Pi
„ 7 y	, **** *''*
$
Geio leto SO din, pol iefa 40 din., četrt leta 20 «fin., mesečno 7 «fei. Irren Jugoslavije : Celo leto 160 din- Insertiti aB oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem hiseriranju primeren popust
Upravmšivo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.
Neodvisen političen tisi %a slovensko ljudstvo
P o Si* in a plačana v gotovimi
»Naša Straža* izhaja v pondeljek, sredo bi petek. Uredništvo in upravništvo jo v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 4L do 12. ure.	Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
9*ilamivKnn 44 %
MARIBOR, dne 6. aprila 1925.
Letnik I.
Včeraj so se v nekaterih krajih vršili' protestni shodi časnikarjev in tipografov proti pripravljeni krvniški ataka na tisk, v dragih krajih se še pripravljajo in tako se bode vse
storilo, da najširša javnost spozna in o šitev svobode tiska in besede.
Pred rekonstrukcijo vlade.
20. številka.
proti uničevanju svobodne
besede.
Poleg znanega velesrbskega glasila »Balkan«, ki je last špekulanta in hujskača Svetolika Saviča, se je našlo sicer rnalo listov v celi naši državi v zagovor m odobravanje znanega načrta tiskovnega zakona, tudi od režimskih listov so mnogi ugotovili in grajali velike napake in krivice tega zakonskega načrta in predloga, a Id juto temu se še veliko premalo obsoja atentat na tiskovno svobodo in na tisk in velico premalo se razkrinkuje teptanje irf pravo uničevanje svobodne besede. Našlo se je namreč na žalost in sramoto mnogo indiferentnih, ki ne občutijo težine udarca, pripravljenega tisku in svobodni Oesedi. Imamo celo vrsto listov, ki služijo režimu in kažejo svojo nevtralnost s tem, •da niso ravno navezani na eno režimsko stranko. Svojo nevtralnost pa kažejo sedaj tafcoi, da nočejo ne videti in ne slišati, kako se pripravlja rabeljstvo nad tiskom in nad -svobodno besedo sploh. Taki »nevtralci« mislijo, da že ima jo svoj izhod, če bodo hvalili vsak režim.
Seveda so tudi take misli napačne in vsi nevtralni in indiferentni' bodo. prej ali slej videli, kako slabo so presojali in poznali vse, kar se pripravlja proti tisku. Ce se uzakoni projekt tiskovnega zakona, bodo tudi najrazličnejši »nevtralci« videli, kako zanjko so si sami zadrgnili. Načrt tiskovnega zakona ima določila in odprta vrata za uničevanje vsakega glasila javnega življenja in tako bodo tudi najrazličnejši današnji nevtralci in indiferentni prišli na svoj račun, ki jim pa ne 'bo ljub. Po načrtu novega tiskovnega zakona se bodo listi plenili in kaznovali tudi zaradi stvari, ki nimajo s 'politiko prav nič opraviti Predvideno je namreč tudi strogo kaznovanje vseh vesti ki bi zamogle kaliti družinski mir in ugled, — in tako se bodo morali tudi politični »nevtralci« dobro premisliti predno bodo priobčili recimo vest o kakem samomoru ali pa celo o kaki sodnij-sld razpravi in razsodbi Iz novinarjev ter iz vseh, ki' imajo opraviti s časopisjem, hoče napraviti novi tiskovni zakon državljane najzadnje in posebne »klase«, kajti določila splošnega in po pravem za vse državljane veljavnega kazenskega zakona in še marsikaj drugega za novinarje, časopisne izdajatelje, tiskarje itd. sploh ne veljajo. Radi raz-žaljenja n. pr. bodo drugi obsojeni na 24 ur zapora, 100 din. denarne kazni itd., novinar pa na par let in na več sto-tisoč dinarjev.
Imamo pa tudi primer, kako si režim predstavlja položaj tiska in kako usodo mu pripravlja, V Splitu se vrši sod-nijska razprava proti novinarjem in proti drugim ljudem, ki so imeli opraviti z nekim hrvat dein protirežimskim listom. Vsi so toženi po zakonu o zaščiti države in oba novinarja sta predlagana na — smrt na ve šalih ali pa na ŽOletno težko ječo. Vislice za časopisne članke — to je sramota 20. veka. Državni'pravdnik in težite!j, ki zastopa to sramoto, dobro razume duh režima, ki je pripravil udu-šenje tiskovne svobode na celi črti. Načrt novega tiskovnega zakona sicer ne predvideva vislic, zato pa ima za novinarje desetletno ječo in stotisoče dinarjev denarne kazil i, kar je spremenjeno v ječo tudi dobrih 10 let in tako še več kot smrt na vešalih.
Načrt tiskovnega zakona je sestavil nekdanji avstrijski» sedaj pa velesrbski patrijot radikali- dr, Srskič. Njemu je hura- in ž ivio-patr i jo t iz e m prava profesija, za novinarsko profesijo pa- nima nobenega smisla. Primer in predznak za to nam nudi splitski proces. Kot prva in glavna sta obtožena hrvatski rodoljub Kerubin Šegvič in poklicni novinar Raič. Prvi dokazuje, koliko je delal med vojno za skupno državo Srbcv, Hrvatov in Slovencev, dragi, kako je med vojno silil med srbske komite, kako je vse svoje moči zastavil nacijonalni revoluciji- in kako je bil po vojni celo med ustanovitelji orjune, meneč, da bo ta organizacija služila čisti in pošteni jugoslovanski' ideji. Oba kažeta tudi na svoje članke, ki sta jih spisala v proslavo jugoslovanstva in države, a vse to se ne jemlje v pretres, ampak predmet obtožbe in temelj sodnega postopanja, tvorijo samo njune kritike položaja v državi SHS. Tudi na to se ne ozira, da so drugi še hujše kritizirali, pa niso bili ne obtoženi in ne obsojeni.
Ko se je pripravljal načrt tiskovnega zakona, je bilo vse polno lepih besed od strani ministrov in drugih vladnih čmiteljev. Celo sam Bašič je rekel, da se mora poskrbeti za eksistenco novinarjev. Ministri so obljubljali posebna zakonska določila y zaščito novinarskega stanu, a vse to je ostalo samo pri besedi, pripravljala se je pa vneto smrt novinarske eksistence in krvništvo nad tiskom in nad svobodo besede sploh. V odseku zakonodajnega odbora, 'ki se bavi nujno s predlogom tiskovnega zakona, so v vladni- večini tudi bivši ministri in obdolženci največje korupcije Laziča Markovič, Kojič in pop Janjič. Predlog Srskičevega tiskovnega zakona ima tudi določila, ki onemogočajo vsako zasledovanje korupcije — in tako vedo gospodje ala Laziča, zakaj so v tiskovnem odseku, vedeti 8>a mora to tudi javnost.
