P©5.n?rca plačana v gotovini.
156. Stav.
V Ljubljani, v Jeirtek 14. iulila 1921.
<s rjia-,rvw5wa^j«--«
®3T Posamezne 5ft©v. IC 1-SO.
Leio V.
Ishaja Fszsr« nee-!ei| tn praznikov »sati si a n ob 10. isfI dopo^ne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi s Prostor 1 mm X 55 mm po K 1’50. Uradni razglasi, poslano ter notice Uti prostor K 2'— Pri večjem naročilu popust.
Telegrami.
PREISKAVA O ATENTATU.
Beograd, 13. jul. Danes dopoldne se je v prisotnosti preiskovalnega sodnika nadaljevala konfrontacija prijetih komunističnih poslancev z Mojzesom, članom teroristične organizacije v Novem Sadu. Mojzes jc ostal pri svojih prejšnjih izpovedbah, da so komunistični poslanci organizirali teroristični pokret v naši državi Poslanci Filipovič, Čopič in Kovačevič so, kakor prej, tako tudi danes zanikali vsako k vezo z atentatom In teroristično akcijo.
IVAN HRIBAR, KRALJEVI NAMESTNIK V LJUBLJANI.
Beograd, 12. jul. Včerajšnje seje ministrskega sveta so se udeležili vsi ministri razen Nikole Pašiča in Joco Jovanoviča, ki sta bolna ter dr. Kumanudija in Kukovca, kj se mudita na potovanju. Na seji se je radi odsotnosti ministrskega predsednika razpravljalo o tekočih poslih. Na seji so biil določeni za kraljeve namestnike v Ljubljani Ivan Hribar, v Zagrebu Juraj Demetrovič, v Sarajevem pa Gjurgievič.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO.
LDIJ Belgrad, 12. jul. Danes se je tukaj vršila plenarna sela naše In Italijanske delegacije za trgovinsko pogodbo. Na seji se je govorilo o besedilu pogodbe, toda o členih, ki Rpvore o ribolovu in brodarstvu. ni
P govora. Razprava se jutri nadaljuje. Z današnjim ekspresom odidejo iz Beograda po nove instnikcije petorica italijanskih delegatov (strokovnjaki za ribolov). Potemtakem ostanejo v Beogradu samo Luccioli in dva člana delegacije ter tajniki.
BOLGARIJA DEMETIRA VESTI O REVOLTAH.
LDU Pariz, 13. jul. Bolgarska delegacija v Parizu proglaša vesti o nemirih v Sofiji za neresnične.
ITALIJANSKI SOCIJALISTI PROTI SODELOVANJU Z MEŠČANSKIMI STRANKAMI.
LDU Rim, 13. jul. (DunKU.) Na zborovanju rimske socialistične stranke se je sprejela resolucija proti sodelovanju z meščanskimi strankami. Obenem se :;;;i vijejo druge organizacije, da pripravijo enake sklepe za občni zbor, ki bo jeseni.
TUDI NA POLJSKEM IMAJO SVOJ KOMPLOT.
Dunaj, 13. jul. Listi poročajo iz Varšave, da je bi! na poljskega državnega predstojnika pred nekaj dnevi izvržen atentat. Neki dijak se Je na nepojasnjen način vti-hotipil v Pilsudskega delavno sobo, kjer ie ustrelil parkrat nanj, ne da bi ga zadel. Pilsudski se od tega dne ni pokazal v javnosti. Policija je baje izsledila velik prevratniški komplot in je aretirala mnogo osumljencev. O stvari poljska Javnost molža
$zi'&
Ciiasiio Jugostov. socliaSno - demokratične stranke.
TeSefonska št. 312«
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na doni za celo leto K 288, za pol eta K .144, za eetrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Cpravnišfvo ;e v Lubljani,
Frančiškanska ulica ;'i. 6 Dčilci ska tiskarna.
NOV NAPAD NA SOCIJALISTE.
LDU Viterbo. 13. jul. (DunKU.) Zaradi napada fašistov na socialiste, pri čemer je bilo več oseb ubitih, se je tukaj proglasila občna stavka.
KOR AKI PROTI FAŠISTOM.
LDU Rim. 13. jul. (DunKU.) Socialisti so za nedeljo sklicali zborovanje zaupnikov, da se posvetujejo o korakih proti nasilstvu fašistov.
NE ČUTIJO VESELJA DO RAZOROŽENJA.
Pariz, 13. jul. Viviani je izjavil poročevalcu Agence Ha vas: Komisija za znižanje oboroževanja, kateri predseduje, se sicef sestane dne 16. julija, vendar je povabilo predsednika Hardinga ustvarilo nov položaj, ki bi mogel spremeniti razvoj te zadeve. Agence Havas meni, da se komisija odgodi neposredno na to, ko vzame na znanje pobudo Zedinjenih držav in po govoru Vivianjja, v katerem bo ta izr azil svoje mnenje glede ameriške iniciative In njenega razmerja do delovanja zveze narodov, ki je posvečeno istemu cilju.
\Vashington, 13. jul. Kakor se govori, 'e bilo jiovabHo Zedinjenih držav, naj se sestane konferenca v svrho omejitve oboroževanja sprejeto od vseh pozvanih držav, razen ene.
BRIANDA POSTAJA STRAH, ZATO KLIČE PO SPORAZUMU.
Pariz, 13. jul. Po uradnemu poročilu se glasi ono mesto v govoru ministrskega predsednika Brianda, kjer je ta pri posvetovanju o trianonski mirovni pogodbi v senaiu govoril o novih državah Srednje Evropu, takole: Ti narodi se morajo zbližati. Stremeti morajo za tem, da se sporazumejo, živeti v skupni volji in skupnem miru, ne da bi tajno mislili na represalije, ld n. pr. ovirajo, da bi moglo priti do miru med Francijo in Nemčijo in ki morejo jutri Nemčijo strmoglaviti v nesrečo. Apelirati moram nanje, da se skupno trudjo, strniti se in najti pametna sredstva za skupno življenje in zagotovitev svojega procvita. V tem duhu mora delovati Francija, na tem polju bo setev rodila žetev. Drugega pota ni.
