče njihovega življenja. Naprej torej! Dosegli ste že toliko in tako lepih uspe« hov$ zato le naprej, zlasti še, ker vas sedaj vzpodbuja in vam daje mo_či v vaših naporih Kristusov namestnik. Ne pozabimo^pa, da bo ta Eralj tem bolj res pravi gospodar' družin in družbe, čim bolj 'bo ljubljen. Apostoli, sami ga ljubite z vsem srcem in vso dušo, da se ga bodo od vas naučili še drugi ljubiti, tako ljubiti, da bodo popolnoma in dosledno sprejeli in spolnjevali njegove postave. . Kristus kraljuj! Živel Kristus Kralj ! BRP3/v\ ITN SESRA/A ^AZE^NI/A POTU]IMI Prosti c a s n d e 1 j o »* v nedeljo je najbolj dolgčas, komaj čakam, da mine,” slišimo tožiti mlade ljudi. Zato seveda treba na veselice -..ne« deljo za nedeljo se pozno v noč do jutra^glasi godba in vabi, kako bi mlad človek ubežal iz puščobe doma - se pravi d.om 'ni! — tja, -kjer je kratek čas, veseljeip zabava."Ker se duhovni ne smejo Šftev. lj. j Leto IX - 4 - 26. oktobra 194-7 kratkočasiti.in se stari ljudje na znajo, zato pa še nam branijo.." Pa mi'je mlad fant, nekaj čez 20 let. priznal * Veliko sem plesal tt rp to : Dri^nai a je, ki ni edino, bi in norel, pa vidim, da je neumno,, vsaj ene dokazalo* Le po pameti se razveseljuj j če nočeš kdaj sam sebe obsojati in obžalovati to m ono potem, ko bo prepozno. Za veselice in ples velja, da so najboljšo rade .slabe. Kaj' naj šele rečemo o teh prireditvah ned*.I30 za nedeljo celo noč, ali pa že v sobpto zvečer, da je potem aedi lja' o skrunjena 1 začne se z grehom ih ostane brez maše in božjega blagoslova. Ce to delajo'domačini je žalostno, če - jih begunei v tem .posnemamo, sno obsodbe vredni, Le spreminjajmo dneva Gospodovega' v'- dan.hudičev, Kaj" pa naj delam v nedeljo? Poleg nedelj s l.C C til ca S e, ki v ..glavnem, izpolni dopoldne, bi svetoval tole* 1 , Beri;.. Slovanski časopis in knjigo Danes znamo bolj ceniti-slovensko*besedo; kar dobimo poštenega v slovenskem jeziku, naj nam bo dragoceno/ Cd praviš, da nimaš, velja: kdor isce, najde! Vprašaj družbe, posebno, če v dolgo in velja beseda? si. z dobrimi se di-uži tu tam DO j dobil! - 2 » Poišči dobre taborišče nič ne moreš. Sam nihče ne- zdrzi smo že prenesli in z čaka. Le glave ne po v tem pomagajmo drug drugemu, več časa; kolikor ,.n povem ti, kaj mol, V pogovorih .i še vse, ks moreš, o ur aru ir nas Pa domov' piši v .nedeljo, ko imaš ’ ik z domačimi! ~ 'j > 0 Lepa slovenska pesem je tudi vredna, da jo -gojimo, morda imaš priliko, da-nastopiš, v igri na odru; vse to je lopo in pošteno-. Po - vsem temne ne bo glava bolela, ohranil boš mir srca in v takem srcu je še največ pravega veselja brez dolgega časa. llVLjE f BOZilU 0TR01/ _l*£B2.1host_do_Mamijei_ Sveti Ludvik Marija- Grignion mon= fortski je gojil posebno pobožnost do Mari* je. Opisal jo je v spisu "Pesnična pobožnost do Marije", .. Bistvo te pobožnosti sloni na"pe= -tih resnicah**, kar že pove, da ne gre tu .1^ \j /1 'samo za molitev, temveč za bistveno no€ra= • , X \' ir /A 1 .ki /A. I ppji in zunanji način živi jen jp. ' A y A'AK:r{A:A-s '%j r' prve .n.anicg. jej d ozas Kristus je 'jliV^pn k p; Y p ;/ zadnji cilj in konec pobožnosti do Marije. ; \ ju-. ..'..