-h GLASILO PREDILNICE LITIJA OBVEŠČEVALEC LETO XII LITIJA 1971 ŠT. 1 Perspektive za bodoče delo Najosnovnejša in najpomembnejša naloga v 1. 1971 bo, da v najkrajšem času dokončamo začeto investicijo, ter da z njo dosežemo zaželene cilje na področju večje produktivnosti, rentabilnosti, ekonomičnosti in kvalitete. To pomeni, da moramo v letu 1971 doseči količinsko proizvodnjo za ca. 850 ton večjo kot v letu 1970, kar predstavlja 13°/oi več. S povečanjem celokupne količinske proizvodnje pa moramo doseči tudi ugodnejši oz. rentabilnejši asorti-man v proizvodnji. Povečati moramo obseg proizvodnje sintetične preje in sicer od 1160 ton v letu 1970, na 1533 ton v letu 1971 ali za 32,)/# več. Ravno tako moramo povečati česano prejo od 256 ton na 377 ton, kar pomeni za 47 % več. Znatno povečanje se mora doseči tudi v sukalnici in previjalnici, kjer smo povečali kapacitete. To povečanje bi bilo v sukalnici za 19 »/o, pri previti preji pa bi bilo povečanje za 97 “/o. Povečanje količinskega obsega proizvodnje za 13 0/o in ugodnejši asortiman proizvodnje nam daje tudi znatnejše povečanje celotnega dohodka. Ta naj bi se, povečal od 106 mili j. v letu 1970 na 129 milij. v letu 1971 ali za 22 l0/o, kar pomeni, da je stopnja povečanja celotnega dohodka znatno večja kakor je stopnja obsega proizvodnje. To dosegamo s strukturo proizvodnje, katera se bo tudi v prihodnjih letih povečevala v korist sintetike in česane preje, ter še nadaljnje finalizacije preje kot je sukanje in previjanje. Povečanje celokupnega dohodka ima v sebi tudi povečanje nekaterih elementov v strukturi delitve dohodka kot je to amortizacija, katero povečujemo za 31 'V«. Računamo še tudi, da bodo skladi podjetja za 20 "/o večji. Takšen poslovni uspeh se predvideva ob povečanju osebnih dohodkov za toliko, kolikor bo večja produktivnost in večja realizacija proizvodov na trgu. Predvideva se naj bi bili osebni dohodki v porastu za 15®/«, kar bi pomenilo, da bi bili poprečni osebni dohodki 1500 din in najnižji 1000 din. Zaradi povečanja celokupnega dohodka in proizvodnje bo nujno, da jačamo obratna sredstva, to pomeni, da zmanjšujemo investicijsko potrošnjo na minimum, da zmanjšujemo vse vrste stroškov v proizvodnji, da zmanjšujemo vezavo sredstev v zalogah gotovih proizvodov kakor tudi zalogah surovin, ravno tako pa tudi da zmanjšujemo dolžnike. Doseženo akumulacijo pa moramo prenašati v obratna sredstva. Takšna orientacija naše poslovne politike mora predvsem biti zato, ker se bodo odnosi v bančnem in blagovnem sistemu v našem gospodarstvu znatno zaostrili. Pomembna naloga naslednjega obdobja mora tudi biti v stalnem povečevanju izvoza na konvertibilno področje. Dobiti moramo stalne poslovne partnerje, s katerimi bi lahKO zaključevali dolgoročne pogodbe o izvozu, kar bi pomenilo tudi večjo gotovost pri oskrbi z repromaterialom za potrebe lastne proizvodnje. Da bi dosegli vse zaželjene proizvodne in finančne uspehe pa moramo utrditi organizacijo poslovanja, da bo ta učinkovita in poslovna. Skrbeti moramo za kvalitetne kadre in omogočiti oz. vključiti nekaterim službam kvalitetne in sposobne delavce. Vse te naloge pa ne zadevajo samo vodilne delavce, pač na tudi naš sistem vključevanja samouprave v probleme podjetja, večje angažiranje vseh samoupravnih institucij od izvršilnega odbora, delavskega sveta in komisij, ter neposrednih proizvajalcev. Jože Mirtič Kaj pomeni za Predilnico Lilija devalvacija dinarja in stabilizacijski ukrepi? V letu 1970 smo sprejemali proizvodni program za leto 1971 ter s tem v zvezi tudi finančni plan podjetja. S programom smo predvideli, da nam bo omogočila modernizacija podjetja povečati sredstva, ki jih vlagamo v poslovni sklad in sklad skupne porabe, vzporedno s tem pa je bilo predvideno tudi povečanje osebnih dohodkov. Monetarni ukrepi, ki so bili izvršeni v začetku letošnjega leta ter še nekateri drugi stabilizacijski ukrepi, so povzročili, da bo podjetje zašlo v letu 1971 v zelo težko situacijo. Zaradi devalvacije dinarja se je podražila surovina, katero moramo v glavnem uvažati za 12 544 000 din. Poleg podražitve surovine se je podražil tudi prevoz za 17 %», naftni derivati za 37 %>, električna energija za 15 %>, ter ostali materialni stroški za 4®/o. Predvidena je tudi revalorizacija osnovnih sredstev, kar bo povečalo amortizacijo za ca. 30 °/o. Zaradi vseh teh podražitev se bodo povečali stroški poslovanja za 16 601 000 din. Zvezni zavod za cene je odobril povečanje cen za bombažno prejo in sintetiko za 8®/o, kar predstavlja povečanje celotnega dohodka za 9 492 000 din. Zaradi višjih stroškov se bo zmanjšal dohodek podjetja za 7 109 000 din, ker 8°/» podražitve preje ne pokrijejo povečanih stroškov. Iz tega se vidi, da je povečanje stroškov tolikšno, da bi podjetje že ob nespremenjenih osebnih dohodkih zabeležilo na koncu poslovnega leta izgubo. A. Kralj : , Jfl Poročilo o poslovoih dosežkih leta 1070 Poslovno leto smo zaključili, v bilanci pa je izkazan rezultat našega dela v poslovnem letu. Postavlja se vprašanje kako in koliko smo realizirali naloge, zadane v začetku poslovnega leta. Bilanca podjetja izkazuje boljše finančne rezultate, kot smo jih dosegli v predhodnem letu, čeprav nismo realizirali vseh nalog, ki smo si jih zadali. Proizvodnja, oz. poslovanje je bilo v letu 1970 zelo otežkočeno zaradi del na modernizaciji podjetja, vendar nam je uspelo z velikim prizadevanjem in opravljenim rekordnim številom nadur prebroditi težave, tako, da smo dosegli celo večji količinski obseg proizvodnje. Poslovanje v letu 1970 je bilo izredno težavno zaradi pomanjkanja obratnega kapitala, tako da smo pogostokrat stali pred problemom, kako izplačati osebne dohodke, ker smo morali del lastnih sredstev, ki smo jih v preteklosti uporabljali v obratne namene, uporabiti za plačilo tekoče investicije. Proizvodnja je potekala v težkih pogojih, vendar smo proizvedli 4772 ton enojne preje, medtem ko smo jo v istem razdobju preteklega leta le 4510 ton. Proizvodni program je bil postavljen v višini 5022 ton, vendar je realiziran le 95'°/oi. Realizacija plana ni bila dosežena zaradi tega, ker se je v programu predvidevalo. da bo mouernizacija in razširitev podjetja zaključena v sredini poslovnega leta, kar pa se zaradi objektivmn vzrokov ni zgodilo. Glavni vzrok je zakasnela dobava strojev. V letošnjem letu smo dosegli nadaljnji premik v asortimanu. Proizvodnja sintetike se je povečala za 22d ton, prav tako se je novečala proizvodnja stanične in bombažne kardirane preje, proizvodnja česane preje pa se je zmanjšala za 224 ton, kar je posledica demon-taže česalnih strojev. Sukalnica