GRŠKO - TURŠKA VOJNA.
LDU Atene. 12. jul. (Havas). Brzojavke iz Smirne javljajo, da so grške čete pričele ofenzivo in so na štirih mestih na fronti napredovale.
IRSKI DELEGATI V LONDONU.
London, 13. jul. Devalera In osteli sin-fajnovskl odposlanci so snoči dospeli v London.
Jalovi dnevi.
Takle počitniški čas je vsako ie-to precej mrtev. V časopisju nastane suhoparnost, prava muka za čitate-lje in izdajatelje časopisov. Tudi v naši politiki je nastala taka tišina, kar ob sebi umevno, ker smo imeli v zadnjem času precej razburkano življenje: volitev v konstituanto, ustava in nje sprejetje, občinske volitve^ in potrditev županov in nazadnje še atentat. Do sedaj torej ni bilo časa za amerikanske kače in race.
Po vseh teh važnih dogodkih, ki so se vršili v neizklesanih političnih razmerah, ko stranke iz cele države in zaradi vojne psihoze pravzaprav ne vedo. kako bi se orijentirale. Cel koš pisanih strank imamo v naši državi. ki se med seboj ne poznajo In ne razumejo. Razprave v konstitu-anti in polemike v časopisju in po shodih so pričele bistriti ta kaos, iz katerega se bo še le izcimila politična orijentacija polagoma. Zdi se nam. da ta tišina pomeni važen preobrat v belgrajski politiki, zlasti v
toliko, tla se grupacija meščanskih strank znatno izpremeni. in sicer v tem zrmglu, da bo demokratska stranka manj odločevala v ministrstvu kakor je doslej. Vrši se v strankah proces, ki utegne razkrojiti več dosedanjih strank: demokrate, ze-mljoradnike In samostojne ter muslimane. eventualno tudi komuniste.
Ako se ta proces izvrši, bodo radikalci iskali nove večinske kombinacije. ki pač ne pojde za ničem drugim. kakor za tem. da ostane radikalna stranka še na krmilu.
V skupščini, ki se ie pretvorila Iz konstituante. utegnemo imeti znatno drugačno grupacijo strank kakor smo jo imeli pred sprejetjem ustave. Stranke se bodo orijentirale po Interesih. vodstvo bodo ohranili radikalci. kupili pa bodo one stranke in strankarje, ki razumejo politične kupčije in jim je na tem. da ohranijo zase ali za svoje somišljenike to. kar imajo ali pa kaj pridobe, kar jim omogoča strankarsko eksistenco.
cije. potem bi država lahko stopila na pot mirnega notranjega razvoja, ne da bi v njej zadivjale silne politične in socijalne borbe, ki izpodjedajo temelj vsake države, kjer samodržci ne upoštevajo volje naroda, dokler je končno revolucija te ali one vrste ne zruši.
Ni naš namen danes razpravljati podrobno o državi in ustavi. Razpravljati hočemo o stanicah. ki tvorijo državno telo — o občinah; pri tem pa se bomo morali vendar dotakniti i države i ustave. Menda nam posebno dogodki zadnjega časa dokazujejo, da smo ravno vsled tega, ker smo vse preveč zanemarili vprašanje najmanjših državotvornih edi-nic. ustvaril slabo ustavo in slabo državo. Enaki smo onemu človeku, ki se gizdalinsko napravlja, njegove moči pa ginejo v brezdelju. Narod, ki se hoče dviguiti iz sedanflh obupnih razmer, mora računati z delom vsakega posameznika.
Občinska samouprava.
V borbi za usiavo naše države se je v našem časopisju pojavilo nenadoma toliko gesel, ki so med narodom ustvarila prav nejasne pojme. Zlasti pa je klic po avtonomiji izzval med narodom v Sloveniji in na Hrvaškem veliko odmeva. Če pa hočemo govoriti resnico, potem bomo zahtevo naroda po avtonomiji — v
LISTEK.
kolikor se je sama v narodu pojavila — označili z besedami: narod želi svobode. Zopet je v tem boju nastopila socijalna demokracija, opirajoč se na svoj program in zaklicala: za fmago demokracije, za samoupravo »n s tem za svobodo naroda. Če bi v naši državi, t. j. v naši ustavi zmagal idejni princip socijalne demokra-
1VAN ALBREHT:
Slika v minijaturi.
(Dalje.)
Ko sem stopil do njega na svoje mesto, me je zaporedoma stresal mraz in obhajala vročica m blisko? ma sem začutil, kako živim zdaj naenkrat popolnoma v oblasti teh razmesarjenih, pohabljenih in po* bitih človeških teles. Kamor sem se okreni, sem srečal željo po lju= bežni, ki naj bi zabrisala zlo raz* dejanja. In ti nedoločeni in nemi *“ici so mi presunili dušo do po* slednje tajnosti in so priklicali pesem o Klari.
*
Kaj je to. kar žene človeka v propast?! — Ne, nisem hotel tako... Ono, kar mi je zasijalo v trenotkii,' kar mi je buhal dih smrti s strupenim puhom v obraz, žar ljubezni, to je bilo tisto nepojmljivo kar me je pozneje vrgjo v blato. —
Mogoče ie moralo priti tako, da se je dopolnila usoda, ki mi je bila
zapisana v kri od početka? ...
Vidim, da se od trenotka do tre-notka oddaljujem od cilja, mesto da bi mu stremel nasproti, toda drugače ne morem, ker bi bilo sicer vse odveč in brez pomena.