Dočim je navidezno v političnem življenju nastopil po poln mir po odhodu voditeljev bloka, se za kulisami med voditelji takozvanega nacijonalnega bloka vrši hud boj. Z ene strani si skuša Pribičevič zagotoviti, da ostane v vladi tudi po izvršeni rekonstrukciji. Poleg tega da kolikor toliko Ohrani svoj sedanji položaj v vladi za slučaj rekonstrukcije. Pašič sam se o rekonstrukciji še ni izrazil' in daje na vse tozadevne intervencije številnih kandidatov za ministrska mesta nedoločne odgovore. Iz njegove okolice potrjujejo, da se Pašič še vedno ni odločil niti' glede rekonstrukcije, niti glede nove orientacije1. Nekateri krogi celo trdijo, da rekonstrukcije kljub temu, da je sedem portfeljev nezasedenih, še ni' pričakovati pred velikonočnimi prazniki. Na drugi strani pa ravno radikali ponovno javljajo in obveščajo javnost, da gre nova orientacija radikalne stranke v smeri koncentracijske vlade in trdijo, da je koncentracija sprejeta kot najresnejša kombinacija na vseh merodajnih mestih. S a ved a mora biti v tej kombinaciji Nikola Pašič, ker brez njega danes ni mogoče računati na radikalno stranko.
politične vesti.
Debata o načrtu tiskovnega zakona. Na sejo odseka za načrt tiskovnega zakona je prišel v soboto tudi minister >za izenačenje zakonov Marko Gjuričič, ki je povedal, da se mora z načrtom v podrobnostih šele seznaniti. Pri generalni debati je govoril najprej poslanec Milan GroJ (Davido-vičev demokrt), ki je označil načrt kot nazadnjaško in slabo delo, Id- ni niti v skladu z določbami veljavnih kazenskih zakonov. Že predložena oblika je taka, da je zakon težko citati in kaže na malomarno postopanje s tem zakonskim predlogom. Treba bi bilo dati vsaj par dni časa, da bi se načrt dobro preštudiral. Poslanec Franc Smodej pov-darja, da bi bilo treba najprej ugotoviti načela, na katerih i je zakon zgrajen, kar bii olajšalo razpravo o načrtu v po-5 drobni debati Za osnovo zakona služi člen 13 ustave, izključiti je pa člen 130> ki je, kakor določa ustava, samo predhodne narave, tiskovni zakon, pa je namenjen za daljšo dobo. Namenjen ni samo, da ščiti oblast in posameznike, ampak tudi, da varuje tisk pred zlorabo od strani policijskih oblasti. Predloženi načrt se tega načela ne drži in bo zakon tisku prinesel gromno škodo, ako bi bil sprejet v predloženi sestavi. Da se tisku zagotovi svoboda, je treba odvzeti' policiji kontrolo in jo dati sediščem. Člen 13 ustave izključuje cenzuro razen v vojnem času. Člen 7 zakonskega načrta pa vsebuje prikrito predhodno cenzuro. V smislu člena 13 ustave je treba izločati vse člene načrta, ki govorijo o prepovedi tiska po začasnih določilih člena 138 ustave. Odločno nasprotuje v členu 27 izraženemu načelu, da bi se morali zaplenjeni deli v novi izdaji' izpolniti z novim gradivom, tako da ne bi bila vidna nobena bela lisa, To ne pomeni rtič drugega kot prikrivanje postopanja kompetentnih organov, kadar bodo preganjali časopisje. Bele lise so protiutež javnosti proti šikanam in neke vrste javno mnenje, H se mora upoštevati v demokratični debi. Določba v načrtu bo povzročala ogromno škodo, kar pričajo kršitve zadnjih dveh let, ko so se listi preganjali. Kazni, ki jih določa načrt, so. tako težke, da bi mogle vsak list uničiti. Zato jih je treba spraviti' v sklad z obstoječimi kazenskimi zakoni.. Poglavje 5 zakonskega načrta odpira široko vrata popravkarjem, vladnim organom, pa tudi zasebnikom, Namen popravkom more biti le, da pride prizadeti do besede, ne pa, da bi se omogočilo proti navedbam, ki odgovarjajo dejanskemu stanu, uvajati očite neresnice. V tem oziru je že pomanjkljiv avstrijski tiskovni zakon iz leta 1862; dasiravno je boljši od predloženega načrta. Za popravke je treba določiti zastarelost, kakor je določena v kazenskemu zakonu za kažnjiva dejanja. Predlog brani samo državno oblast in posameznika, tisku pa ne daje prav nobenega varstva in ne pospešuje tiska kot velevažnega kulturnega faktorja, marveč mu je v škodo. To. je tem slabše, ker država časopisju nič ne pomaga. Ne nudi mu prednostnih taks. Dajati bi morala objektivna poročila, katerih mu zdaj sploh ne daje. Presbiro je slab informativni činitelj za inozemstvo. Listi si morajo sami skrbeti za informacije. Če pa ne dobi 0 važnih zadevah pravih informacij, se pa vlada pritožuje nad poročili listov. Govornik povda-rja tudi neodgovornost za resnična poročila o javnih razpravah v skupščini. Novinar bo vedno v skrbeh, kaj sme poročati o skupščinskih razpravah. Član večine predlaga konec debate, češ, da je iza podrobnosti še dovolj časa, in večina mehanično sprejme prvih pet členov brez večjih sprememb. Posamezno se razpravlja o Členih 6—9 in vladna večina predloge opozicije odbije ter tudi te člene sprej-, me. Razprava se danes nadaljuje.
Odsek za načrt stanovanjskega zakona. Odsek zakonodajnega odbora za načrt stanovanjskega zakona bi bil mo-
Med radikali je od dne do dne več ministrskih kandidatov, ki se priporočajo vsak po svojem Msto ter na razne načine tudi intrigirajo proti svojim tekmecem. Znani Spa-lajkovič ni uspel v boju proti dir. Ninčiču, svoj mandat bo odložil in bo naprej služil kot diplomat.
V soboto je podal Uzunovič ostavko na svoje mesto
I.	podpredsednika narodne skupščine. To mesto se mu je zazdelo prenizko in zahteval je, naj se mu zopet da kako ministrsko mesto. Njegova ostavka je sprejeta in 'bo najbrž zopet postal minister za javna dela.