je povečala proizvodnjo za 223 ton, pre-vijalnica pa je izdelala 1525 ton previte preje, kar je za 315 ton več kot v preteklem letu. Ker so proizvodni programi tudi v previjalnici bazirali na novih kapacitetah, katere pa niso bile v predvidenem roku montirane, je prišlo do izpada plana. Čeprav smo dosegli večjo proizvodnjo, smo zato povečali delovno silo le za 7 delavcev. Poprečno stanje zaposlenih ie bilo 885. V letu 1970 zopet opazimo porast odsotnih zaradi bolezni, nege in porodniških dopustov, saj je bilo dnevno odsotnih preko 100 ljudi. Premiki so se izvršili tudi v proizvodni dejavnosti. Zmanjšalo se je število zaposlenih v predilnici, povečalo pa v sukalnici. Podatki, ki prikazujejo koriščenje delovnega časa, kažejo, da je bilo v letošnjem letu opravljeno 1 682 000 ur efektivnega dela, kar je nekoliko več kot v predhodnem letu, ko smo porabili za nekoliko nižjo proizvodnjo 1 660 000 delovnih ur. Znatno pa so v letu 1970 kot že rečeno, porastle nadure. Opravljeno je bilo 160 000 nadur, v istem razdobju preteklega leta pa le 139 000 Povečale so se tudi ure izostankov. V skupnih urah so udeležene nedelovne ure z 19,9 °/oi. Proizvodne kapacitete v zaključni fazi, tj. v predilnici so bile v poprečju nekoliko manjše kot v predhodnem letu. Povečale pa so se vretenske kapacitete v sukalnici in previjalnici. Ker se vretenske kapacitete v predilnici niso povečale, medtem, ko se je produkcija povečala, lahko sklepamo, da se je gramatura na vre-tensko uro povečala. Koriščenje kapacitet je bilo v letošnjem letu tudi zelo intenzivno. Izkoristek kapacitet v koledarskem letu je 69'Vo. Medtem, ko je v obratovalnem času 950/oi. V letu 1970 se je povečala vrednost osnovnih sredstev, ker se je del investicij že aktiviral. Nabavna vrednost osnovnih sredstev v začetku leta je znašala 40 milij., na koncu leta pa že 51 milij. Ko bo investicija popolnoma zaključena in aktivirana v celoti, bo nabavna vrednost osnovnih sredstev še porastla. Ker se je že aktiviralo del investicije, je to vplivalo tudi na sedanjo vrednost osnovnih sredstev tako, da se je tudi ta povečala od 12 milij. na 18 milij. Kljub temu, da so se osnovna sredstva povečala, se zaradi zastarelosti ostalega strojnega parka stopnja sposobnosti delovnih priprav ni bistveno izboljšala in znaša 30,5 "/o (1. 1969 — 30,3%). V letošnjem letu smo porabili doslej največja sredstva za investicije. Skupno je bilo porabljeno 18 milij. din. V tem znesku so udeležena naša sredstva le s 6 milij., za 12 milij. pa smo najeli kredite. Prodaja je v letu 1970 potekala v redu, kar nam kažejo tudi zaloge, ki predstavljajo komaj 10-dnevno proizvodnjo. Zaloge na koncu leta se niso bistveno spremenile, na podlagi česar lahko zaključimo, da smo celokupno proizvodnjo tekočega leta tudi prodali. Založenost podjetja s surovinami pa je letos slabša kot je bila v lanskem letu. Zlasti se je zmanjšala zaloga bombažnega vlakna, medtem ko je zaloga sintetike nekoliko višja, treba pa je upoštevati, da je potrošnja te surovine zaradi večjega obsega proizvodnje tudi večja. 2e uvodoma je bilo omenjeno, da je bilo poslovanje zaradi pomanjkanja obratnih sredstev zelo otežkočeno. Da smo prebrodili težave, smo najemali kratkoročne kredite pri banki. V poprečju smo razpolagali s kapitalom 30 milij. din, katerega smo v toku poslovnega leta obrnili 3,4 krat. Prav toliko krat smo obrnili obratni kapital tudi v predhodnem letu. Podjetje razpolaga na koncu leta z lastnim kapitalom v višini 17 milij. din. V istem razdobju lanskega leta smo imeli le 14 milij. din. Povečanje lastnega kapitala je posledica naložb v poslovni sklad po Zaključnem računu 1969. Zelo pomemben je tudi prikaz terjatev in naših obveznosti. Naše terjatve na koncu leta znašajo 25 milij. din, v preteklem letu pa so bile 22 milij. V poprečju pa so znašale naše terjatve 24 milij. din in so bile udeležene v realizaciji s 23 ®/oi. Pomemben je tudi pregled naših obveznosti. Na koncu leta dolgujemo banki 7,5 milij. din kratkoročnih kreditov in 0,5 milij. din ostalim gospodarskim organizacijam. Dobaviteljem za osnovna sredstva dolgujemo 416 000 din, dobaviteljem za obratna sredstva pa 18 milij. din. Poprečje teh obveznosti znaša 13 milij din in je precej nižje od stanja na koncu leta. Če končno seštejemo naše poprečne obveznosti do dobaviteljev znašajo te 12 839 000 din, ter naše terjatve do kupcev, ki znašajo 23 954 000 din, dobimo razliko 11 115 000 din v naše dobro. Pomembnejši ostali finančni podatki pa so naslednji: 1969 1970 Fakturirana realizacija Plačana realizacija Vrednost proizvodnje Celotni dohodek Dohodek Sred. za osebne dohodke Sredstva za sklade 92 495 770 86 606 419 90 523 876 110 396 636 28 180 038 19 634 364 3 719182 104 238 474 100 222 376 103 908 164 107 314 827 27 756 885 19 413 707 4 250 070 V letošnjem letu se je tudi izboljšalo delitveno razmerje med osebnimi dohodki in skladi. V lanskem letu smo namenili za osebne dohodke 84%» ostanka dohodka, letos pa samo 82 %>. Osebni dohodki so se v letošnjem letu povečali, tako, da znaša poprečni osebni dohodek brez nadurnega dela 1 192,10 din. Najnižji osebni dohodek v letu 1970 je bil 923,55 din, najvišji pa 3 626,30 din. A. K. Občni zbor sindikalne podružnice 26. decembra 1970 je bil občni zbor sindikalne podružnice Predilnice Litiia. Od 62 delegatov, ki so bili imenovani, je bilo navzočih 53 in 14 članov izvršnega in nadzornega odbora sindikata. Tov. Vidovič Gojko, predsednik izvršnega odbora, je podal poročilo o delu osnovne organizacije sindikata. Najprej je navzoče seznanil o bojih sindikatov za pravice delavcev, nato je poročal o rezultatih, ki jih je dosegla naša sindikalna podružnica in naše podjetje. Tov. direktor je podal poročilo o poslovanju pod. jetja od leta 1968 dalje. Poudaril je, da bomo dosegli boljše finančne rezultate le s pridnim delom in medsebojnim razumevanjem. Tov. Stamatovski Niko je razpravljal o osnutku sprememb Pravilnika o delitvi dohodka in osebnega dohodka, ki je bil dan v razpravo kolektivu. Povedal je še, da bo posebna komisija izdelala nov osnutek tega pravilnika. Na vprašanje štiriizmenskega dela v predpredil-nici je povedal, da trenutno ni druge rešitve. Vsekakor pa se bo skušalo štiriizmensko delo v predpredilnici urediti čim ugodneje. Tov. Pungerčar Slavko, predsednik Občinskega sindikalnega sveta, je pohvalil dobre rezultate, ki smo jih dosegli in nam k temu čestital. Tov. Vidovič je seznanil navzoče, da prosita litijska godba na pihala in pevci za finančno pomoč in sicer 1 din mesečno od osebnega dohodka od vsakega člana kolektiva. Za protiuslugo pa bi brezplačno igrali