Da tiste ure nisem bil še nikoli v svojem življenju občutil, kaj je sreča, zadovoljnost in blagoslov žitja, ki je utešeno že zgolj po zavesti svojega bivanja, in nikoli se nisem zavedal Pomanjkanja tega občutja. Iskal sem miru v delu, v šoli, v učenju, v divjanju in beganju iz slasti v slast. Iz studa v stud. blodil sem po beznicah, posedal po knjižnicah, silil v skrivnosti debelih folijantov, da bi prodrl v tajnosti bitja, vse sem počel, samo ljubil nisem nikoli in življenja se nisem zavedal nikdar.
Tedaj pa naenkrat sredi živalskega strahu —: kakor da mi je padla koprena z oči. Sunkoma je preminul strah — in občutil sem z vso silo svoje energije, da sem. da bivam, da zivirn. Ta edina gola zavest, me je
Sodelovati pa more ljudstvo oziroma narod, vedno in povsod v državi. deželi in občini le takrat, kadar mu ie v ustavi zajamčena splošna, enaka, tajna .direktna volilna oravi-ca po prooorčnem sistemu. Občinam ie treba y ustavi, zakonodaj] in v upravi zagotoviti mesto, ki iim bo omogočilo vršiti velike naloge za državo v političnem in gospodarskem oziru.
V modernih državah so ta načela že zmagala. Lep zgled zato nam daje Nemčija. Tista Nemčija, ki je ponižana in uničena izšla iz svetovne vojne, se danes kljub velikanskim vojnim odškodninam dviga gospodarsko in politično. Nemški državniki so stopili na pot, ki jo je označil pruski državni minister pl. Stein 1. 1508.. ko so se Nemci rešili Napoleona: »Sodelovanje naroda pri ustavi, zakonodaji in upravi, zbuja narodu ljubezen do ustave, ustvarja v njem javno in pravo mnenje o državnih zadevah in usposablja mnogo državljanov. da morejo upravljati družbo. Zgodovina uči, da je mnogo več velikih državnikov ustvarila svobodna f ustavna država, kakor despotlčna.
] — Nemški narod je stvoril tako j ustavo in z njo svobodno ustavno J državo, ki daje državi ono čudotvor-■ no moč življenja In napredka. Ta ideja, ki je Nemčiji pomagala v teh hudih časjh, je izražena v takozvani upravi mest. v naredbi. ki jo je izdal isfi pl. Stein 19. novembra 1808, ki določa samoupravo mest in ji podreja poleg tedanjih tudi mnoge naprave sedanje dobo,:	šolstvo,	gradbo
cest, njih vzdrževanje In razsvetljavo. kanalizacijo, vodovod, klavnice, skrb za siromake, policijo, bolnišnice. ppleg^ tega plinarne, elektrarne in električno železnico. Mesta smejo pobirati posebne davk%. Samoupra-
vo ie hotel prenesti isti minister tudi na podeželske občine. Ker so se pa nasledniki tega ministra bali. da bi vsled teh demokratičnih uredb pri-« šel vedno bolj naraščajoči proletari* jat do besede v upravi občine in države, so toliko časa podirali teme-« lje samouprave, dokler jo niso podrli popolnoma. Vojna pa je pokazala, kako prav je imel začetnik občinske in deželne samourave v Nemčiji. Da* nes je obveljalo v tej republiki na* čelo: »brez dvoma bo popolna demokratizacija. brezpogojna enakost vseh Nemcev moškega aH ženskega spola or! izvrešvanju javnih pravic neporjišljlvl temelj nove državne stavbe.«
Poudariti treba, da z avtonomijo mest srednjega veka nima samouprava mestnih občin v modernih’ državah ničesar skupnega in je po-* sebno danes razmerje občin do države popolnoma drugačno, zlasti ker, v srednjem veku niti državne upra* ve v današnjem smislu bilo ni. Mestne občine srednjega veka so bile on* garhične (samodrštvene) republike, v kojih so vladali v upravi meščani, ki so te pravice podedovali ali jih pa dobili po plemstvu in so imele svoje sodstvo, zakonodajo in upravo. Za tqi dobo je nastopila policijska država. Iti je vse te avtonomne pravice mestom odvzemala in jim še v zadnjem času odvzela i pti nas poslednja prava. Ze davno ne moremo več go* v or iti o avtonomiji občin ali dežel, ki bi tudi z ozirom na politične in gospodarske razmere modernih držav, ne bila na mestu, pač pa ie zato tem* bolj potrebna zahtevati samoupravo občine In dežele (ali pokrajine), s kojo je možno v okviru državnih za* konov zadostiti potrebam naroda, ne da bi se kršila njegova svoboda.
Samoupravo občin zahtevamo, resnično samoupravo, brez nepotreb* nega varuštva s strani države! Na*
rodu v naši državi je danes treba' nuditi priliko, da se udejstvuje v po* litičnem in gospodarskem pogledu, če se mu nudi delo. se v njem pojavi razumevanje in veselje do sodelova* nja. pojavi pa se tudi zavest soodgo* vornosti. Nihče naj ne podcenjuje siposohnosti posameznika, zakaj vs! vemo, da vzraste iz malega semena veliko drevo, ki obrodi sad, samo seme je treba vsaditi v zemljo.
Danes občinske samouprave ni; o avtonomiji sploh ne govorimo. Vi mestih je postavljen nad občino in občinskim svetom mestni magistrat, ki ima pravico zavračati sklene ob* Črnskega sveta, isto si privošči de* želna vlada in takoj nato še država.
Ne občinski svet. ampak mestni ma* gistrat je izvršujoča instanca. Poleg tega je vlada neopravičeno upravi* čena razpuščati občinske svete, ime* novati komisarje na stroške občine
napolnila z zanosom, me je prerodila in prepojila — in smejal sem se smrti, ki je divjala okrog mene.