Vlada je v soboto dopoldne in popoldne do pozno na večer razpravljala o Pavle Radičevi- avdijenci na dvoru in pa o tem, kar je Pavle Radič prosil in predlagal, ko je bil pri Pašiču. O svoji seji in o morebitnih sklepih ne dajo ministri nobenih izjav ter pripovedujejo samo, da se je P. Radč pri Pašiču zavzemal za Stjepana Radiča in za zaprte voditelje HRSS ter za ukinjenje obznane in da se je o tem razpravljalo na vladni šejk
ral že v soboto začeti s svojimi sejami. Sestali so se pa le samo radikalski člani odseka, da se najprej sami dogovorijo ter dosežejo enotno mnenje v tem vprašanju. Odsek se 'bo mogoče sestal čez -par dni, z delom se pa ne bo začelo pred prazniki.
Državni svet in državna kontrola. Te dni1 bi se bile morale pripraviti volitve članov državnega sveta in glavne leontrole, izgleda pa, da se ‘bo tudi s tem še počakalo» da se položaj bolj razčisti. Razni listi poročajo, da pride v drž. svet tudi minister Šurmin, ki v novi vladi ne bo mogel ostati, ker pri volitvah ni dobil mandata.
Po svetu.
Avstrija dobi posojilo. Avstrijski finančni minister dr. Ahrer se je vrnil iz Londona ter poročal na seji ministrskega sveta o ugodnem resultato svojega potovanja. Posrečilo se mu je doseči ugodno posojilo, -katerega 'bo Avstrija porabila za povzdigo. poljedelstva, živinoreje in za elektrifikacijo železniških prog.
Braun — predsednik pruske vlade. Ker so nemški socijalisti umaknili kandidaturo Brauna za predsedniške volitve ter pristali na skupnega kandidata vseh republikanskih' strank dr. Manca, so jim centrum in demokrati učinili proti-uslugo v pruskem državnem zboru ter podpirali kandidaturo' Brauna za ministrskega predsednika, Dasiravno je hotela opozicija (nacijonalci) volitev onemogočiti ter z abstinenco izzvati nove volitve, se ji to ni posrečilo. Braun je bil izvoljen z 220 glasovi, dočim je opozicijski kandidat dobil 170 glasov. Braun je po izvolitvi odgodil drž. zbor do konca meseca aprila, kadar bodo končne predsedniške volitve.
Delna kriza francoske vlade. Dne 3. t. m. je podal demisijo francoski finančni minister Clementel. Bivši minister je bil pristaš. inflacijske politike, kar mu je nakopalo hudo sovraštvo opozicije ter povzročilo spor v vladi sami. Francoska trgovina in industrija trpi vsled pomanjkanja denarja. Finančni minister je hotel temu odpomoči z izdajo novih bankovcev. Za novega f inančnega ministra je imeno van senator de Monzie.
Poijsko-ruska nesoglasja. Med Poljsko in Rusko vlada še vedno zelo napet položaj, katerega še zaostrujejo razni obmejni incidenti'. Tako je vzbudilo po celi Rusiji veliko ogorčenje vest o umoru dveh poljskih častnikov tik pred rusko mejov ko bi bila morala biti izmenjana z iz Rusije došlimi Poljaki. Častnika sta 'bila obdolžena atentata na nek varšavski fort, obsojena sta bila na smrt, pozneje pa pomiloščena in določena za izmeno. Pri prevozu v Rusijo so ju ubili spremljajoči policijski' agentje. Nadalje so Rusi ogorčeni, ker je poljski konzulat v Minsku skrival nekega Ušasa, po rodfi Poljaka, katerega raške oblasti zasledujejo radi zločina. Ruska vlada je v Varšavi izročila protestno nota, v kateri zahteva zadoščenje.
Procvit katoliških vseučilišč v Belgiji in na Holandskem. Univerza v Löwenu se je zopet dvignila iz razvalin in napreduje z neverjetno naglico. To vseučilišče šteje 4 tisoč slušateljev. Tekom zadnjih let je dobila ta univerza
240.000	knjig in 75.000 brošur. Katoliška univerza na Holandskem lahko zre s ponosom na svoj enoletni obstoj, Otvorjena je bila dne 17. oktobra 1923. Na Holandskem je katoličanov samo 2 milijona, protestantov pa 3.3 milijonov. Katoliki so napram protestantom v znatni manjšini in je bila ustanovitev katoliške univerze nekaj precej tve, ga na. Holandska katoliška univerza ima razven medicinske vse druge fakultete. Izpiti na katoliški univerzi v Nym-veynu so istovetni z onimi na državnih vseučiliščih. Rektor holandske katoliške univerze je dominikanec Langen«
Čaudels, večletni profesor na katoliški univerzi v Švicar s-'kem Freihurgu.
Graditev^ orjaškega zrakoplova. Angleži se bodo lahko kmalu ponašali, da posedujejo največji zrakoplov na svetu. Novi zračni orjak, katerega so že pričeli graditi, bo dolg 720 m, v premeru pa bo meril 14 m. Za ogrodje bodo ra-bdi mesto aluminija jeklo, ki je, dasiravno težje, toliko odpornejše proti raznim nezgodam. Poleg številne posadk© bo v zrakoplovu prostora za 100 potnikov, ki bodo uživali enak komfori, kakor na oceanskih parnikih. Zrakoplov bodo, gnali motorji na surovo olje, da se na ta način zmanjka nevarnost eksploziji.
Polet raziskovalca Amundsena na severni tečaj. V toku tega meseca bo skušal norveški raziskovalec Amundsen vnovič poleteti na severni pol. Ladija s pogumnim letalcem an njegovim spremstvom ter aeroplani je že odplula iz Norveške proti Spitzbergen», kjer se letala dvignejo, v zrak ter polete proti tečaju. Amundsen upa doseči tečaj iz Spitz bergov v sedmih urah. Letala so konstruirana tako, da lahko pristanejo na vodi in na iedu.Ekspedicijo je financiral Amerikanec Ellsworth.
Slaba gospodarska in finančna politika sedanje vlade.
tPSe Vlad. Pušenjak, član finančnega odbora narodne skupščine.