-'--c po nebno ljubeznijo do Marije ne sme biti spregledano * bistveno & Kristusa ne zakriva " Marija,, temveč ga odkriva, kaže nam Ga. in • vodi k njemu. Misijoni, duhovne vaje, tridnevna priprava na smrt, o kateri je velikokrat pridigal, vse to in še drugo njegovo delo kaže j kako je bil sv. Ludvik'Marija Grignion goleč. za , Jezusa. Zato je tudi njegova pobožnost do Marije pet h Kristusu m' src er "lahka, kratka, popolna in varna, pot h Kristusu. . Kct drugo resnico in,nujo popolno odvisnost od Kristusa in po njem od Marije* Zato porabi o "Marijinih sužnjih” sužnji Marijini,, Prav ta izraz je name te.L na veliki o opor in^so ga sprejeli kot "tu .j in nepravilen^, če e, ha smo ourper božji in ,ato porabi Pav.;.ov e? raz •* suženjstvo" in gpved mi smo'sužnja Kristusovi in zato tudi Štev, 17,5 Leto II, 5 - 26. oktobra 194-7* otroci Marijini, • Nobeden ni tako poudarjal, božje In. tudi smo., kakor apostol Pavel. Isti pisal? "So sužnji 'Kiis; da se imenujemo otroke apostol je tudi za~ 'De se v e c n Pavlovih, ustih smemo razumeti' a- Ta izraz v ■uscvi... j; mre ti' samo v. klasičnem pomenu besede. Že besedi Pedumptoi - Odrešenik pove, da smo bili rešeni iz-rok neke= ga gospodovalea in sicer satana in srn? zato- prišli pod .oblast nekoga koga druftejji in sicer -Tristuscu Mi nismo .prisiljeni, temveč pro= s t o v o J. j iij. "s u 7 n j i M ar d j i ni m smemo prosto razpolag Sami iz se! znanje'nas s bo d j s j 0. a r u j en o t ug..1. j r. % sv o ji a z id o § če n j a in tja resnica ja S Stari> ne moremo nič dobrega naredit nagnilo Stari , grešni človek da bomo spoinje v al: c, s čemer moremo zasluge, mera 'imreti, o pravilno samospo= Kristusovo zapoved o iv s ambpreiuagovanju, in grehu vedno bolj. in bolj odmirali. Svetnik pravi, cla je najboljša tista pobožnost do Marije, ki najhitreje in najbolj gotovo vodi do samopremagovanja in odmiranja našemu hudemu nagnenju. Tako pobožnost si moramo osvojiti. In to "popolno pobožnost .do Marije" nas hoče učiti, četrta resnica je posredništvo« Grignion govori o nuj no= sti, da imamo pri Bogu posredovalca, namreč Kristusa? pri Kristu= su pa je srednica Marija, Peta resnica je slabost in- nesamostojnost nase narave. Tudi, ča dobro hočemo in delamo, ne moremo zaklada ohraniti v * - K, ... * — . . Vi II. , "zdrobijipi posodi". Sovražniki pekla in sveta so številni in moc= ni, Ta zaklad lahko rešimo po Ujej, ki ni imela nobenega deleža g kačo in svetom. Bistvo pobožnosti pa' obstoji v raznih vajah. Poleg rožnega venca, slavospeva "Moja duša poveličuje", neke posebne pobožnosti do učlovečenja in še nekaterih drugih, imenuje predvsem pripravo na pos v etilno, dejanje, la priprav a ^spominja m duhovne vaje Sv o Ignacija, Obstoji v tem, da je duša vsaj dvanajst dni "rešena posvetnosti", naslednji teden naj se vadi v premišljevanju,- molitvi in pobožnosti za samosposnanje in kesanje, naslednji teden se trudi, da bi bolje spoznal'Marijo, zadnji teden pa, da skuša rasti v spoznanju osebe Kristusove, Ta resna in globoka priprava njegova "resnična pobožnost na posvetilno dejanje kaže, kako je do Marije", usmerjena h Kristusu. " Kad zunanjimi valjarni pa stojijo notranje. Svetnik jih izraža v slavnih besedah?"vse po Mariji, z Marijo, v Mariji in za Marijo” in k'tenu dodaja? "da bo moglo biti vse popolnejše po Je= zusu, z Jezusom, v Jezusu in za Jezusom;" Te besede so nam znane iz svete mašet ."Po Njem, z Njim in v Kjem." Svetnik izrecno povdar = ja, da se mnogi trudijo, da