Da. gospod, smrt. ta nepremagljiva sila. se je zbala mojega zanosa in si ni upala v mojo bližina Mesto poljuba pozabljenja mi je dahnila ljubezen v srce. Takrat pač nisem vedel, da je ijubav, popolno in nesebično strnenje dveh bitii. mogoče edino v carstvu smrti. tam. kjer minejo meje osebe, samoljublja in strasti, tam, kier se pretaka sila sveta v večnem prncinu ustvarjanja in nastajanja, kjer ni borbe enega z enim. ampak zgolj valovanje iz vesoljnega v vesoljno. Vem. da ne znam povedati tega in da nikoli ne bom znal, toda čutim, jaz čutim silo, ki kliče od onstran pristopnega sveta in ne more v besede?
Takrat nisem vedel vsega tega. Zasanjal sem o ženski, zahotel sem io. v trenotku, v stoterno zmanjšanem delcu trenotka in s stotero povečano energijo življenja sem jo za-
hotel, žensk^ ki bi izlil svojo dušo
vanjo in bi sprejel njeno, ki bi bil eno ž njo in opa eno z menoj, žensko. žensko...
Vidite, gospod, vse to ie moralo biti. da je pogledala Klara v moje življenje.
III.
Pod večer je nasprotnik pojenjal s topništvom in je naskočil s pehoto. Naše vrste, izmučene in razredčene, niso imele baš odporne sile — in predno sem se zavedel, sem bil med ujetimi. Nekaj krepkih sunkov s puškinimi kopiti mi je pomagalo presodili položaj, potem pa haidi. Začela je nalagati megla in ko smo prišli malce y dolino., smo biti naenkrat popolnoma zaviti vanjo. Neprijazni spremljevalci so me ves čas obkladati z najrazličnejšimi psovkami, ml jemali vse, kar je komu prijalo. In pridno zbijali šale na moj račun.
Nekje smo se ustavili. Zavedli so nas k častniku, ki nas je izpraševal eno in drugo.
in v
;
■c obrali na:::c.
Peter Poženel, doktor prava.
— Pa prostak?
Da.
— Čudno. Kaj niste bili dober dr-» žavljan?
Skomignil sem z rameni.
Nato smo posedli v nekem napol podzemeljskem prostoru. Ujetniki so prihajali od vseh strani. Ko nas Ja bilo dovolj, so nas gnali dalje, na* vzgor, navzdol, po ravnem, navzgor, navzdol, po ravnem, dalje in vedno dalje. Bili smo trudni, zaletavali smo se drug v drugega in glad nas je mu* čil. da smo se zvijali in sklanjali ka-« kor kvartoperci. Noč ie bila temna, mraz oster in megla gosta in zoprna, da je bezala v oči in v nos ter legala težko na prsi. Iz ozadja se je še tu-patam oglasilo pokanje pušk in min, naposled je potihnilo tudi to in mir teme so motili Ie naši nerodni, drsa* joči in negotovi koraki.
*
Noč se je začela umikati jutru, ko smo zopet obstali. Bili.smo 2e v . . ki
vasi. ,;’C.! ljudmi.
(Dalje prih.)
Slran 2.
NAPREJ.
Stev. 156.
in volitev župana in svetovalcev potrdi ali kralj ali vladar, ki sme občinski svet razpustiti, če izvoli župana v tretje, ki ga vlada dvakrat ne potrdi. Ce ie današnji volilni sistem boljši od kurijskega, vendar demokracija, samoodločba naroda ni s tem pridobila v bistvu nobenih pravic. ki bi zajamčile narodu svobodno delo v okviru državnega zakona, neodvisno od centralne državne uprave, in neodvisno od ministrov ali kralja, ki naj bi bili v državni upravi sicer podrejeni volji naroda.
Mesto, da bi država podpirala delo v občinah, se morajo iste z vso silo boriti proti državni upravi, braneč svoje zadnje pravice. Ce bo šlo v naši državi to pot naprej, bomo v doglednem času ustvarili Dolicijsko državo 19. stoletja. Nikdar ne bi bile velike in močne države vztrajale v tej vojni tako dolgo, če ne bi bile vlade prisiljene podeliti občinam samouprave v vseh važnih zadevah.
tako ljudske prehrane, skrbi za dobrobit občanov in stvareh, ki jih je ustvarila vojna.
Interes države je čuvati in pomnožiti samoupravo vseh državnih edinic. torej tudi občin. V oziru samouprave naj nam bo najlepši zgled Anglija s svojimi segf-governments. Država ne izvaja tamkaj skoro nobene kontrole, če pa občinski svet svoje pravice prekorači ali svoje dolžnosti zanemarja, potem more samo redno sodišče, kjer lahko toži občino nadzorna oblast ali pa posamezni meščan, občino zavrniti v meje zakona ali jo prisiliti, da vrši svoje dolžnosit. Istih pravic se more občina oziroma občinski svet poslužiti proti vsakemu meščanu. Tako se ščiti občinski svet zaščiten pred svojevoljnim vmešavanjem državnih oblasti, kakor sleherni meščan pred nepostavnim postopanjem občinskega sveta.  ___________
O zedinjenju nemškega proletarijata.