1.	Državno gospodarstvo ob času volitev.
Za časa volitev je Pa šii č - Pr ib ičevičeva vlada, potrošila 1.300 milijonov dinarjev preko v proračunu dovoljenih kreditov, brez odobrenja narodne skupščine, brez odobrenja finančnega odbora, četudi bi morala v smislu zakona o drž. računovodstvu sklicati: narodno ■skupščino k izrednemu zasedanju, četudi je Glavna kon troia (najvišji rač. dvor in rac. sodišče) grajala ta način gospodarstva in vložila protest proti takemu postopanju pril predsedstvu narodne skupščine, ki pa ni smatralo za potrebno, o tem obvestiti narodno skupščino ter zahtevati, da vzame narodna skupščina, ki ima nalogo vršiti kontrolo nad državnim gospodarstvom, te proteste v pretres. Lepo spoštovanje zakonov, ■lep parlamentarizem predstavlja tako gospodarstvo.
Večina teh kreditov se je porabila za vojne svrhe, za neke dodatke žandarmeriji (naši žandarji niso nič dobili), za neke ceste v Srbiji, v glavnem v volilne svrhe katere so označene pod raznimi imeni.
Pribiti moramo, da od teh 1,300 milijonov ni dobila Slovenija ničesar za nujne potrebe, n. pr. za podporo posojilnic Raiffei-senovk, ki so kot bivše članice Verbände v Gradcu vsled konvencije z Avstrijo oškodovane za okroglo 2 milijona dinarjev, akoravno je vlada v jav ari 'seji parlamenta obljubila podporo in akoravno je gpspod veliki župan dr. Pirkmajer v časopisih s svojim podpisom oblj.uboval, da bo fin. minister to svoto stavil iv proračun; pribiti moramo, da se ni dalo nič za ceste v Sloveniji, za katere bi morala vlada po zakonu prispevati 12 milijonov dinarjev, a prispeva le 1 in pol milijona dinarjev in povrh tega še dolžna cestnim odborom okrog 4 milijone dinarjev za leto 1922 in 1923; pribiti moramo, da se kLjub pismeni obljubi radikalne stranke in predlogu vojnega ministrstva ne izplača škoda, povzročena vsled vojnih operacij (vpad koroških nemških tolp in pred:akcija leta 1919) v znesku 2 in pol milijona dinarjev, pribiti moramo, da se vlada ne briga za izplačilo uradniške razlike, četudi bi bilo za to dovolj 214 milijonov dinarjev, ne za prevedbo kronskih pen-zijonistov v dinarske, kar bi zahtevalo borih 20 milijonov dinarjev.
Resnici na ljubo pa moramo ugotoviti, da jc d obila samostalna demokratska stranka in veliki župani lepe milijone za pridobivanje volilcev, za »volilne« podpore in »volilne« bankete.
2.	Državno gospodarstvo po volitvah.
a)	D v a n a j s t i n e.
Ker se je 31. marca končalo proračunsko leto, a vlada ni niti predložila, novega proračuna, zalo j,e bilo treba seči po izvanrednem sredstvu: državno gospodarstvo voditi naprej na podlagi — dvanajstin. Vlada je predložila dvanajstine za mesce april, maj, junij in julij in to finančnemu odboru v nedeljo, 29.' marca tik pred začetkom napodevane seje finančnega odbora. Ker tvori predlog zakona celo knjigo z 34 stranmi, obsežnim številčnim gradivom in 96 člen: fin. zakona, bi bilo treba imeti vsaj teden dni časa, da se to ogromno gradivo more proučiti in o njem stvarno razpravljati. \Tadna večina je v zbornici oglasila predlog kot nujen ter je dobil fin. odbor dva dni časa, da reši obširen predlog zakona in predloži poročilo narodni skupščini. Uvažujoč činjenico, da vlada potrebuje dvanajstine, da se more državno gospodarstvo nemoteno vršiti naprej, kakor tudi upoštevajoč nemogočnost v tako kratkem času rešiti predloženi zakon, je opozicija predlagala naj se^ razpravlja samo o dvanajstinah in iste pravočasno rešijo v zbornici, o naknadnih in izv anrednih kreditih in o fin. zakonu naj se razpravlja po sprejetju dvanajstin. Če. tudi nima narodna skupščina nobenega materijala za delo, vlada ni pristala na predlog opozicije; opravičena je sumnja, da vlada ni hotela temeljite razprave o že potrošenih naknadnih in izrednih kreditih, ne o novih naknadnih in izrednih kreditih, kakor tudi ne o dalekosežnom finančnem zakonu, da vlada ne mara parlamentarne kontrole nad državnim gospodarstvom. Dvanajstine se povišujejo za 661 milijonov dinarjev,
awBBBnaanaiKfliHaBims^iaafiaaBaBnstai
Za spomladi
K «.OBUKE-
modno perilo, samoveznice itd.
Fr, Mestate, Gla«ni trg 16
kar znači povišanje budžeta, za okroglo 2 milijardi dinarjev. V zakonu ni preskrbljeno za dovoljno kritje ne povečanega budžeta, ne potrošenih izrednih in naknadnih kreditov in je opravičena bojazen, da nas bo finančni minister presenetil s kakimi —- novimi bremeni. Obsojati moramo povišanje budžeta, obsojati moramo povečanje že itak neznosnih bremen v času težke gospodarske krize, katera se bo s tako gospodarsko politiko —-, še poostrila. Vlada in vladna večina se ne zaveda tega, da vsled previsokega kurza dinarja počiva trgovina z živino in lesom, glavnimi in skoraj edinimi viri dohodkov slovenskega kmeta, oziroma, da cene niso v nobenem pravem razmerju s stroški produkcije, temveč povišuje bremena, da bodo razmere še slabše in kmečki stan vedno hujše lezel v dolgove. Mesto razbremenitve kmečkih posestev je cilj gospodarske politike sedanje vlade —• zadolžitev.
b)	N a k n a d n 'i\ i n izr e d n i k rediti.
Predlog zakona je .kombinacija dvanajstin, in naknadnih ter izrednih kreditov. Naknadni in izredali1 krediti predstavljajo (1.300 milijonov dinarjev za časa volitev in 2 milijardi za bodoče proračunsko leto) mali proračun in bi bilo edino pravilno, da se predložijo kot poseben zakonski (predlog, razdeljen po glavah, partijah in pozicijah kakor redni proračun z zadostnimi pojasnili in s popolnim kritjem. Mesto tega. smo dobili šumar ičen izkaz med volitvami potrošenih kreditov, mod katerimi se lahko smatrajo edin» krediti železniškega ministrstva v znesku 221 milijonov dinarjev kot umestni in potrebna.
Naknadni in izredni'krediti za bodoče proračunsko leto so razdeljeni za mesece april, maj, junij in julij, sledeče;
Vrhovna državna uprava. 158 in pol milijonov di- j nar jev.