in peli na pogrebih za člane in upokojence kolektiva. Delegati so s sklepom potrdili predlog tov. Vidoviča. Izvolili smo tudi izvršni in nadzorni odbor sindikalne podružnice. Izvršni odbor: 1. Bizjak Vojko, predilnica II — predsednik 2. Vidovič Gojko, tehnični sekt. — podpredsednik 3. Sistek Mija, finančni sekt. — blagajnik 4. Jovanovič Nada, splošni sektor — tajnik 5. Alif Ljudmila, sukalnica — član 6. Kralj Rafko, delavnice — član 7. Lušina Štefka, predilnica I — član 8. Ocepek Lucija, predilnica I —• član 9. Pavliha Lojze, proizv. sekt. — član 10. Slabe Alojzija, predpredilnica — član 11. Taufer Lado, transport — član Nadzorni odbor: 1. Ankon Albin, splošni sekt. 2. Pavliha Tone, kom ere. sekt. 3. Mešič Lado, remont Nada Jovanovič Poročilo O DELU STANOVANJSKE KOMISIJE PREDILNICE LITIJA ZA LETO 1970/71 Stanovanjska komisija, ki je svoj mandat nastopila leta 1970 v aprilu mesecu, je v prvem letu delovanja imela 8 sej, na katerih je na osnovi prostih starih ali novih stanovanj reševala prošnje za stanovanja in na osnovi oročanja sredstev stanovanjskega prispevka prošnje za dolgoz'očne kredite za stanovanjsko gradnjo. Poleg reševanja prošenj pa je komisija proučevala tudi celotno problematiko gradnje družbenih in individualnih stanovanj. Tako je na področju stanovanjskih kreditov stanje naslednje: Na osnovi zakonskih predpisov podjetje odvaja 4 »/o od bruto osebnih dohodkov, kar predstavlja sta- Poročilo KOMISIJE ZA IZREKANJE UKREPOV ZA LETO 1970 V letu 1970 je imela komisija 5 sej, na katerih je obravnavala 15 primerov kršitev delovnih dolžnosti. Komisija je izrekla naslednje ukrepe: 10 opominov in sicer: 1 zaradi neupoštevanja organizacijskih predpisov oz. notranjega reda 3 zaradi prihoda na delo v vinjenem stanju 1 zaradi neupoštevanja varnostnih predpisov 1 zaradi neopravičenega izostanka 4 zaradi kajenja na nedovoljenih mestih 4 javne opomine in sicer: 1 zaradi neopravičenih izostankov 2 zaradi prihoda na delo v vinjenem stanju 1 zaradi zmerjanja službujočega vratarja Delavski svet pa je v i primeru izrekel zaradi neopravičenih izostankov ukrep zadnjega javnega opo- novanjski prispevek. Vendar pa se od tega 0,8 Vo. (20 Vo) odvaja za gradnjo stanovanj — borcev, 0,28 °/ci (7”/o) za subvencijo stanarin, podjetju pa ostane samo 2,92 Vo (73 Vo) od 4 “/p, ki jih izločamo. Podjetje je ta sredstva oročalo banki in na osnovi sklenjene pogodbe na oročena sredstva dobilo 75 "/p posojila. Del teh sredstev je podjetje vsakoletno namenilo za dolgoročne kredite. Tako je bilo v posameznih letih doslej za individualno gradnjo razdeljenih sredstev: Leto Vsota kreditov din 1967 414 000 1968 740 000 1969 696 243 1970 613 040 1971 505 070 2 968 383 Omeniti moramo, da so se sredstva začela zbirati že leta 1966, vendar pa so se delila leto kasneje na osnovi pogodbe z banko, ki določa 15-mesečni rok do črpanja sredstev. Dolgoročni krediti so se odobravali za dva namena in sicer za: — novogradnje in — adaptacije. Dolgoročni kredit je bil odobren 106 članom kolektiva in sicer v povprečnem znesku 28 003,58 din, na vsakega prosilca. Za novogradnjo je bil kredit odobren 62 članom kolektiva, 44 članom pa je bil odobren kredit za adaptacijo. Če računamo, da je vsak prosilec samo z novogradnjo zgradil stanovanje v vrednosti 10 milij. SD, kar pa je minimalna vrednost, potem je tudi minimalna skupna vrednost zgrajenih stanovanj 620 milij. SD, kar pomeni, da so graditelji sami prispevali z lastnim delom ali sredstvi najmanj 400 milij. Poročilo O DELU STANOVANJSKE KOMISIJE (Nadaljevanje) SD. To je več kot 65 %' skupnih sredstev, potrebnih za novogradnjo. Na osnovi novogradnje se je doslej sprostilo 11 stanovanj, ko bodo pa vse začete novogradnje dokončane, pa se bo sprostilo skupno 23 stanovanjskih enot. Zaradi velikega števila prosilcev in velikega števila nepokritih posojil, je stanovanjska komisija pri odobravanju dolgoročnih kreditov iz sredstev, zbranih v letu 1970 zavzela stališče, da je treba najprej dokončati že začete investicije in zaradi tega ni odobrila posojila nobenemu novemu prosilcu za novogradnjo. Odobreno je bilo le 10 dolgoročnih kreditov v skupnem znesku 10 milij. SD in sicer za adaptacije in dokončanje novogradnje, in to takim članom kolektiva, ki imajo dolgo delovno dobo v našem podjetju. To je bil tudi vzrok, da letos ni noben prosilec dobil posojila v polnem znesku 5 ali 8 milij. SD, pač pa 500 tisoč SD manj. Pri dodeljevanju dolgoročnih posojil je komisija ugotovila, da pravilnik današnjim zahtevam in razpoložljivim finančnim sredstvom več ne ustreza, zaradi česa je delo komisije veliko težje. Pogoji, ki jih pravilnik določa, tj. pri sprostitvi stanovanja posojilo v znesku 8 milij. SD, pri nesprostitvi pa samo 5 milij. SD, so v določenih primerih nelogični, prav tako pa je tudi razlika previsoka. Ob sprostitvi dobi prosilec 60 Vo več sredstev kot pa v obratnem primeru. Prav tako bo treba regulirati tudi pogoje za kredit v primeru, če sta zaposlena v podjetju 2 družinska člana odnosno samo en član. Pravilnik doslej tudi dopušča, da vsak prosilec, ki poseduje stanovanje, last podjetja, dobi avtomatično, ne glede na staž daljši od treh let, pravico do polnega posojila 8 milij. SD. Komisija meni, da bi bilo treba višino posojila regulirati tudi s stažem v našem podjetju. Zato je komisija mnenja, da bo treba letos temeljito spremeniti pravilnik, če se bo ta oblika financiranja stanovanjske gradnje še obdržala. Podjetje ima v zvezi z najetimi krediti za individualno gradnjo v prvih štirih letih obveznosti za odplačevanje letnih anuitet v znesku 45 milij. SD, medtem ko prosilci, katerim je bilo odobreno posojilo vračajo podjetju letno ca. 20 milij. SD. Razlika 25 milij. SD je nastala zaradi tega, ker je podjetje najelo kredite PREDILNICE LITIJA ZA LETO 1970/71 za dobo 10 let, prosilcem pa je odobreno posojilo v največ primerih za dobo 20 let. Poleg problematike v zvezi z individualno gradnjo pa se je komisija ukvarjala tudi s problemi gradnje družbenih stanovanj. Ugotovljeno je, da je gradnja teh stanovanj od leta 1968 naprej precej nazadovala. V tem času je podjetje kupilo le 9 novih stanovanj. Vključno s stanovanji, ki so se sprostila z novogradnjo je bilo v treh letih na razpolago le 19 stanovanj. Če k temu prištejemo še 8 novih stanovanj, ki bodo vseljiva letos, smo pridobili skupno 27 stanovanjskih enot, kar pa je ob fluktuaoiji delovne sile zaradi pogostih upokojitev in povečanja števila zaposlenih premalo, da bi komisija lahko sproti reševala najnujnejše primere. Poudariti moramo, da bodo štiri stanovanja, ki bodo vseljiva letos, plačana šele