spolnijo vse zunanje pogoje_pobožnosti, ne prodre jo 'pa v notranjega duha pobožnosti. Oni pa, ki se tru== dijo/ da bi prodrli -v bistvo pobožnosti, "bodo napredovali od mi= losti do milosti, od razsvetljenja do 3:azsvetl jenja, do spremenje= nja samega sebe v Kristusa in dospeli na zemlji do po,lne mere sta= rosti Kristusove. . _ kakor so jo zložili in molili poljski duhovniki v koncentracijskem taborišču v Dachau* Verujem v Boga, vsemogočnega Stvarnika nebes in zemlje. Verujem,.dasi sem ponižan. Verujem v Te, živi, troedini Bog, verujem v Te Ab.a, moj Oče, v . Verujem, čeprav sem tu le številka in izobčen iz zivlje= nja* J Verujem v Te, moj Bog. Okrepi mojo vero! I Štev. 17., Leto IL 26, oktobr¬ om domovino, beden sem negotova,, negotov je uničevan sem, izg-; z n, l; oj a b o (1 o d no s 'ločen od dom jutrlnji dan ' Mo me jetništv.? svet vladaš z močno roko, reši da umrem, reši mojo domovino, daj nam vsem mdr, ki ga svet ne osvobodi v more izboj Vervgem' -v -Te, živi' Bog. Verujem! Upom! Ljubim! Amen; TT I' . . -j ' - A-TT /\ tsa t-v- Ni & iik 1:1 nrrstof?" tiho sprašuje Lavretka. (Nadaljevanje.) "Kaj pa počenjajo, Kri "Veš, mislijo, ca si v vodo skočila, pa te iščejo. Le potolaži se'draga, saj se bodo vrnili', poc^m Lova pa zbežala," "Ali ne bi mogla takoj- .sedaj?" . . "Poglej, saj' so vendar' zaseolri celo obrežje. Takoj bi' naju opazi. J yč.lOr sta Krištof, in bavretka opazovala početje Švedov. Videla- sta, dr je cd'vojakov eden vstopil v kočo. Kmalu nato pa se je skozi -okna pokadil bel dim. Zažgali so nedol* žno leseno kooo. "Krištof", je potožila Lavretka "poglej, tvoja -kočica in tvoja knjiga, vse. bc zgorelo," "Zdaj mi ni %a. knjigo' .nič ve.Č, saj imam tebe', draga 'mo= ja!" Upanje na rešit,-: v is pa s.- čVi.-j v Krištofu sedaj vedno, bolj .z - -pa srenov vjaci goreča polen: m gor i in do 1 i ob ' j e v e plahneti, Lvedi so njimi preiskavami obroč jej Prišla so medtem še drugi ir. prinesli s "seboj dolge kljuke ia bombarde. Začelo-se je divje dirjanje u. Ob pogledu ho vse to, se -je začelo Krištofu krčiti srce. "Kako ti je, čjraga moja", jo zaskrbi j'eno sprašuje. Za odgovor dobiva le to, da mu Lavretka krepkejo stisna'roko. -Hoče se pokazati mirno, d a isu ne bi še- bolj .težila srca L Mogočni žar gladine in jarko plamenov goreče koce snt obsvetil tudi zalivček { kjer sta tič le ra z j u. pr o. k. o jeze alo" 'U Dsgimoa« Ge bo le eden od vojakov pogledal mora.opaziti belo bavretkino obleko« -Ze se . je znojilo tudi to 9 Z blesketa.jopo helebardo je pokazal pravkar 'Hunu podobni'Sveč proti temnemu z.alivu. Od tam se blešči Lavret-kiua obleka,. Hitro pove •svoje; odkritje drugim in že teče skupina 'vojakov ob obrežju navzgor. Er sam srnah ia že zdrkne splav spet na odprto gladi-no, ki je bila vsa os v etljgra. od ognj -■?„ ,Tz švedskih grl pa zadoni strašno veselo rjovenje, ko zagledajo lopo dekle še. živo na spla= vu. Vse kaze :a sp.:.. vse up: cia jb bodo se živo- ujeli. Lavretka pa je v tem trenutku bolj zaskrbljena za Kri* štofa kot zase, "Dragi moj, kaj če usoda zdaj ne bo dopustila, da bi zate nosila v laseh venec iz jabolčnega cvetja?".., "Ne govori o usodi, druga", jo miri Krištof "potem pač ne bo- -volja božja, da bl"na tej zemlji šla skupno skozi življenje. Pa-bo zato toliko' lepše zgoraj!. Poglej,"-jo veleči "saj še ni vse izgubljeno. Sedaj sva sreča jezera. Tako na cia loč ne more zadeti nobena helebarda, -Poleg toga pa mor a tudi Galias vsak čas priti in Svodi nimajo nobenega čolna. (Dalje prihodnjič.) Štev. 17«, Leto II. - 7 - 26. oktobra 194-7« ®P-V 1 PI 32 B TaCICiUCI * ■'(Nadaljevanje.) ' f ^ TT 0 Vse to krajevno in pokrajinsko oblikovanje in to delo= vzbujati svoboden in navdušen pristanek, odločitev', e, sodelovanje pri organkzauiji, osebni* hoten napor za stvari in 'dejan.