Ministrstvo prosvete 6 -milijonov dinarjev
Ministrstvo vere 700.000 dinarjev.
Ministrstvo notranjih zadtev 23 milijonov dinarjev.
Ministrstvo narodnega zdravja 2 milijona dinarjev.
Ministrstvo zunanjih zadev 10 milijonov dinarjev.
Ministrstvo financ 106 milijonov dinarjev.
Ministrstvo vojske 120 milijonov dinarjev.
Ministrstvo zgradb 28 milijonov dinarjev.
Ministrstvo železnic 146.6 mlilijionov dinarjev.
Ministrstvo pošte 3 milijone dinarjev.
Ministrstvo trgovine 3.7 milijonov dinarjev.
Ministrstvo socialne politike 33 milijonov dinarjev.
Budžetski rezervni krediti 20 mtijonov dinarjev.
Ministrstva kmetijstva, šum in rud ter agrarne reforme v svoji skromnosti niso nič zahtevala in tudi — nič dobila.
Med novimi naknadnimi krediti se inorai grajati povišanje dispozičnih fondov za ministrskega predsednika, notranjega in zunanjega ministra, nekateri fondi znašajo nad 100 milijonov dinarjev, as se trošijo brez vsake krontrole. Dispozični fond ministrskega predsednika ni niti po zakonu upravičen. Že večkrat izražena zahteva, da se delegirajo 3 db 5 zastopniki narodne skupščine, da pregledajo, v kako namene so se potrošili (dispozični fondi, način kontrole, ki je bil običajen v nekdanji Srbiji1, je ostala le — zahteva opozicije. Za zgradbo cest v Srbiji določa proračun 166 nvilij-onov dinarjev, za časa volitev izplačalo 75 milijonov, v dvanajstinah kot naknadni kredit določeno 6 milijonov dinarjev. v celem 247 milijonov dinarjev. Za Slovenijo določeno v proračunu 10.9 milijonov dinar jev, za časa volitev dobili 0, v dvanajstinah nobeden naknadni kredit. Ne le, da Slovenija ne dobi kreditov za zgradbo novih cest, temveč se. njej nàti ne dajo po zakonu predpisani prispevki za vzdrževanje cest, akoravno pobira država nekdanje deželne doklade. V Sloveniji znaša cestno omrežje 4.190 lan, uradno ugotovljeni stroški za vzdrževanje teh cest v letu 1924 znašajo 18.5 milijonov din., država bi morala po zakonu prispevati 12.2 milijonov dinarjev, a gospod finančni minkter je — mojsterski znižal ta znesek na 1.5 milijon dinarjev. Da ne morejo cestni odbori in okrajni zaslepi gospodariti iu zvrše-vati svojih dolžnosti, je jasno- Za v uvodu članka omenjene nujne potrebe Slovenije, za izplačilo uradniške razlike, za prevedbo kronskih penzijonistov v dinarske itd., četudi so kandidati vladnih strank vse to obljubovaM pii volitvah, ni določenih nobenih kreditov.
c)	N a č in pok r i t j a t e h novih kr e dito v
Finančni minister je bil jako redkobeseden i glede potrebnih pojasnil zakonskega predloga in opravičenja ogromnih novih izdatkov, kakor tudi glede vprašanja, odkod misli dobiti sredstva za pokritje novih izdatkov. Navedel nam je tri vire; zvišane državne dohodke (dohodki so večji, kakor to določa proračun), prihranke (izdatki so manjši, kakor to določa proračun) in —■ nove davke. Med novimi davki navaja povišanje invalidskega davka na dvakratni iznos, uvedbo novega lcomorskega davka (davek za vojne nabavke) v višini
invalidskega davka, 2 odstotni davek od zaslužka ročnih» delavcev, povišanje zamudnih obresti za neplačan-f davke na 12 odstot., povišanje eksekucijskih pristojbin v slučaju, da se davek pravočasno ne plača na 4 odstotke dolžne svote, a najmanj pa znesek 50 dinarjev", 15 kratno zvišanje takse za ribarske karte, 15 krafno povišanje taks in kazni, določenih po obrtnem pravilniku za obrtnike, 10 odisotni prispevek od prodajna cene kmetskih pridelkov na vseh posestvih, ki so pođ agrarno reformo.
Koliko bodo znašali ti dohodki, katere predlaga fi-načni minister v svrho pokritja novih izda tirov? Zvišani državni dohodki in prihranki so viri pokritja bolj problematične vrednosti. Ako se bodo izpolnili razni predpogoji, je mogoče, da dajo 300 milijonov dinarjev za pokritje novih naknadnih im izredhih kreditov. Pripomniti treba, da pravzaprav prihrankov ne pozna naše državno gospodarstvo. Podi prihranki se razumejo -oni krediti, kojih izplačilo se. ni izvršilo, temveč opustilo, odložilo, čeravno so računi že davno zapadli, nfe primer računi za dobavo kamenja za cesto št. lij—Vel-
ka1.	V letu 1924 se je plačalo invalidskega davka v celi državi 80 milijonov dinarjev. Pričakuje se lahko, da be povišanje invalidskega davka in novi komorski davek dalo 160 milijonov dinarjev novih dohodkov. Od ostalih povišanj more finančni minister, akoravno je velik optimist, pričakovati največ 40 milijonov dinarjev, če seštejemo vse te, za kritje naknadnih in izrednih kreditov v znesku 2 milijard dinarjev določene davke, dobimo skupno vsoto — zelo optimistično računano — 5ÖÖ milijonov dinarjev; jasno je, da je podano komaj pokritje za četrtino novih kreditov, jasno je, da ni doseženo ravnotežje budžeta.
Taki način finansiranja je obsojanja vreden, 'kakor je obsojanja vredno, da se v predlogu zakona znatne zvišujejo dispozični fondi, za vojaške svrhe dovoli]»* ertovi krediti v znesku 289 milijonov dinarjev, za izplačilo dolgov iz prejšnjih let, kateri znašajo po zatrdite finančnega ministra dr. Stojadinoviča 450 milijonov dinarjev, — lani je dr. Stojadmovič stalno trdil, da nimamo nobenih dolgov — po izjavi prejšnjega finančnega ministra dr. Spaha pa nad 1 milijardo dinarjev, pa določa le — 50 milijonov dinarjev, četudi se v naknadnih kreditih ne ozira na potrebe najširših slojev, ne na potreba Slovenije, bodo nova bremena zopet morali nositi Lii sloji, morale nositi pokrajine, v katerih se redu* ip obilno predpisujejo davki, redno in obilno plačujejo davki.
c) F ina n č n i zakon.