v letu 1972. Komisija ugotavlja, da so vlaganja v družbeni standard, tj. v izgradnjo družbenih stanovanj glede na več milijardno investicijo v opremo absolutno premajhna. Res je, da se višina sredstev, ki jih letno vlagamo v družbena stanovanja ne zmanjšuje, vendar pa to' pomeni precejšnje nazadovanje, ker se je vrednost stanovanj samo v zadnjih dveh letih povečala preko 50 °/oi. To pa pomeni, da z enakimi sredstvi kupimo manj stanovanj. Zato bo treba v prihodnje računati na to, da bo moralo podjetje poleg investicij v novo opremo del sredstev usmerjati v gradnjo družbenih stanovanj, ki je najpomembnejši faktor družbenega standarda. To potrebo potrjuje tudi zadnji razpis za prosta stanovanja, na katerega se je prijavilo skupno 71 prosilcev, pri večini izmed njih pa je stanovanjski problem nujen. Stanovanjska komisija predlaga delavskemu svetu, da se zagotovi čimprejšnja zasedba delovnega mesta socialni delavec, da bi se olajšalo delo stanovanjski komisiji, kakor tudi drugim službam in komisijam. Glede na veliko število pix>silcev, komisija ni v stanju najobjektivnejše reševati vseh primerov, ker ni časa za ogled stanovanjskih prostorov. V zvezi s podatki, navedenimi v poročilu, predlaga komisija delavskemu svetu, da se v prihodnosti v okviru finančnih možnosti zagotovi sredstva za nakup večjega števila stanovanj oz. za gradnjo lastnega bloka. J. Krnc floklicHU tekstilna sola 2e nekaj mesecev vodi republiški odbor Zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije akcijo za uvedbo in priznanje poklicne šole tekstilne stroke. Naša prva institucija, ki izobražuje strokovne kadre je srednja tehniška tekstilna šola. Poklicne šole, ki bi dajala osnovna teoretična znanja v primerjavi z drugimi strokami, tekstilci nimamo. Navajamo nekaj delovnih mest tkalske stroke, za katere bi nujno potrebovali znanje poklicne šole: — vlagalec osnov in podmojster; — podmojster ali mojster pripravljalnice; — vodja vdevalnice ali priprave vrvičja; — pregledovalec tkanin; — inštruktor priučevalec; — snemalec dela itd. ter najvišje dosegljiva delovna mesta — tkalski mojster; — pripravljalniški mojster; — predilniški mojster; —■ plemenitilniški mojster (ali mojster belilec in mercerizer, barvar, apreter itd.). Da je praznina v izobraževanju ljudi za navedena delovna mesta, je dokaz, da ima Tekstilindus v Kranju svojo dvoletno' in enoletno mojstrsko in podmojstrsko šolo (šola za odrasle) s približno istim številom ur in razmerjem splošnih predmetov in strokovnih predmetov kakor poklicne šole ostalih strok. Ta šola pa nima javne verifikacije, čeprav daje kadre za podjetje s širokim profilom, ki jih po metodi priučevanja za delovno mesto — ozki profili, ne more formirati. Takšno izobraževanje brez javnega priznanja je krivica tudi do ljudi samih — naših tekstilnih mojstrov in podmojstrov. Tudi MTT v Mariboru ima svojo dvoletno mojstrsko šolo omenjenih poklicev s približno istim programom kakor Tekstilindus. Prav tako ima podobno obliko izobraževanja tovarna Novoteks v Novem mestu. Ostala manjša podjetja pa samostojno ne morejo organizirati takšnega izobraževanja. Tehniška tekstilna šola v Mariboru je imela sicer neko obliko dvostopenjskega pouka in je dajala absolventom tretjega letnika spričevala poklicne šole. Ta oblika je bila nezakonita in ni v skladu z našim vsesplošnim sistemom poklicnega izobraževanja oziroma strokovnega šolstva. V mariborskem primeru ima absol- vent tretjega letnika, ki lahko dobi spričevalo poklicne šole, torej tri polna šolska leta teoretičnega pouka iz programa srednje šole. Ta način je prinesel zmedo v izobraževanje kadra v našo stroko. (V Sloveniji ga ni izvajala nobena stroka). Večina dijakov namreč, ki je končala tretji letnik, se je še potrudila v četrtega, da je dobila diplomo in naziv diplomiranega tekstilnega tehnika. Vsesplošni in javni način poklicnega izobraževanja vseh ostalih strok je naslednji: Učenci v podjetjih imajo pogodbo za triletno učno dobo. Med tem časom imajo v svojih poklicnih šolah Poročil© KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA ZA LETO 1970 Komisija za delovna razmerja je imela v 1970 letu 15 sej, na katerih je obravnavala oz. sklepala: — o sprejemu na delo, — o prenehanju dela zaradi neopravičenih izostankov, — o premestitvah, — o podaljšanju pogodbenih razmerij za določen čas, — o sporazumnih prenehanjih dela — na željo delavcev. moških žensk skupaj stanje delovne sile 31. je bilo 12. 1969 245 651 896 sprejetih v letu 1970 32 60 92 odšlo v letu 1970 . . 17 42 59 stanje delovne sile 31. od tega zaposlenih v 12. 1970 obratu 260 669 929 družbene prehrane 17 Novosprejeti delavci : so bili sprejeti oz. razporejeni v naslednje sektorje odn. oddelke: I. polletje II. polletje skupaj čistilnica 3 4 7 predpredilnica — 5 5 mikalnica — 3 3 predilnica II — 5 5 vlagalnica 2 — 2 sukalnica 23 12 35 stročnarna 2 — 2 vzdrževanje, remont 3 16 19 menza, poč. dom, vrtnarija 5 za dol. čas 1 6 finančni sektor 1 1 2 transport 1 — i pripravniki 2 _ 3 5 skupaj 42 50 92 Vzroki prenehanja delovnih razmerij: I. polletje II. polletje skupaj upokojeni 7 3 10 invalidsko upokojeni 5 12 17 na željo delavca 6 5 11 v JLA 1 1 2 samovoljno (neoprav. izostanki) 4 1 5 potek pogodbe za določen čas 5 6 11 v poskusnem roku na željo delavca 2 — 2 umrl 1 — 1 skupaj 31 28 59 L. E. letno 3 do 4 mesece teoretičnega pouka, kar je skupno od 3-letne učne dobe 9 oziroma 12 mesecev teoretičnega pouka. Sedanje stanje nižjega strokovnega kadra V naših podjetjih imamo sedaj na navedenih delovnih mestih priučene ljudi s tečaji za kvalifikacijo (K) in visoko kvalifikacijo (VK), v najboljših primerih pa absolvente tretjega letnika mariborske šole ali diplomiranega tekstilnega tehnika. Iz izkušenj vemo, da nam tehniki na teh delovnih mestih le redko ostanejo. Seminarjev ali tečajev za K in VK, na katerih so odrasli dobili vsaj delno potrebno teoretično znanje, že nekaj let ne prirejamo več. Zaključek in predlog Naša stroka se mora vključiti v splošni izobraževalni sistem izobraževanja v strokovnih šolah II. stopnje — torej v poklicno šolstvo, ker srednje šole že imamo. Poklicne šole moramo javno verificirati pri tekstilnih šolskih centrih v Kranju ali Mariboru, ali pri centrih za izobraževanje pri MTT v Mariboru ali Tekstil-indusu v Kranju. V te verificirane šole naj bi pošiljala učence na tri ali štiri mesečno šolanje vsako leto še ostala podietia tekstilne industrije Slovenije. Glede na nakazano problematiko je komisija za šolstvo in izobraževanje pri republiškem odboru ZITT-Slovenije sklicala sejo in posvet s predstavniki tekstilnih tovarn na Polzeli. Skupna stališča podjetij so naslednja: 1. Vsi prisotni se strinjajo s potrebo izobraževanja nižjega strokovnega kadra v poklicni šoli tekstilne stroke. Le-ta naj bo vključena v splošni izobraževalni sistem izobraževanja v strokovnih šolah druge stopnje v SR Sloveniji. 