>aj ki nekaj s-tsjnčj c i plačevanje članarine',, nošnjo šopi s a, vso žos:> sto veko mistikt nove delavske vame mor; pristopanje, znaka, prodajo mladine j ki jej- po.nosna na sva; skupnem žrov ovariju. ki se zaveda in,-vztraja v skupnih odgovornih nalogah, za katere se je odločila« mstikfc nove •cipe n napor,. ki jo plemeni la v Zosistcvska internacictj.la. Ves. e ta napor, krajeven : kot v obratu,. se vrš5. z vidika in .n pokrajinski, v mestni četrti v sme r i Tir ob Lema' celotne osvo= .boditve in, ranitve delavske mladine in'delavske ga: sveta«. Ze ■ts vzbujati pi ako§ •zac :-xu eba borcih, v odsekih, v ka in obrata, tega katoliškega duha ome ju j e.' ha.z akrišti j o ’*, ki 'ne .gl. e ds. uveljaviti, pozneje pa ves skupinah me>tne če trti, via= ki 'zajema ve a' svet, ki se ne uifo’ na • neposredne ego« isticne uspehe*, Treba je 'vedno-stavi jati pred oci vprašanje delav= ske mladine vsega sveta« Vsako sobo za sestanke mora krasiti ze= mljevid svetovno žosistovske organizacije in ga je treba nepie= stano izpopolnjevati. Danes je treba pred obstoječimi mednarodnimi organiZa= cijami, pp.ed'mednarodnimi ustanovami, BIT '(medu..urad dela)^ IMESCO (mednar. org, za vzgojo in kulturo), tnjO v (oig.zvdruzenih narodov) predložiti in zagovarjati žosisiovsko rešitev vprašanja delavske mladine, žoslstovski statut za .delavsko mladino •-z vsemi; obliko= valnimi metodami in vsemi pozitivnimi reformami, ki jih zahtevajo, po mogopni mednarodni Organizaciji podprti zrugledom njene,mooi in njene pristojnosti. Preteklo leto’ v Parizu in letos v«,Monrealu, navseh mednarodnih konferencah BIT,kto na konferencah/UNESCO je bi], predložen problem zaščite in vzgoje delavske mladine sveta? mednarodna žosistovska organizacija je neizpgibno potrebna! .. • ’* t ' * . ...»'v' * . Laištvo. Vprašanje delavske mladine .sveta kakor njegota ade = kvatna rešitev po svetovni apostolski organizaciji ..... jHH iz mladih delavcev samih, ''po njir ? . sestavljeni med njimi, zanje", ni drugega rsega vprašanja s ; -vprašanja aiv= vseh'živijenskih ustaliov,- vseh kot le en vidik, eno področje 1 jenja,vseh'zivljenskih okolij, laikov, in njegove edine• uspešne rešitve po*, organiziranem laiškem apostolatu, po laištvu. Cerkvi se je st.avljalo to vprašanje ze od njene ustanovitve dalje, a danes s;e_ ji stati ja - s "tako pomem= bnostjo kot doslej nikoli, in to. z -vidika .vsega človeštva« ilasproti Ivici zrni, materializmu, novemu poganstvu .v vseh njegovih oblikah in navseh področjih je le ^ena .rešitev'; laištva. Duhovniški in redovniški apostolat, naj bo še tako prton-stven, je nezadosten - in nezmožen, da pi ‘Cerkev z njim osvojila svet« Treba ga je izpopolniti z bistvenim inn.ie.na d omestij laikov, apostolatom, hi j‘e različen od- apocto. . redoviiikov, z neobhodrlo potrebnim apostolatom širitev božjega