S finančnim zakonom se spreminjajo, oz. ukinjajo finančni zakoni prejšnjih let, se spreminjajo, oz. ukinjajo obstoječi zakoni, z eno besedo: rešujejo se važna» gospodarska in socialna vprašanja, katerih rešitev fes se naj izvršila potom posebnih zakonov.
Opravičeno je opozicija grajala, da se podaljšuje 500 odstot. povišanje zemlj. davka in 30 odstot. davka» na ostale neposredne davke, akoravno se je to povišanj® leta 1923 označilo kot začasno. Novo državno zadodženje ni na mestu, ako se ne navede državnih dolgov pod izdatki. Velik protest so izzvala dalekosežna pooblastite naučnemu ministru, s katerimi se posega v avtonomije univerz in prepušča ministru, da potom uredbe uvede v vseh šolah jednoten učni načrt in program. Za naše gospodarstvo dalekosežnega pomena je pooblastilo vladi, da more takoj oživotvoriti .predlogi zakona o splošni' carinski tarifi z uvozno in izvozno tarifo. Ker se hoče to korak v naglici storiti iu ne da parlamentu možnosti, da obravnava to novo carinsko tarifo, je opravičena bo- « jazen, da bo ta tarifa za. uvoz in izvoz neugodna in nara naložila nova, težka bremena.
Med! ostalimi členi finančnega zakona treba.' omeniti, da se ukine zakon o prisilni poravnavi za celo državo na pritisk opozicije, ker je vlada predlagal;! ukinjenje le za Srbijo in črno goro, najdalje razširjenje vseh .pravic in ugodnosti Uprave fondova (državne hipotekarne banke) na poštno hranilnico, dodelitev raznih ugodnosti (osvoboditev od davkov in doklad, taks in poštnine) Središnji Zemaljski Pozajmkmici (centrali zadrug bivših članic centrale veresijskih zadrug v Budimpešti). Važno je, da se potom finančnega zakona, odobri, rešitev ministrskega svota od 18. decembra. 1924' v zadevi stanovanjskega zakona ter določa, da niso veljavni sklepi sodišč, ki so se izrekli po 1. januarju 1925, a nasprotujejo imenovani rešitvi ministrskega sveta. Pravo sliko mišljenja sedanje vlade dajejo določbe finančnega zakona, da se za 5 milijonov dinarjev zmanjša kredit določen za zidanje ljudskih šol v siromašnih občinah in kredit za ozdravljenje invalidov; prihranke se hoče doseči na račun revnih občin in revnih, bolnih invalidov.
(Konec prihodnjič.)
Dnevne novice.
Protestno zborovanje proti sprejetju novega tiskovnega zakona. Včeraj dopoldne se je vršilo v Ljubljani protestno zborovanje grafičnih delavcev proti .sprejetju od vlade pred loženega zakona o tisku. O novem tiskovnem zakonu je referira! novinar g. Eržen iz Maribora; govorila sta tudi zastopnik novinarjev in tiskarnarjev.,
Demokratski občni zbor. Od Sv. Krištofa pri Laškem, poročajo; Naši demokratarji so imeli občni zbor pri Hen-ketu v Laškem. Pred leti so se dušati, da tega baje nemškega hotela ne bodo posedali, .pa so si še pravočasno premislili. Klavemo zborovaje je «tvoril hudojamski rudniški inžener Kloc. Gospodje od Trboveljske radi povdarjajo, de so nestrankarski. Morda res v Hrastniku in v Trbovljah. A v Hudojamo se je zatekal »cvet« orjunske demokrašči-ne, in zvonec nosi rudniški inžener Kloc, da je pritisk n®
yjjogo delavstvo tem učinkovitejši. Rudhjški uslužbenec Golob je z nervoznim glasom poročal, da šteje lažidemo-kraiska stranka 245 članov. To pa je pozabil povedati, da je stranka dobila pri zadnjih volitvah le 163 fcrcgljic. Ostali so se sramovali voliti v protiljudsko stranko in so spustili krogljice drugam. Nato so bile volitve. V odbor so imenovali kar 41 naprednih možakarjev, večinoma »nestrankarskih« od rudnika, in povrh še 8 naprednjakov m marija-graške občine. Kdo se ne bi zdaj tresel pred tolikim številom n&prednjaštva? Tudi mene je bilo strah med to napredno gospodo brez ljudstva, generali brez armade. Proti koncu zborovanja je že mečno delovalo zaužito vino, zato se je občni zbor zaključil v najboljšem razpoloženju članov in birta s pesmijo »Demokratie birtov bratje od Debra do Porefcra.«
Zagrebška vseučilisčna profesorja pred sodiščem. Javnosti je še v živem spominu, koliko upravičenega ogorčenja je vzbudilo, v vseh krogih penzijonitanje zagrebških vseučilišonih profesorjev, ki je bilo protipostavno in samo akt maščevanja od strani Pribičeviča. Ta upokojitev je bila povod, da so se nekateri zagrebški univerzitetni profesorji med seboj dejansko, spoprijeli in je bila ta zadeva te dni pred sodiščem v Zagrebu. Profesor dr. Ilešič je tožil dr. St. Hondla. Na profesorskem zborovanju dne 10. decembra m. 1. se je obravnavalo penzijoniranje zagrebških vseuči-liščnih profesorjev in pri tej priložnosti je prišlo do spopada. Profesor Vodnik je zagovarjal umirovljenje g. prof. Balzale in ta zagovor je izzval ostro polemiko. Dr. Hondi je porinil Vodniku pod nos, češ, da govori Vodnik proti Ba-zali bas radi tega, ker mora. Vodnik je pa zabrusil Hondlu v dbratz, da se je povspel do profesorske časti samo potom ženive. Na ta očitek je Hondi nekaj časa molčal, a ko ga je dr. šišič dregnil z opazko: Sedaj še pa molčite! — je koj nato pograbil Hendl glasovalno žuto in jo pognal po izpovedi nekaterih prič proti Šišiču, drugi pa trdijo, da samo r.3 tla od sebe. Ročaj te žare je odletel in zadel dr. Ilešič? v čelo in ga ranil do krvi. Dr. Ilešič je tožil Hondla. Kot priče so nastopili vsi profesorji, ki so bili na zborovanju. Sodnik je obsodil Hondla na 10 dni zapora, oziroma na 1000 din. globe. Hondi je vložil radi te obsodbe priziv.
Po novem zakonu o orožnikih so ti dobili na račun dragmjskih doklad 77 milijonov din.