2. Poklicna šola tekstilne stroke naj bi dajala kadre širokih profilov za naslednja področja: a) predilstvo, b) tkalstvo, c) plemenitenje, d) pletilstvo, e) konfekcija. Predvideni poklici so že v nomenklaturi poklicev, ki jih je objavila Gospodarska zbornica v svoji objavi: Nomenklatura poklicev za tekstilno industrijo v aprilu 1968. Poklici so naslednji: 1. mehanik predilskih strojev, 2. urejevalec tkalskih strojev, 3. plemenitilec, 4. mehanik pletilskih strojev. Navedena imena sicer ne odgovarjajo utečenim imenom v podjetjih, odgovarja pa zahtevam industrije njihov nadaljnji opis in zahteve poklica, ki so podrobno opisane v nadaljevanju Nomenklature. Verifikacija ali legalizacija poklicne šole je mogoča šele takrat, ko svet za tekstilno industrijo pri gospodarski zbornici SRS potrdi profile. Le-teh pa do sedaj še ni. Postopek za izdelavo profilov je pri zbornici precej počasen. Čas od sedanjega našega stanja pa do potrjenega profila je eno do dve leti. Zaradi takšnega postopka je zelo malo verjetno, da bi naša stroka lahko dobila potrjene profile pred letom 1973. Strokovna zveza ZIT-tekstilcev je tudi kvalificirana za izdelavo profilov, celo zaželjeno je, da profile izdelajo ljudje iz industrije. Komisija za šolstvo in izobraževanje se je zavezala, da bo v grobi obliki izdelala profile za: — mehanika predilskih strojev; — urejevalca tkalskih strojev; — plemenitilca; — mehanika pletilskih strojev. Navedene profile bodo obdelale in pripravile strokovne skupine 3—5 ljudi. Upamo, da bomo na ta način tekstilci hitreje prišli do poklicne šole. b. B. OBVESTILO Člane delovnega kolektiva obveščamo, da pričnemo z zbiranjem prijav za letovanje v Novigradu in Gozd Martuljku. Prijave sprejema tov. REMEC Marjana v pisarni Obrata družbene prehrane od 12. 4. do vključno 28. 4. 1971 od 6. do 14. ure. Za nočno izmeno pa od 18. do 19. ure, vendar le prve tri dni, to je 12., 13. in 14. 4. 1971. Po 28. 4. 1971 bomo odstopili prosta mesta ostalim gostom (nečlanom). Počitniški dom v Novigradu bo odprt od 6. 6. do vključno 12. 9. 1971. Pred sezona traja od 6. 6. do 20. 6. in posezona od 29. 8. do 12. 9. Glavna sezona se šteje od 20. 6. do 29. 8. (ob izmeni). Višina plačila članov kolektiva in določenih svojcev ter regres podjetja pred in po sezoni glavna sezona razpon cena penz. plača stranka plača podjetje cena penz. plača stranka plača podjetje 1. Člani (svojci, upok.) —■ OD do 1000 din 26,00 8,00 18,00 30,00 17,00 13,00 —■ OD nad 1000 din 26,00 14,00 12,00 30,00 17,00 13,00 2. Cena penziona za — nečlane 37,00 37,00 40,00 40,00 — inozemce 50,00 50,00 — 60,00 60,00 — Cena penziona za člane kolektiva in določene podjetju, ne glede na število družinskih članov, more svojce je postavljena v pred in po sezoni v višini 26 din, v sezoni pa 30 din. Ker pa krije del penziona podjetje (regres), plača član kolektiva zase in za določene svojce nižjo — zgoraj navedeno ceno. Otroci od 3. do 15. leta starosti imajo 50 %> popusta na navedene cene. Za otroke do 3. leta, za katere starši ne vzamejo bloka, pač pa kupujejo hrano po naročilu (ekon. cena) je posebej določen pavšalni znesek 1,50 din dnevno, kot odškodnina za komunalne dajatve (elektrika, voda). Gost, ki samo prenoči, plača preko cele sezone: — člani poč. skupnosti (s svojci) dnevno na osebo ..............................5 din — nečlani, ostali gostje dnevno na osebo ..............................10 din Šotornina odpade, ker je šotor dovoljeno postaviti le v izjemnih primerih in to pod pogojem celotne oskrbe v našem domu, po predhodnem dogovoru z upravnikom. Perilo — enkratna izmena garniture (obvezno) na ležišče 4 din. Turistična taksa se plača posebej na osebo od 10. leta: — v času od 1. 7. do 31. 8...........2 din —1 izven tega časa.....................1,50 din Regres je v vsakem primeru možno uveljaviti samo v podjetju. Regres uživajo člani kolektiva in najožji svojci, katere je član kolektiva dolžan po zakonu vzdrževati za vsak posamezni dan letovanja od 1 do 14 dni, a tako, da letovanje v Novigradu in Gozd Martuljku traja največ 14 dni skupaj. Prenočišča za posamezni dan se ne more zajamčiti. Otroci in ostali člani družine članov kolektiva, ki so zaposleni v drugi organizaciji, se smatrajo kot nečlani in morajo plačati višje cene, to je 37 din v izven in po sezoni in 40 din v glavni sezoni. Izjemno pa plača zakonski drug, ki je zaposlen v drugi organizaciji 26 din v izven in po sezoni oz. 30 din v glavni sezoni. Zakonski drug, ki ni zaposlen uživa regres kot član kolektiva. V primeru, da je zakonski drug zaposlen v drugi organizaciji, predloži pri obračunu oskrbe pismeno potrdilo o višini nadomestila za letni dopust, ki ga je prejel ali če ga bo, sicer ne more uveljaviti regresa za otroke v našem podjetju. Ce znaša nadomestilo za letni dopust nad 350 din, ki ga je prejel zakonski drug, ki ni zaposlen v našem pri nas uveljaviti ob predložitvi zahtevanega potrdila regres le do polovice višine pripadajočega zneska. Ce pa ima tak zakonec samo enega otroka, v tem primeru nima pravice do nikakega regresa. Ako sta oba zakonca zaposlena, se štejejo mesečni dohodki obeh skupaj (isto upokojenci). Za osnovo osebnih dohodkov se jemlje povprečje zadnjih treh mesecev pred letovanjem. Za otroke od 3. leta do vključno 15. leta starosti se plača polovična cena penziona, lahko pa se plača cel penzion za poln obrok. Za 10-dnevno letovanje bodo na razpolago 3 velike in 2 mali hišici. Pogoj pa je, da prijavljenci sami skrbijo za prevoz. Menjava skupin bo ob nedeljah (razen 10-dnevnih). Obračun oskrbe in prevoza se naredi pred odhodom na letovanje in sicer za 7-dnevno oz. 14-dnevno letovanje ob sredah, za 10-dnevno izmeno pa 4 dni pred pričetkom letovanja. Ce kdo iz opravičenih razlogov ne more na letovanje v odrejenem roku, mora to pravočasno javiti v pisarni Obrata družbene prehrane odgovorni osebi. Odpoved je pravočasna, če je dana 10 dni pred nameravanim pričetkom letovanja ali manj, če je tehtni razlog. V nasprotnem primeru je dolžan gost poravnati vse stroške, ki so nastali počitniškemu domu zaradi nepravočasne odpovedi. Določena je minimalna odškodnina dvodnevne oskrbe za vsako osebo in celotne avtobusne vozovnice. Članom kolektiva ni možno v primeru pravočasne ali prepozne odjave letovanja prijaviti drugega, pač pa jih veže (zamudni rok) plačilo odškodnine. Opravičenost predčasne prekinitve letovanja potrdi upravnik. Razlika vplačanih zneskov se vrne v podjetju. Za Gozd Martuljk veljajo za letovanje isti pogoji. Uporaba hišic izven časa obratovanja poč. doma Novigrad, to je za prvomajske praznike in druge dneve: — člani poč. skupnosti (s svojci) za hišico dnevno.......................15 din — nečlani za hišico dnevno .... 