kraljestva ” La-i š ki, po 7, iti v ni, ?h,- da bi ‘Cerkev z njim osvojila e v .Lm apos toiatcm ata duhovnikov in za utrditev in iaz=' na- zemlji kot.'v- ne. basih". ' mogoč no orgamšlrail ap o s t o la t za rzzarovarije , propagiranje osvajalnega krščanstva! Sama Štev. 17.,Leto II. - 8 - 26. oktobra l'94-7. torba proti -komunizmu, tako kot sama torta proti socializmu in proti kapitalizmu no -'zadošča. Bojim se celo, da cesto škodi. Gi= tanje, k: O OG . hu scpiodao, Papež-r.epr os !:aio.o pena v rja* ”Da preženeš temo, ni dovolj’, )dklarjc:0.v Ivi novci j reci , da pomada zločinu in nemorali, "riti o . u q v e xi;, ki je. sočloveku, volk"’» La .preženeš temo, da jo odkT in govor je sam6 eno'sredstvo ■-iti j.uo , .luč,. resnice, pravice, ljubezni, n družine ; n Ihiko na j sveti po zri v ovalno s ti ? s pod tov a:.'-pa ose • V asa luč prod 1-judkl, na' toci .0 'videli va- larstv-a, ki. je' neirgocižitna priča, krščanskega . življenja in'kr= ščanske kulturne p.!. o d ovit ost ir Trt ta je apostolate, ki to kos vprašanjem ■ današnjega it. jutrišnjega' dno , ki bo .res svetovnim Obrn dela.ow ga . c.;, v g j en j slcih okplj.kt, glede vseh protl-emo.v in vseh j S' •» ~r- u y~ ~ ‘1 •' ? o a&r •moč tega Isfištva je nemogoče vari v, laikih, vseh ■■•laikih■ apostol- v ni i ho v i hživ 1 j en= :.i: ; atovega Ona jim mersn dati Kristusovo- osebo, Njegovo j .milost, Njegov nauk, da, ga. bedo mogli v>tv kriti- v sv o j ek šivi c en. ju, v svojin-živi jenski n. oko rjin in -usta deva h,. "‘La bi imeli življenje in ga imeli v, izobilju g- Onahjim mor a pomagati) pri ''ieTTabKeioj'' zivlgenn-a o dlo c lihem, "čudov .tem. e p o stol ara. ‘Ti cika mn s tu $ o v s. ta neobhodno pt razumeti, kako more brpz. njih ost :, Brez m^i\e ničesar' Sine me nihilj_ Vsa duhovščina, vsi euhov-niki morajo uvideti, razumeti gbni Iniški apoulolatZlasti morajo uvideti in ta z-a L&rkev in v -Cerkvi - potrebni apostolat ne variti. Tako odločilna bristus-kv a trditev; i e r e s ni ,č-n e. 1 : g re -j je zaupal v monopol duhovnikom, ID:isias je moči. Lo konca 3 vera ost ne' more ničesar, ; 'K'dor g v mo j spomin. S T ’ ~‘ v '' ' g Tei a šv7 hovščine v svoje duhov ”To j s zmaga,' ki- p:-: inVidika- sbaobiSvE” revolucije. * ne pr:, o it .na k: u.s c ; i u no v xnj& c v. Kristus se tre.z duhovnikov brez , Toda brez duhovščine n !: lo. dela jte mene poan us a♦ JdajbKib; 'r-idr rTbiii - vera 'du= Vera.", zmagovalna vera! Vera, gledana, z višine , z vidika svetovne V sa d uhovščina. In to velja za vso duhovščino, svetno in redovniško. Ni in ne moremo imeti dvojne duhovščine ž* župnijske ali profesorske, duhuvščinej ene, ki' se posveča službi in pouku, i-n druge, ki se posveča Osvajat ju življenja ih ziv 1 jenskih okolij. 'Mi s j. im, da bi bilo to za Cerkev veli k. a,, nesreča., Gotovo■ je'tiara neke delitve dela, a ta je' plodonosna 16,'..če urejpi, \vcporej-a dele;;;ss: du¬ hovščine , .ki mora. biti.' &t opre cent 220 misijonske bftaovsc-inu, du= z ocen tj r - ? pomaga in hov s'cma Katoliške -ikci.ie , cr-iiov s-ci.ua razširja laiski aposTr.bin u:h"o» Začehjatl ga mora z veem_ ob¬ segom svojega -labtnega apostolata, svoje- službe, .po zakramentih, opravilih) pridigah-,- pouku, 'ki mora vednopovsod' navdihovati, razširjati, krepiti la iški apostolat^ haišcvb. '(Dalje prihodnjič).