V visokosti 868 m nadmorske visočine stoji prijazna cerkvica Smolnik, odkoder se ima jako lep in obsežen razgled1 na Dravsko dolino ini drugo okolico. Nedaleč od! cerkvice je gostilna Hlebov! dom, dobro znana lovcem in turistom. Tu lina Slovensko planinsko društvo spominsko knjigo in štampiljko. Smolnik je ena najlepših izletnih točk našega Pohorja ter križišče izletov na Klopni vrh, Šumik, Jelensko peč. Velika vrh, Buško kočo itd'. Pri Hlebu se tudi lahko prenoči.
Vajeniška razstava v Ljubljani. Svoječasno je naprosila Zveza obrtnikov, naj zadruge prevzamejo- dela-, katera so učenci izvršili za vajeniško razstava v Ljubljani in tam odpošljejo. Dogaja se pa, da zadruge odklanjajo prevzeti ta dela in učenci so primorani sami dostavljati posamezne stvari v Ljubljano. Dolžnost zadrug vendar je, da vsestransko podpirajo stremljenje mojstrov, posebno pa učencev, ker samo v tem obstoja napredek obrtništva. Zveza se nadeja, da zadruge storijo svojo dolžnost in dostavljena jim dela odpoSljej) v Ljubljano. V slučaju pa, da bi vendar se našla zadruga, katera ne hoče svoje dolžnosti izvrševati, poživlja podpisana zveza učence, naj oddajo svoje delo primemo zavito v pisarni Zveze v Mariboru, Grajski trg L — Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru.
Štrajk občinskih i svetnikov v Osjeku. Osješfci občinski svetniki so pričeli s pravim štrajkom: nočejo se več udeleževati sej občinskega sveta. Podžupan je že dvakrat sklical sejo, toda vedno zaman, ker so prišli le radikali in demokrati, ki pa tvorijo le neznatno število občinskega zastopa. Ostali se nočejo udeleževati sej radi tega, ker je veliki župan razveljavil mandate radičevskih občinskih svetnikov.
Z avtom v prepad. Gostilničar Milisav Glogorac iz Nevesinja si je kupil te dni v Sarajevu nov avto. Odpeljal se je ponoči iz Sarajeva v spremstvu svojega slugo in šoferja, tako da bi drugi dan dospel v Nevesinje, da se tam z norim avtom pobaha. Med potom pa je doživel strašno nesrečo. Vsled nepažnje šoferja se je avto prekucnil pri kraju Drežnica v prepad ter obvisel na nekem obronku, ležeč na gospodarju avtomobila in njegovem slugi. Šofer je še pravočasno skočil iz voza ter se popolnoma nepoškodovan rešil. Ponesrečeni avto so zjutraj opazili potniki iz vlaka, ki je vozil mimo prepada in so na prihodnji postaji obvestili orožnike. Posrečilo se je rešiti oba ponesrečenca, ki sta težko ranjena.
Umesten odlok ministra. Te dni je bila v Sisku dozidana velika zgradba, ki je v sredini mesta in ki bi naj bila javna hiša. Žensko društvo v Sisku je uvidelo, kolika nevarnost da bi grozila z otvoritvijo te hiše mladini, se je obrnilo na Ženski pokret v Beograd s prošnjo, naj ta posreduje pri notranjem ministrstvu, da se prepove otvoritev te javne hiše. Ministrstvo je ugodilo prošnji ženske organizacije 'in takoj izdalo odlok, da se mora med tem časom otvorjena javna hiša takoj apr e ti.
Kostenjak pod pragom. V Osjeku vzbuja te dni veliko senzacijo kostenjak, H so ga naši. pod pragom neke kočure v Podravini v Osjeku. Zidarski mojster Škambera je podrl svojo staro pritlično kočo, in začel zidati novo hišo. Pod pragom med kuhinjo in stanovanjsko sobo so našli človeški kostenjak. Škambera je že trhle kosti pobral v košaro in jih zakopal na vrtu. Najdbo kostenjaka je videlo več o-seb, a nikomur ni prišlo na um, da bi bil to zadevo javil policiji. Konečno so govorice o najdbi človeških kosti prišle do ušes varnostne straže in pojavila se je pri Škamberi komisija. Na vrtu zakopane kosti so izkopali in zdravnik je dognal, da so kosti stare najmanj 20 let. V kočuri, kjer je bil najden kostenjak, so zadnja leta ljudje naglo umirali na tuberkulozi. Ko je ŠkambeTa zadel na kosti, je hü ves vesel, češ, da je odkril vzrok tuberkuloze, je kosti hitro
pobral in jih zagrebel proč od nove hiše na vrtu. Po celem Osjeku se govori o teh kosteh in se ugiblje, čegave bi utegnile biti, kedaj in kako se je izvršil pred več nego 20 leti na Podravini v že omenjeni koči do danes nepojasnjen zločin.
Cerkvena posest katoliškega škofa in pravoslavnega patrijarha. Bačkemu Škofu je odvzela oblast pri zadnjih volitvah zadnje od agrarne reforme preostale gozdne parcele. Te gozdne parcele so se razdelile med volilne agitatorje. Pred dobrim mesecem je doslej še neodkrita zlobna roka nalašč zanetila požar v škofijskih gozdovih in je zgorelo 150 oralov hoste. V Bački ima tudi pravoslavni patrijarh 2000 oralov njiv, koje ima v najemu neka srbska banka. Doslej ni bila odvzeta od patrijarhove posesti niti ena ped zemlje. Krivica, katero je storila vlada z agrarno reformo katoliškemu škofu, je tem večja radi tega, ker je bački škof z dohodki iz cerkvene posesti sam vzdrževal duhovniški naraščaj.
Skrbi bosanskih gospodarskih krogov. -Bosanska industrija se nahaja v zelo težkem položaju. Pomanjkanje kreditov ji vsak razmah otežuje, sedaj je pa , izgubila že več važnih inozemskih trgov, kjer ne more konkurirati z inozemskimi tvrdkami, ki so cenejše. Naši izredno visoki- železniški tarifi ji onemogočijo znižanje cen na svetovno pariteto. Pred vsem občuti bič visokih železniških tarifov bosanska lesna industrija, ki je do pred kratkim zalagala s svojimi proizvodi celo Grčijo in Bgipt. Radi previsokih cen je zdaj ti dve tržišči izgubila in vsa podjetja so morala produkcijo znatno omejiti. Visoka železniška prevzemni-na ovira tudi dnigo industrijo, ker znaša pri nekaterih predmetih prevoz več, kot je blago vredno. Te dni se je vršila v -Sarajevu konferenca bosanskih gospodarskih krogov, kateri so prisostvovali tudi zastopniki države in železnice. Konferenca je sprejela memorandum, Id- bo poslan vladi.