20 din Velika planina uporaba hišice: — člani (svojci) za osebo dnevno 5 din — nečlani za osebo dnevno .... 10 din — otroci do 15. leta imajo popust 50 Vo Turistična taksa se plača posebej od 15. leta dalje, dnevno 1 din. Podrobnejše informacije prejmete ob vpisu oz. plačilu. Za UO Počitniškega doma: Darko Primožič Izgradnja in obnova šolskih poslopij na območju naše občine Z referendumom 13. aprila 1969 je bil izglasovan samoprispevek za investicije v šolstvu, po katerem prispevamo občani po 1 % od neto osebnega dohodka v sklad za obnovo in izgradnjo šolskih poslopij. Ta samoprispevek se bo zbiral od 1. 7. 1969 do 30. 6. 1975. Zaradi lažjega razumevanja navajamo vse zneske v starih dinarjih. Po odloku so sredstva sklada naslednja: Mili j. din »/» — sredstva samoprispevka občanov . . 386 ali 71,3 — sredstva, ki jih prispevajo delovne organizacije.......................85 ali 15,7 — sredstva, ki jih prispeva družbeno politična skupnost iz proračuna .... 70 ali 13,0 —- kreditna sredstva in drugi dohodki . . — — Skupaj ...................................541 ali 100,0 Ta sredstva se bodo razdelila po osnovnih šolah predvidoma takole: OSNOVNA ŠOLA LITIJA , milij. din Litija................................... 24,0 Polšnik................................... 3,0 Ribče..................................... 1,0 Hotič..................................... 5,0 Sava...................................... 1,5 Vače..................................... 10,0 Jevnica.................................. 12,0 Konjščica................................ 16,0 Kresnice.................................. 9,0 Litija, Gradec, nova šola............... 200,0 Skupaj.............................281,5 OSNOVNA SOLA ŠMARTNO milij. din Šmartno...............................108,0 Štanga, nova šola.....................37,0 Primskovo, nova šola...................60,0 Javorje............................... 2,0 Mamolj . 4,5 Konstrevnica.......................... 2,5 Skupaj............................214,0 OSNOVNA SOLA GABROVKA milij. din Gabrovka..............................30,0 Gradišče.............................. 3,0 Dole................................. 13,0 Skupaj...............................46,0 Upravni odbor sklada je tudi določil prioritetni red porabe predvidenih sredstev za novogradnje: I. etapa — dozidava šole v Šmartnem II. etapa — Štanga, Primskovo — novogradnja III. etapa — gradnja nove šole v Gradcu Prioritetni red del v preteklem letu pa je bil sledeč: a) dozidava šole v Šmartnem, b) ureditev centralne kurjave na šoli Vače, c) ureditev razreda in popravilo strehe v Jevnici, d) popravilo strehe na šoli Polšnik. UO sklada je pooblastil vse ravnatelje šol za zbiranje gradbene in ostale dokumentacije, ki je potrebna za pričetek posameznih investicijskih del. DOSLEJ ZBRANA SREDSTVA Kakor smo navedli že uvodoma, bi morali s samoprispevkom zbrati do 30. 6. 1975 386 milij. S din in sicer: — samoprisp. iz del. razmer. 336 652 000 SD ali 87,2 0/» — od zasebnega kmetijstva 38 482 000 SD ali 10,0 °/oi — od obrti.......................... 10 864 000 SD ali 2,8 % Po planu bi morali zbrati v H. polletju 1969 23 726 000 SD, zbranega pa je bilo 26 246 000 SD ali 10,6 ®/oi nad planiranim. Prav tako je prekoračen plan zbiranja sredstev za 11 mesecev leta 1970: prispevek iz delovnega razmerja, kmetijstva in obrti je bil planiran v višini 53 485 300 SD, zbranega pa je bilo 62 913 025 SD ali 17,6 "/o nad planiranim. Delovne organizacije so pričele z zbiranjem tozadevnih sredstev šele s 1. 1. 1970, tj. po zaključnem računu in bodo plačevale do konca leta 1975. Po planu naj bi prispevale delovne organizacije v letu 1970 26 679 500 SD. Delovne organizacije, ki so podpisale pogodbe pa so v 11 mesecih leta 1970 vplačale 24 402 400 SD ali 91,5 %> planiranega. Žal pa obstaja v občini še vedno okoli 10 delovnih organizacij, ki pogodbe še niso podpisale niti s tem v zvezi odgovorile. Negativno pa so odgovorile na poziv za podpis naslednje delovne organizacije: — Zdravstveni dom Domžale, — Združeno ŽTP Ljubljana, — PTT podjetje Ljubljana. IZDATKI: Do 30. 11. 1970 je bilo iz sklada potrošeno: v letu 1969 — za posebno osnovno šolo Litija ... 2 666 100 din — bančni stroški..................... 89 100 din Skupaj................................. 2 755 200 din v letu 1970 —- načrti za šolo Vače................. 850 700 din — načrti za šolo Šmartno............. 7 042 100 din — načrti za šolo Jevnica............. 995 800 din — centralna kurjava šola Vače .... 12 659 800 din — bančni stroški..................... 342 000 din Skupaj................................. 21 890 400 din Skupni izdatki......................... 24 645 600 din Na zadnji seji je občinska skupščina razpravljala o vezavi določenega % sredstev pri banki za daljšo dobo s tem, da nam banka odobri potrebni kredit pod ugodnimi pogoji. Ustanovil se je tudi sekretariat sklada, ki bo tekoče obravnaval problematiko ter bolj operativno delal na tekočih nalogah in kontroliral realizacijo programa. Člani sekretariata sklada so tov. Volk Stane, Martinšek Avgust, Godec Ivan, Pungerčar Stane in Grošelj Jože. Od 1. 1. 1971 opravlja posle, ki so povezani z delovanjem tega sklada, poseben delavec, nameščen pri občinski skupščini. B. B. Upokojeni so bili ANA DRAGAR, roj. 28. 7. 1920 v Hotiču pri Litiji. Izhaja iz kmečke družine, v kateri je bilo 10 otrok. Osnovno šolo je obiskovala v Hotiču. Prvič se je zaposlila v Leonišču v Ljubljani 1. 1939, kjer je delala do leta 1943, nato pa v Predilnici Litija od 12. 2. 1946 do 31. 1. 1951, ko je zaradi smrti staršev zapustila delo in ostala doma. Potem, ko se je brat poročil in prevzel posestvo, se je ponovno zaposlila v našem podjetju in to 20. 7. 1954 in vse do upokojitve. Delala je vseskozi na flyerjih kot predica. Na delo je hodila vsak dan iz Hotiča najprej peš, kasneje pa s kolesom in je morala vsak dan prehoditi precej kilometrov, saj je Hotič oddaljen iz Litije skoraj 2 uri. Zaradi bolezni je bila dne 24. 12. 1970 invalidsko upokojena. Njena skupna delovna doba znaša 26 let, delovna doba v podjetju pa 21 let in pol. ANA ZAJC, roj. 11. 7. 1921 na Starem dvoru pri Trbovljah. Izhaja iz delavske družine, v kateri so bili 4 otroci. 