Razveseljiva dejstva smo pred dnevi zabeležili v našem listu. V berlinskem »Vonvartsu« je voditelj nemških desničarskih socialistov Scheidemann priobčil članek, v katerem poživlja vse nemške socialistične stranke, da se združijo v eno samo veliko stranko. Pri tem se sklicuje na zborovanje v Kassel-u, kjer so pred nedavnim socialni demokrati. neodvisni socialisti in komunisti Skupno sestavili neko resolucijo. Scheidemann pravi, da je zedinjenje nujno, ker se zbirajo nad Nemčijo temni oblaki reakcijonarne diktature. Poživlja delavstvo, da ne čaka, kakor v marcu 1920, da šele ta ali oni buržoazni diktator (Kapp) prisili proletarijat, da se združi in rešuje republiko. — Večalimanj posledica tega poziva je bil tudi sklep pokrajinskega zbora desničarskih socialistov v Leipzigu z dne 2. julija t. 1., xda se z ozirom na solidarnostno nastopanje velekapitala in reakcije povdarja in sklene, da je treba stvo-riti močno edinstveno fronto delavskega razreda; storiti se mora vse, da se doseže v parlamentih in občinskih zborih skupno delovanje vseh socialistov s stremljenjem po poznejšem organizatoričnem zedinjenju.«
Potrebo zedinjenja, oziroma poli! ičnega sodelovanja vseh sogali-stičnih struj, so začutile v Nemčiji vse socialistične stranke. In ni čuda! Razmere so se od nemške revolucije v teh zadnjih dveh letih že znatno Izpremenile. reakcija je začela zopet pridobivati tal, nesporazumljenje med buržoaznimi strankami se oml-Jjuje. Taka izpremeinba pa nujno zahteva tudi skupne složne in edinstvene politične akcije vsega proletarijata Za časa nemške revolucije se je delavstvo začelo naglo cepiti in je razkol šel celo tako daleč, da so skoro po vseh mestih Nemčije tekli potoki krvi delavstva, ki je bile medsebojni bratomorni boj. Tak "globok razkol med proletariatom je omogočala pa predvsem buržoazija, ker je bila popolnoma disorijentira-na, needina in prav tako razkosana kakor proletarijat sam. Dočim se je proletarijat boril med seboj, si je buržoazija seveda zopet opomogla: organizirala je svoje kontrarevolucionarne organizacije in cel6 svoje oborožene čete. Proletarske stranke so se polagoma iztreznile in spoznale, da more kontrarevolucijonar-nemu gibanju kljubovati le zedinjen proletarijat. To spoznanje se širi sedaj med nemškim proletariatom čimdaljebolj.
Te izpremembe v nemškem socialističnem svetu imajo svoj vzrok v političnem položaju, ki je nastal vsled pritiska zahtev, ki jih je antanta stavila Nemčiji. Diktat antante je razedinil nemško buržoazijo: eno krilo je odklanjalo ultimat antante, zahtevalo pasivno rezistenco na-prnni antanti v pogledu vojne odškodnine in hotelo, da pride do kar največjega konflikta, v katerem naj bi Francoska zasedla tudi rurske dežele; drugo krilo nasprotno je pacifistično; le-to je bilo za sprejem ultimata in za izpolnjenje voino-od-škodninskih obveznosti napratn antanti. V tem političnem položaju jc bilo odvisno od socialističnih strank, da*odločijo med prvim in drugim buržoaznim krilom. Samoobsebi jc umevno, da so socialistične stranke bile za miren sporazum z zapadnhnl državami.
Sestavlja"je vlade je bil) silno težko. So^alistifie stranke svoje vlade nis.) mosjic festaviti. ktr niso toliko močn?, hi '>ako jo socialisti morali podiretl pacifistiuiO krilo
meščanskih strank, če nisc hoteli, da pride do nove vojne, d’’ v.ovega krvolitja. Sestavljena je bila V/irjt-hova vlada. V njej so nem'ki demokrati. klerikalci in desničarski socialisti. .Vse te tri stranke pa še vendar nimajo večine napram ekstremno-nacionalističnemu buržoaznemu bloku. In tako morajo nemški neodvisni socialisti glasovati za vlado, da preprečijo temu bloku nadmoč.
Vlada in vsa Nemčija pa se nahaja sedaj zopet pred novo nevarnostjo. S sprejetjem antantinega ultimata mora Nemčija tudi redno Izvrševati svoje vojno - odškodninske obveznosti. Treba pa je v to svrho zvišati davke, ki so že itak sedaj ogromni in menda takih davkov ni v nobeni drugi državi. Vprašanje pa se da rešiti le, če se posedujoči sloji zopet znova obdavčijo. Klerikalci In demokrati so se sicer odločili za sprejetje antantinega ultimata, sedaj pa se upirajo uvesti nove davke, ki so nujno potrebni za odplačevanje vojnih odškodnin. Sedaj klerikalci omalmiejo. demokratje pa odpovedujejo sodelovanje v vladi. S tem je Nemčija zopet postavljena pred težko vprašanje, ali bo . izpolnila sprejete, obveznosti. Stvar morejo rešiti le nove volitve. Od teh bo torej odvisno. da ii zmaga stremljenje socialistov po mirnem sporazumu z antanto. obdavčenje, bogatih slojev, ohranitev miru, ali pa zmaga nacl-jonaljstična buržoazija, ki spravi Nemčijo v nove vojne, zapletljaje m uvede nad proletariatom svojo diktaturo. Jasno je. da proletariatu to vseeno biti ne more. Jo taka sila goni nemške socialistične stranke, da se približujejo in streme za zedinjenjem.
Desne in leve socialiste oa združuje še drug faktor. Veliko industrijsko krizo v Nemčiji, vsled katere je 500.000 delavcev brez dela, izrabljajo komunisti v ta namen, da razbijajo socialistične Strokovne organizacije, da ščuvajo delavce proti strokovnim voditeljem. (Naš list je nedavno že poročali o takem dogodku v Berlinu, kjer so od komunistov nahujskani delavci razgnali strokovne voditelje pri neki seji, jih pretepli, hišo pa. kjer so nastanjeni strokovni uradi, razbili. Op. ur.) Proti razbijanju strokovnega gibanja s strani komunističnih provokaterjev so sedaj desničarski in levi socialisti prisiljeni, da enotno nastopajo. .
