Posvečeno Prvemu shodu pravnikov slovanskih držav.
Bratislavsko delo.
še par dni in Bratislava, stari velikomoravski grad in danes ponosna prestolica prekrasne slovaške zemlje, bo pozdravila v svoji sredini odposlance slovanskih držav, slovanske pravnike. Zbrali so si to mesto, kjer hočejo svoje resno delo skupno posvetiti svoji organizaciji, svoji domovini in zbližanju slovanskih zemelj med seboj. Poklonijo se obenem človeškemu občestvu, prinašajoč tudi temu izsledke svojih prizadevanj in tako etični ideji skupnosti vsega človeštva, tej ideji, ki so ji prizadejale strahotne pre-skušnje zadnjih desetletij toliko ran, ki ima pa svoj vir vendarle v človeškem dostojanstvu.
Bratislavski shod naj pokaže notranjo silo slovanskega pravništva, naj spelje njih moči v urejen veletok.
Pravniške delavce pošljeta Sever in Jug, svoje moči jima pridruži še Vzhod. Same delavce, ki niso delali le na poprišču svojega nacijonalnega prava in temu v prid, marveč čijih delo je bilo prav tako v korist tudi drugim narodom. Kakor drugod tako si tudi v pravu utira slovansko jravoznanstvo z mogočnimi koraki pot v svet in polaga camenje k skupni stavbi občnega prava. Po svetovni vojni nastopa že bolj samostojno in ne več, kakor poprej, v pretežni meri pod tujo firmo in bogateč tuje znanstvo. Vsi ti delavci si podajo sedaj v Bratislavi roke, se spoznajo med seboj in se pogodijo o skupnem delu za bodočnost. Dogovore se pa tudi, kako se bodo sporazumevali odslej brez tujega posredovanja.
Pozitivni izsledki, doseženi v tem pravcu, bodo pomenili veliki, uspehe za bodočnost jamčeči dogodek.
12
162 Skupna podlaga zgodovine slovanskega prava.
Zadal pa si je shod še drugo, v žive organizme zadi-rajočo nalogo.
Opirajoč se na zavest družeče skupnosti posameznih slovanskih narodov, ki se je pojavljala po njih narodnem prebujenju na različne načine in v pogostih smereh, naj odkrije bratislavski shod tiste točke, katerih skupna ureditev zanje je najbolj pereča, v sedanjosti najbolj nujna in ob danih razmerah najlažje dosegljiva. Tam ob mogočnem Dunavu segajo veje severnih slovanskih rodov najbolj proti jugu, tam je usoda zgodovine pred davnimi stoletji nasilno pretrgala zvezo med njimi in južnoslovanskim jugom. V Bratislavi je najpripravnejše mesto, da pokaže shod na potrebno skupno ureditev pravnih ustanov, pripravi zakonodajam zbrano gradivo in jim krči pot. To delo je mnogo pozitivnejše kakor uveljanje prijateljskih dogovorov,
Ako se razvija življenje po enakih tirih, odpadejo mno-gobrojna trenja, ki ustvarjajo kali nesporazumljenja, za-grenjenosti in sovražnosti. Pospešuje pa zbližanie na povsem realni podlagi. In to, zbližanje slovanskih držav, nam je poleg prve naloge najbolj pri srcu!
V tem znamenju pozdravljamo bratislavski shod in mu želimo uspešnega poteka.
UREDNIŠTVO.