2e v rani mladosti je izgubila starše in je morala že kot otrok služiti kruh pri raznih kmetih. Zaposlila se je kot gospodinjska pomočnica v Radečah. Leta 1941 pa je bila izseljena, in je v izseljeništvu ostala do leta 1945. Leta 1946 pa se je zaposlila v našem podjetju kot flyerka, kjer je delala do upokojitve. Zaradi bolezni je bila dne 4. 12. 1970 invalidsko upokojeni. Njena skupna delovna doba znaša 34 let, delovna doba v podjetju pa 24 let in 10 mesecev. MARIJA PAVLIC, roj. 21. 1. 1922 v Gabrovki. Izhaja iz kmečke družine, v kateri je bilo 11 otrok. Prvič se je zaposlila 15. 2. 1940 kot gospodinjska pomočnica v Ljubljani in bila v tem svojstvu zaposlena pri raznih delodajalcih do 30. 11. 1945. V našem podjetju se je zaposlila 11. 3. 1946 v pred-predilnici kot predica na grobem flyerju. Leta 1952 je postala delovni invalid, od 1953 dalje je bila čistilka strojev, od julija 1966 dalje pa prebiralka cevk v stroč-narni. Po osvoboditvi je bila 3-krat proglašena za udarnico, leta 1958 je bila članica upravnega odbora podjetja. Njena skupna delovna doba znaša 30 let in pol, v našem podjetju 24 let in pol. Invalidsko je bila upokojena 7. 11. 1970. ANA PINTAR, roj. 18. 8. 1919 v Podbiču, Šmartno pri Litiji. Izhaja iz delavske družine, v kateri je bilo 10 otrok. Oče je bil rudar, mati gospodinja. Zaradi številne družine in bolehnosti matere je ostala doma za pomoč materi, vmes pa je hodila sezonsko na delo v grad Bogenšperk. Prvič se je redno zaposlila v našem podjetju dne 9. 6. 1952. Delala je nekaj časa pri čistilni koloni, nato pa v predpredilnici do upokojitve. Njena delovna doba znaša skupno 18 let in pol, vse v. našem podjetju. Več let je hodila vsak dan na delo peš iz Liberge. Zaradi bolezni je bila invalidsko upokojena dne 12. 12. 1970. ANA BOLEK, roj. 24. 7. 1928 v Litiji. Izhaja iz delavske družine, tudi njena mati je bila predilniška delavka. Njena prva zaposlitev je bila v našem podjetju in sicer je pri nas zaposlena od 9. 9. 1945. Najprej je bila približno 3 mesece kot snemalka, nato 3 leta šivilja vretenskih trakov, nato predica na prstančnem stroju, zadnje leto pa spet šivilja vretenskih trakov. Z veseljem je hodila na delo in bila pri delu zelo zadovoljna, vendar je še mlada bila prisiljena zapustiti podjetje. Nesrečno si je namreč poškodovala hrbtenico in je bila zaradi tega invalidsko upokojena 15. 11. 1970. Njena skupna delovna doba znaša 25 let in sicer vse v našem podjetju. ANA FERTlC, roj. 22. 12. 1921. Izhaja iz obrtniške družine, v kateri je bilo 10 otrok. Prvič se je zaposlila, ko ji še ni bilo 15 let v Zdravilišču Golnik in delala tam 1 leto kot strežnica. Nato je bila nekaj let gospodinjska pomočnica v Ljubljani. Med okupacijo je vsa njena družina delala za NOV. Dva njena brata sta odšla v NOV 1942. leta in oba kot borca padla. Tudi sama je sodelovala z NOV in zaradi tega so jo 26. 9. 1942 aretirali. Bila je nekaj časa v zaporih Ljubljana in Polje, od tam pa januarja 1943 poslana v koncentracijsko taborišče Ravensbriick, kjer je bila do osvoboditve. Nato je bila nekaj časa s skupino internirancev kot bolničarka v Pragi pri slovenski zdravnici — tudi interniranki. V domovino se je vrnila avgusta 1945. V našem podjetju se je zaposlila 19. 9. 1945 v predilnici II kot snemalka. Zaradi bolezni rok tam ni mogla delati, zato je šla čez približno pol leta v čistilnico odpadkov, kjer je delala do invalidske upokojitve 21. 10. 1970. Njena skupna pokojninska doba znaša 33 let, v našem podjetju pa 25 let. FRANC ANŽUR ,roj. 3. 10. 1922 v delavski družini. Njegova prva zaposlitev je bila v lekarni Brili Litija od leta 1937 do 1939, nato v našem podjetju od 1939 do 1941. Med okupacijo je bil zaposlen pri raznih delodajalcih, po osvoboditvi pa se je ponovno zaposlil v našem podjetju 15. 9. 1947 in bil tu zaposlen do invalidske upokojitve dne 31. 10. 1970. V podjetju je opravil izpit za visokokvalificiranega delavca tekstilne stroke in bil zaposlen kot vodja izmene v čistilnici. V mandatni dobi 1950/51 je bil član delavskega sveta. Njegova priznana pokojninska doba znaša 25 let, v našem podjetju pa 24 let in pol. EMIL LAZNIK, roj. 22. 7. 1915 v Šmartnem. Izhaja iz delavske družine. Oče je bil rudar. Od leta 1930 do 1933 se je na graščini Grmače učil za vrtnarja in dovršil poklicno vrtnarsko šolo. Takoj po izučitvi se je 1. 1. 1933 zaposlil na istem posestvu kot vrtnar in bil v tem svojstvu nato zaposlen še na posestvu Slatina. Med okupacijo je od 1941 do 1944 vodil občinsko vrtnarijo, nato bil nekaj časa v NOV, tam ujet, poslan na delo na Koroško od kjer je leta 1944 pobegnil in šel spet v NOV. Bil je nato v NOV do osvoboditve oz. še po osvoboditvi v KNOJ do 27. 5. 1946. Po demobilizaciji se je takoj zaposlil -pri Upravi javnih nasadov v Ljubljani, leta 1947 pa že na ekonomiji, last našega podjetja, in bil na tej ekonomiji oz. kasneje vrtnariji zaposlen vse do invalidske upokojitve 19. 11. 1970. V letu 1954 je bil član delavskega sveta. Njegova skupna pokojninska doba znaša 38 let in pol. V našem podjetju pa 22 let in pol. L. R. Kratke vesli Delavski svet je na zasedanju 19. 2. 1971 potrdil predlog za spremembo Pravilnika o izobraževanju in štipendiranju za povišanje štipendij na srednjih in viš-iih ter visokih šolah. Tako se bodo odslej podeljevale štinendiie za srednje šole v višini od 200 do 260 din, za visoke in višje šole pa od 320 do 400 din. Višina v navedenih razponih se določa glede na letnik, katerega štipendist obiskuje. Povečal se je tudi dodatek na socialno stanje štipendista, • ki se bo v bodoče gibal v mejah med 100 in 300 din, ter gibljivi del štipendije, ki se določa sproti na podlagi predloženega potrdila oz. spričevala o uspehu. Tako bomo v letu 1971 predvidoma izplačali za štipendije 80 000 din za skupno 21 štipendistov. Za šolsko leto 1971/72 bomo razpisali 4 štipendije za dijake Srednje tehnične tekstilne šole v Kranju in 2 štipendiji za dijakinji Ekonomske srednje šole. * Izvršilni odbor je na seji 19. februarja razpravljal o sprejemu delovne sile v podjetje. Objavljena so bila prosta delovna mesta za 24 moških za proizvodnjo, 4 moške za transport, 91 žensk za proizvodnjo in 6 žensk za čistilno kolono. Potreba je bila utemeljena zaradi uvedbe četrte izmene v čistilnici, predpredilnici in mikalnici, zaradi pričetka obratovanja nove predilnice in širjenja proizvodnje v oddelkih sukalnice. V razpravi po tej točki dnevnega reda je bilo sklenjeno naj se na prihodnji seji poda obrazložitev zakaj je prišlo do tako visokih potreb po delovni sili, ker je bilo ob sprejemanju programa modernizacije govora, da bo približno 200 