Vsled teh dveh dejstev, ki silita nemške socialistične stranke, da se zedinijo, seveda zedinjenje ni lahko vprašanje dveh ali treh mesecev. Desničarski socialisti in neodvisni socialisti so si v taktičnem pojmovanju nalog proletarijata še vse predaleč vsaksebi. In to, kar je danes mogoče, je, da se ti dve stranki sporazumeta v skupnem in neposrednem nastopu proti buržoaziji. Šele to sodelovanje bo obe veliki stranki moglo kdaj tudi organizatorično zediniti.	:	*>
Zgodovina socializma nas uči. da more biti zedinjenje socialističnih strank le v stopnjevanem medsebojnem priMižavanju v praktičnem razrednem boju. Zedinjenja socialističnih strank v doglednem času ne bo, pač pa se za nje pričenja tista doba, ko se bodo pod pritiskom raz-njer morale začeti skupno boriti.
Politične vesti.
’+" Glejmo Jim na prste! »Riječ« javlja, da se v Atenah vodijo pogajanja med našimi, grškimi in romunskimi zastopniki glede angorskega vprašanja. »Riječ« z zadovoljstvom ugotavlja, da se bo po (eh poga-
janjih v naši politiki do Angore pokazala povsem druga smer, kot Jo želi angorski zastopnik Rešidbej (o tem smo zadnjič pisali), ki nas vabi s — Solunom. To je seveda absurdum, ker pomenijo aspiracije na Solun vojno med nami in Grki in morda še kaj več, česar pa absolutno ne potrebujemo, saj so naše notranje razmere že itak dovolj razruvane. Vlada je seveda drugačnega mnenja (nimamo povoda, da bi .nd!' verjeli »Riječini« vesti) in kar je značilno: kakor vedno tudi sedaj simpatizira s tisto strujo, ki nam prinaša najmanj koristi in nam celo škodi. Ceia zadeva presneto smrdi po nekakem antantinem migu in grožnjo na novo vojno. Pazimo jim torej na prste!
Oprani Šmeral. Češki listi in tudi komunistično »Rude Pravo« prinašajo članke o debatah in resolucijah na kongresu III. internacionale v zadevi češkoslvaške komunistične stranke in posebej še njenega vodje dr. Šmerala. Proti temu revežu je vstal ves komunistični svet na kongresu ln tudi Kreibisch od nemške fisl. kom. stranke. Očitajo mu protirevolucionarnost ln izdajstvo, njegovi stranki pa popolno nesposobnost za revoJucioniranje. (Včeraj smo poročali, da odide bivši francoski stotnik in sedanji boljševik Sadoul na Češkoslovaško, da te razmere uredi). Zdi se, da se bo dr, Smeralu zgodilo isto, kar je on sam preje počenjal z drugimi: da bo iz
stranke vržen. Vprašanje je samo, kako se bodo njegovi komunisti odločili: zanj ali za moskovski diktat in s tem seveda za takojšnjo »revolucijo«.
+ Balfour modruje o zvezi narodov. Na konferenci ministrskih predsednikov britanske države je Baflour v zvezi z vprašanjem, katere naloge ima zveza narodov, obrazložil gospodarski položaj Evrope m sveta. Spominjal je na to, da je po zvezi narodov sklicana finančna konferenca v Bruslju lani dala pobude velike vrednosti, katere hočejo sedaj zlasti napram Avstriji uporabiti. Velik uspeh, ki se bo tu dosegel, bo imel koristen vpliv ne samo na Avstrijo, marveč tudi na ves industrijalni svet. Vsak posamezni del sveta je več ali manj organsko zvezan z vsemi drugimi deli. Sedaj je predvsem potrebno, da se po vojni skoraj razdejani gospodarski organizem obudi k popolnemu življenju.
+ Moskovska »Pravdat priznava v svojem uvodniku 12. m. m. nevarnost razkola v HI. internacionali, ker obstojata dve sovražni si struji: anarho-sindikalistična, ki protestira proti moskovskim diktatom tn popolnemu centralizmu (pr. nemška kom. del. stranka) in druga, ki teži k centralistični poziciji, ker pričakuje novih še ostrejših razrednih bojev.
+ Sovjetska vlada Je dala kemalistoun 200 milijonov zlatih rubljev posojila za opremo njih vojske.
Secijalna in gospodarska vprašanja.
(Govor posl. Etbina Krisiana na 42. seji ustavotvorne skupščine dne 30. maja).
(Dalje.)
Toda. gospodje, medtem ko govorite tukaj na eni strani, da nočete, da bi se vladalo proti enemu razre-
du. medtem ko pripovedujete, da stoli država nad razredi, nočete na drugi strani niti v teoriji izreči, kar vas ne bi nič veljalo, kar pa bi edino ustrezalo cilju, ki se teoretično izraža z besedami, da stoji država nad razredi. (Medklici.) Prosim vas. to lahko pripovedujete malim otrokom. ne pa ljudem, ki žive. delajo in trpe v tej državi. Dokler imate v državi razrede, bo gospodarstvo razredno, in dokler imate en razred. pa naj bo še , tako majhen, ki pa je gospodarsko močnejši od drugih, morate biti prepričani, da bo vladal ta razred. Gospodje, v Jugoslaviji kakor v vsaki državi. .v; katerii<Qbft staiajo razredi. Zato nikar ne govorite o svobodni Jugoslaviji. Sedaj
morete imeti le eno Juscoslaviio. ki
je v pesteh malega števila deloma domačih, deloma pa tujih kapitalistov. Temu kombiniranemu kapitalističnemu razredu prav dobro ugajajo tudi naše himne in naše zastave in vse. kar je pri nas nacionalnega, ni mn pa na vsem tem nič ležeče, in vse eno mu je, ali je to srbsko, turško ali kitajsko, le da nosi profit.
To je razred, ki v resnici tukaj vlada. Če ste res nacionalisti, kakor pridigate, hi že zaradi nacionalizma, zaradi narodnosti morali gledati, da bi ustvarili narod ne kot skupino razredov, ampak enostavno narod, enoten narod, kateremu bi morali omogočiti, da je brez vsake razredne nadvlade. Toda vi radi prepevate pesem o nadrazredni državi, nočete pa napraviti ne enega koraka v smeri proti temu cilju. Upirate se, da bi prišla taka teoretična določba, kakršno smo vam predlagali, v to ustavo. In v tem, ko to odbijate, zahtevate. da naj verjamemo vašim besedam.
V tem oddelku ni toliko lepot, kolikor pravite. Tukaj ni dovolj delavskega varstva; tukaj ni osemurnega delavnika; pravica šlrajka ni dovolj garantirana, — Gospodje, vi pravite, da pride vse to, le da se najprej odglasuje ta. ustava; potem — nam obljubujete — pridejo neštevilni delavski zakoni. Nekoliko besed nam nečete dati v ustavi, zahtevate pa, da naj verjamemo vašim golim besedam^
Ne moremo se strinjati z rešitvijo agrarnega vprašanja, kakor se predvideva v tej ustavi. A vi?... »Težko nam je pri srcu. Agrarno vprašanje ni s tem oddelkom dobro rešeno, toda gospodje, v,ustavi ne moremo sprejeti več... Dobri otroci morate biti in verjeti, da prinesemo zakon, kadar bo vse to opravljeno...«
Menda so med vami ljudje prav dobrega srca. Zdi se mi vsaj po tem, kar sem poslušal, da mora prav gospod Milan Pribičevič imeti zlato
srce. le iz prav mehkega zlata. On bi si to srce rad iztrgal iz prsi. ga zrezal na majhne-koščke, da pal vsakemu košček. Ampak to ne gre. Z vsemi ne moreš biti prijatelj, ker je življenje borba. Če hočeš, da bo kapitalistom dobro, se nikar ne dobrikaj delavcem, če pa hočeš, da bo dobro za delavce, imej pogum in nastopi odkrito proti kapitalistom. (Milan Pribičevič: Jaz mislim, da moment ni pravi.)
Kristan: Gospod Pribičevič, vsi reakcionarji so govorili, da moment ni pravi. Nikakor vas nočem žaliti, ampak mislim, da to niti ne prihaja iz vašega srca^ temveč ljudje okrog vas govore: ?e m čas. še ni pravi iienotek, treba je še počakati (Dr. Ivanič: Vi tudi pravite, da še ni prišel čas za socijalno revolucijo.) Nekaj vem vendar tudi jaz o teni, kaj
da je logika, ampak kar pravite vi.
gotovo ni logika. Če sem jaz dejal, da čas še ni dozorel, da bi se popolnoma realizirala socijalna revolucija- ker vidim, da še ni vseh pogojev za to in vem, da je treba pogojev, da se more kaj realizirati, to vendar ne pomeni, da naj se zapro vsa vrata in čaka. da pride revolucija iznenada. (Dr. Ivanič dela medklice... Glas iz centra: Njega ne boste mogli prepričati)
Kristan: Niti. si ne domišljam, da ga bom prepričal, zakaj njemu je opozicija potreba. Tudi svojim radikalcem oponira. le zato, da more biti opozicionalec, ko ni imel komu opo-nirati. (Ploskanje.)
Socialna revoiucia, če hočete, da se govori o tem. ni posamezen akt, ki potiebtije časa. In mi smo hoteli, da na.i se nasprotja v lem procesu, kolikor jc mogoče, objažijo. (Dr. Ivanič: Tedaj ne bo revolucije.) Dovoij žalostno je, da tako učen človek, ki tako paradira s svojim znanjem, ne ve, da ima socijalna revolucija svoj poseben značaj, da si ne more domisliti socijalne revolucije, ki bi se lahko izvršila brez ene same barikade in brez kapljice krvi. Jaz nisem tako naiven, da bi verjel, da bo kapitalistični razred, dokler ima kaj moči v pesteh, kapituliral brez kirvi; toda socijalna revolucija sama na sebi ne pomeni prelivanja krvi, socijalna revolucija tudi ne pomeni nikakršnega terorizma, socijalna revolucija ne pomeni nič drugega, kakor proces prehoda iz kapitalistične produkcije, iz kapitalističnega reda v nov red, in zaključek tega procesa. Kako se vrši ta proces, to je povsem drugo vprašanje. in to ni odvisno od samih revolucionarjev, temveč v veliko večji meri od njjho.vih nasprotnikov. In če se morejo v tej borbi nasprotja obla-žiti in boj napraviti bolj civiliziran in kulturen, je pravočasno odnehava-nje vladajočih razredov in vlad. ki reprezentirajo te razrede, edino'pametno.	(Dalje prih.)
Dnevne vesti.
.Ljubljanski župan še ni potrjen.
Belgrajski listi in ljubljanski listi so poročali, da je ljubljanski župan bil potrjen v pondeljek na ministrski seji. Sedaj pa prihaja vest. da to ni resnica. Potrdtiev ljubljanskega žu-Dana ie vlada torej še odgodila ter se
bo izvršila najbrže šele. ko prevzame g. I, Hribar namestništvo. Tedaj se pa zgodi to. kar smo povedali v torek.
Zaprisega mariborskega župana. Kot
župan bo zaprisežen v soboto s. Orčar, Pritožba radi škropljenja ulic. Stanovalci iz Vodnikove ulice v Spodnji šiški sc bridko pritožujejo nad tem, da ta ulica ni
nikdar škropljena. Prahu je na tej cesti mnogo in veter ga zanaša v stanovanja. Mestni magistrat naj torej preskrbi, da se bo tudi ta ulica redno škropila z vodo.