ljudi po zaključku programa teh del, odveč. * DS je na zasedanju dne 10. marca 1971 obravnaval stabilizacijske ukrepe in v zvezi s tem tudi začrtal naloge za delo v tekočem letu. Sprejel je sklep, da se na podlagi tega izdelajo konkretne zadolžitve za posamezne službe v podjetju. Za uspešnejše delo v tem letu je potrebno analizirati posamezne dosežke preteklega leta in na podlagi teh pristopati h konkretnim odločitvam. Na istem zasedanju je DS obravnaval tudi program razvoja občine. S tem v zvezi je bilo poudarjeno, da je Predilnici Litija veliko na tem, da se dokončno reši vprašanje prehoda preko železnice in vprašanje mostu. Čimprej naj se usvoji dokončna varianta za rešitev obeh problemov. Spremembe Pravilnika o delitvi dohodka in osebnih dohodkov Pravilnik, ki obravnava delitev dohodka in osebnih dohodkov, ter merila, je bil v uporabi že več let v nespremenjeni obliki. Medtem pa so se v znatni meri spreminjali pogoji poslovanja. Novi pogoji zahtevajo drugačen pristop h gospodarjenju, kakršnega zahteva tržno gospodarstvo. V preteklosti je bil dan poudarek na količinski proizvodnji, sedaj pa stopa v ospredje kvaliteta izdelkov, pravilna izbira asortimana, rentabil-nostni račun in ostali elementi, ki vplivajo na uspešnost poslovanja. Vedno bolj se uveljavljajo tržne zakonitosti. Manjše korekture postavk, ki so bile napravljene v preteklih letih, so vplivale na oženje razpona med obračunskimi tarifami tako, da je to že prehajalo v uravnilovko. To dokazuje tudi najvišji in najnižji osebni dohodek, izplačan v letu 1970. Najnižji poprečni mesečni OD je bil 923,55 din (brez nadur), najvišji poprečni osebni dohodek pa je znašal v tem letu 3626,30 din. Osebni dohodki ključnih delovnih mest so bili med najnižjimi v primerjavi s sorodnimi tekstilnimi podjetji v litijski regiji. Vse to je narekovalo, da smo pristopili h korekturi obstoječih pravilnikov, kar sovpada tudi z modernizacijo obstoječega strojnega parka. Pri izdelavi osnutka smo izhajali iz naslednjih stališč: — da se popravijo obračunske tarife ključnih delovnih mest, ker so prenizko ocenjena v primerjavi z ostalimi podjetji naše stroke, — popravijo se obračunske tarife ostalih delovnih mest, katera niso realno ocenjena glede na spremembe v podjetju zadnja leta, — da se popravijo obračunske tarife delovnim mestom v direktni proizvodnji, ki bo v bodoče nosila glavno breme, poleg tega pa se vskladijo ocene nižjih kategorij v pomožnih dejavnostih, ker zdaj niso bile realno ocenjene v primerjavi z delovnimi mesti v proizvodnji. Na osnovi teh načel smo pripravili osnutek novih obračunskih tarif, ki je bil dan v široko obravnavo na politične in ostale organe v podjetju, ter vsem članom kolektiva. Na predloženi osnutek so bile dane pripombe in spreminjevalni predlogi. Skupno je bilo dano ca. 40 spreminjevalnih predlogov in pritožb. Pri ponovni proučitvi predlogov smo ugotovili, da so nekatere pripombe upravičene, zato so se upoštevale, nekaj pripomb in pritožb pa je bilo neutemeljenih, zato se niso upoštevale. Dne 12. aprila je DS potrdil spremembe pravilnika tako, da je sedaj v veljavi. Pravilnik vsebuje naslednje pomembne spremembe: Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov Ocena ključnih delovnih mest se je povečala, prav tako tudi ocena delovnih mest proizvodnih delavcev. Razpon med najnižjo in najvišjo obračunsko tarifo se je povečal od 1:4 na 1:5, to pomeni, če bo najnižji osebni dohodek 920,00 din, bo prejel delavec z najvišjo obračunsko tarifo (direktor) 4600,00 din. Poleg tega so se vskladile ocene delovnih mest znotraj razpona tako, da sedaj razporeditev bolj odgovarja dejanskemu stanju. Druga pomembna sprememba je v dodatku na delovno dobo. Odslej bodo prejemali dodatek vsi delavci, ki imajo skupno delovno dobo daljšo od 20 let ne glede na staž v našem podjetju. Lestvica pa izgleda takole: Delavec, ki ima delovni staž od 20 do 22 let prejme.......... 70,00 din od 22 do 23 let prejme.......... 80,00 din od 23 do 24 let prejme.......... 90,00 din skratka, za vsako nadaljnje leto zaposlitve se poveča dodatek za 10,00 din tako, da prejme delavec s 30 leti delovne dobe 150,00 din, s 35 leti delovne dobe pa prejme najvišji možni dodatek 200,00 din. Dodatek na delovno dobo se bo poznal posebno starejšim delavcem z nižjo obračunsko tarifo, saj bo tem pomenil 15 do 20 °/o enomesečnega osebnega dohodka. Korektura meril Glavne spremembe meril, ki so osnova za ugotavljanje individualnega učinka delavca, pa so naslednje: Odpravijo se različne vrednosti točke med izmenami, s čimer bo doseženo to, da bo prejela delavka za isti učinek dela na katerikoli izmeni enako plačilo. S tem bo odpravljena hiba starega načina, ki je pogosto povzročal slabo voljo prizadetim. Nadaljnja sprememba se tiče nagrajevanja mojstrov. Osebni dohodek mojstra bo odvisen od dosežene količinske proizvodnje. Mojstru, katerega izmena doseže najnižjo proizvodnjo, se mu obračuna osebni dohodek po indeksu oddelka. Mojstru, ki doseže višjo proizvodnjo od prej omenjene izmene, se poveča osebni dohodek za takšen odstotek, za kolikor doseže višjo količinsko proizvodnjo. Isto velja tudi za mojstre v sukalnici in vodje izmen. Delavcem, ki delajo na štiriizmenskem turnusu se povečajo osebni dohodki za 10e/o. Pravilnik o delitvi dohodka Ta pravilnik predvideva nekoliko spremenjen način delitve dohodka. V letu 1970 smo delili dohodek tako, da smo določili višino sredstev za sklade, ki jih moramo ustvariti, čeprav na račun znižanih osebnih dohodkov (do tega ni prišlo). Presežek nad določenimi skladi pa se je razporedil tako, da se je izločilo 'U presežka na sklade, 3/4 pa na osebne dohodke, kar se je izplačevalo z akontacijami tekom leta. Nova določila ne predvidevajo več vnaprej določenih skladov, temveč je postavljeno razmerje med podjetniško akumulacijo in netto osebnimi dohodki. To pomeni, da v primeru, ko podjetje ne doseže predvidenih sredstev po programu, se osebni dohodki znižajo v istem sorazmerju kot skladi. Če pa podjetje dosega izredno visoko akumulacijo, ki ni rezultat produktivnosti, pa določa 50. člen Pravilnika posebno lestvico, po kateri se razporeja ta višek na osebne dohodke in sklade. Kljub temu pa, da je sprejet Pravilnik o delitvi dohodka, bo višina sredstev, ki jih bomo namenili za osebne dohodke odvisna od sklenjenega samoupravnega sporazuma, s katerim bo določeno podjetju, kolikšno maso osebnih dohodkov bo sploh smelo nameniti za osebne dohodke. GLASILO PREDILNICE LITIJA —UREJA UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK: BIZJAK BRANKO TISK IN KLIŠEJI TISKARNE »-JOŽE MOSKRIČ« V LJUBLJANI