Zagrebški namestnik prisegel. V sredo je novi kraljevski namestnik za Zagreb Juraj Demetrovič položil prisego. V Zagreb pride v petek 15. t. m. Z njim pride tudi mhnster Svetozar Pribičevič, ki ostane nekaj dni v Zagrebu.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani naznanja, da se bo telefonski prevodni objekt na Liceju povodom rekonstrukcije tukajšnjega telefonskega omrežja v času od 15. 7. do 17. 7.1.1. preložil na poslopje polic, ravnateljstva.
Zamenjava poštnih znamk ljubljanske izdaje za nove. Z dovoljenjem poštnega ministrstva zamenjali bodo vsi poštni uradi od 16 julija pa do zaključno 15. avgusta t. i. občinstvu poštne znamke ljubljanske izdaje, katerih frankaturna veljavnost je s koncem 15. aprila t. I. prenehala, za poštne znamke sedanje veljavnosti (amerikanske izdaje) v enaki vrednosti. Za zamenjavo se ne bo pobirala nikaka pristojbina. Po 15. avgusta se stare znamke ne bodo nikjer več zamenjavale.
Na državni realni gimnaziji z nemškim učnim Jezikom v Ljubljani je bilo koncem letošnjega šolskega leta 179 učencev m učenk. Izmed teh je izdelalo z odliko 22, sicer izdelalo 106, ponavljalni izpit ima 23, ni izdelajo 24, neizprašani so 4. K zrelostnemu izpitu v poletnem roku je bilo pripu-ščenih 14 javnih učencev in 1 eksterniit. Zreli z odliko so 4, zreli soglasno 8, z večino glasov 3,
h novinarske organizacije. Dne 10., 11. tn 12. t. m. je bila plenarna seja osrednie uprave Jugoslovenskega Novinarskega Udruženja, katere so se udeležili tudi hrvat-ski in slovenski člani. Na seji se je sklenilo, da se vrši prva redna skupščina Novinarskega Udruženja dne 27., 28. in 29. avgusta v Splitu, kamor je Udruženje pozvala ta-mošnja občinska uprava. V Splitu se bo poleg skupščine Udruženja vršila tudi ustanovna skupščina sindikalne novinarske organizacije, kateri bo predložen tudi načrt kolektivne pogodbe. Najvažnejša točka dnevnega reda prihodnje skupščine bo statut penzijskecja in bolniškega fonda, kate-i rega izdelava je poverjena zagrebški sekciji.
Akademsko društvo Jugoslovanskih tehnikov javlja, da je odprta društvena knjižnica za člane vsako sredo od 9—10 ure. — Odbor.
Minister Pucelj proti viničarjem! Poljedelski minister in vodja samostojne kmečke stranke noče podpisati novega Viničarskega reda, ki ga je predložila deželna vla-da y potrditev ministrskemu svetu, In ka-
terega so sprejele vse stranke na viničarski etrketi v Mariboru. Dveletni boj za zboljšanje položaja viničarjev je podajal upanje, da se vendar to vprašanje enkrat reši. Sa* mostojneži pa, ki so v Mariboru sami glasovali za načrt so v Belgradu intrigirali na korist bogatih gruntarjev in vinogradnikov in njih minister Pucelj je izdal interese kmečkega in viničarskega stanu s tem, da noče reda podpisati. Opozarjamo na to naše zaupnike po deželi, podrobneje poročilo bo prinesel »Ljudski Glas«.
Požar v Danah. Iz Starega trga javljajo, da je požar skoro popolnoma uničil vas Dane ob Cerkniškem jezeru. V soboto poz-, no zvečer je nekdo podtaknil ogenj. Pogorelo je 20 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Uničena je vsa letošnja košnja. Škoda znaša več milijonov.
Posledice delavske krize v Trstu. Vsled velikanske brezposelnosti, ki je zavladala v vseh tržaških veleobratih in inaustriji, skušajo odpuščeni delavci iskati dela v Jugoslaviji. Brez potnih dokumentov prehajajo demarkacijsko črto. V ponedeljek je policija prejela S delavcev, ki so prešli mejo brez potnih listov. Zaradi tega so bili kaznovani vsak na 240 K globe.
Iz strok. organizacije.
Pozor, čvljarski pomočniki t Čevljarski pomočniki preklicujemo ustanovni občni zbor, ki bi se moral vršiti v hotelu »Triglav«. Občni zbor se bo vršil obenem z usnjarskim mesečnim shodom dne 17. t. ut. točno ob pol 10. uri dopoldne v gostilni Čenčič, Sv. Petra nasip št. 71 (pri mostu). Govornik pride iz Maribora. Točna in polnoštevilna udeležba dolžnost. Pridite gotovo vsi!
Vestnik Svobocte.
šišenska podružnica »Splošne delavske izobraževalne zveze Svoboda« priredi v nedeljo, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne veliko vrtno veselico v Zgornji Šiški v gostilni pri »Kamniti mizi«. Sodeluje godba na lok. Vstopnina 8 K. Cisti dobiček je namenjen za podporo ustanovljeni knjižnici. Sodrugi udeležite se je! — Na sporedu je godba na lok. srečo-lov, ples itd. — K obilni udeležbi vabi
odbor.
Zadrui^išto©.
Radeče pri Zidanmostu. Konzumno društvo za Slovenijo, podružnica Radeče, vabi vse člane na člansko zborovanje, ki se bo vršrlo v nedeljo dne 17. julija 1921. ob 8. uri zjutraj v društvenih prostorih »Svobode« pri g. Kržetu v Radečah. Poročevalec iz Ljubljane. Pridite vsi! — Odbor.