Tihotapljenje tobaka na debela. Sarajevska policija je odkrila- te dni dobro organizirano tihotapsko- družbo, ki se je pečala s tihotapljenjem duhana na- veliko. Upokojeni žandarmerijski stražmojster Rudolf Šejbal je bil kot še aktivni orožnik dolgo časa v Hercegovini ih se je tamkaj spoznal iz raznimi tihotapci tobaka. Ko- je stopil v. poko j, se je sam lotil tihotapstva in to na veliko. Skraja je švercal sam tobak iz Hercegovine v Sarajevo. Ta posel mu je toliko vrgel, -da si je pridobil 12 pomagačev, kojim je plačeval potne stroške in 50 din. dnevnic. Te- -dni je zapazila finan-carska straža na Ivanmlanini četo tihotapcev, ki so nosili vreče duhana. Tihotapci so sicer pri pogledu na financerje pometali duhan proč in se spustili v beg, a vendar so financerji prijeli enega: in ta je izdal tudi poglavarja- družbe. Pri Šejbalu v Sarajevu so napravili preiskavo in dobili 60 kg najfinejšega hercegovinskega tobaka in .poseben stroj za fino rezanje tobačnih listov. Šejbala so zaprli.
Koliko škode je povzročila živinska kuga živinorejcem v naši državi. Po Hrvatskem in sploh po južnih krajih zadnji čas. zelo hudo razsaja med gc.vejo živino kuga. Ugotovljeno je, da je ta kuga napravila škodo za eno celo milijardo dinarjev.. Veliko ‘krivde na tej ogromni- škodi nosi naše poljedelsko ministrstvo, ki nič ne ukrene, da bi bolezen ustavilo, ali vsaj omejilo.
Štrajk uslužbencev na rečnih ladijah. Med osobjem Brodarskega sindikata, v čigar rokah se nahaja večina naših rečnih ladij, in med upravo tega sindikata je prišlo do ostrega spora radi mezdnih vprašanj. Ker uprava noče osobju ugoditi, bo proglašena pasivna rezistenca.
Ureditev našega pristanišča v Solunu. Za izgra-dbo našega pristanišča v Solunu, ki bo zlasti za Južno Srbijo neprecenljive važnosti, so že končana vsa preddela. Načrt predvideva razširjenje železniškega omrežja ob luki, graditev velikih skladišč in razširjenje pristanišča. Zemljišča, ki jih načrt zahteva, so že vsa odkupljena in kmalu se bo pričejo z delom na zgradbi pristaniških naprav. Po zgraditvi lastnega pristanišča se bo južnosrbska trgovina in industrija pričela popolnoma drugače razvijati, kot dosedaj.
Žrtve spalne bolezni. Zadnje čase se tudi pri nas pojavlja takozvana spalna bolezen, ki se po navadi konča za bolnika s smrtjo. V osješki bolnici je te dni umrl finančni uradnik Gotovac, katerega je spalna bolezen napadla že meseca februarja. Dne 23. februarja je zaspal in od tega časa se ni več zbudil. Hranili so ga umetno, vendar ves trud zdravnikov ni pomagal.
Ljubico je ubil, sebe pa ni rasogel. V Zdencih -pri Osjeku je živel kmet Josip Pule v divjem zakortu s svojo ljubi-co Ano Pavkovič. Med obema je vladalo najboljše razmerje, tako- da nihče ne more pojmiti, kaj je -gnalo Fuleja, da je svojo ljubico ubil. Neke noči-, ko je Ana spala, ji' je zadal s sekiro- .po- glavi in na prsih več smrtnih udarcev, ki so jo na mestu usmrtili. Po tem dejanju je hotel Pule še. sebi končati življenje. Šel je v hlev ter se obesil. Ker se je slaba vrv utrgala, je skočil v vodnjak, iz katerega so ga potegnili sosedje. Ncvega poskusa samomora pa. ni mogel več napraviti* ker so ga aretirali orožniki ter ga- odgnali v zapor radi uboja ljubice.
Naznanilo. Vsled odredbe .velikega župana mariborske oblasti se vrši v ptujskem okraju licencovanje iil premo-vanje plemenskih bikov dne- 16. aprila 1925 cd 8. ure dopoldne na- sej-mišču v Ptuju. Prignati se morajo vsi biki, ki1 že imajo starost 18 mesecev, k licencovanju in sicer ma-rijadvorské, pomurske ali muropoljske ter pinegavske pasme in križanci teh pasem. Isti da-n se vrši tudi nakup in prodaja domačih bikov in bikcev v starosti od treh mesecev do dveh let. Na ta način se 'bo pokazalo, koliko že lahko domača vzreja plemenskih bikov krije potrebščine okraja in koliko plemenskih bikov bi bilo uvoziti* odnosno po drugod nakupiti. -Nakupna državna in okrajna subvencija je zasigurana. Na dan licence vanja se vrši poučno predavanje živinorejskega strokovnjaka. Za premovanje bikov so določene zelo visoke premije. Za prigon se plača primerna potnina, vsled česar lahko vsak bikorejec prižene bika k licencovanju, ker mu -bodo potni s treski plačani, če je bik sposoben za licenco. Kmetovalci, -bikorejet! Pridite polno-
številno in priženite vse bike-plemenjake k licencovanju, kajti neprignani in nelicencovani biki se ne bodo smeli pripuščati. Kdor bo pripuščal neliceneovanega bika, bode strogo kaznovan.
Zelo primerne razglednice za velikonočne čestitke se dobijo v tiskarni sv. Cirila: -Novi. zvonovi stolne cerkve v ; Mariboru z zgodovinsko pesmijo 26. februarja 1925 umrlega dr. Antona Medveda. Častilci nepozabnega gospoda-doktorja! Sezite po teh spominskih slikah, ker ob enem prispevate za največji. in. najimenitnejši zvon lavantinske škofije.
»
Iz Maribora.
VIL redna seja mestnega občinskega sveta maribors-f kega se vrši v torek, dne 7. aprila- 1925, ob 5. uri popol-; dne v mestni posvetovalnici. Dnevni red :1. Poročila pred ’ sedstva. 2. Predlogi in vprašanja. 3. Poročila odsekov.
Cerkvena opravila se vršijo v Velikem tednu v stolnici I po sledečem redu: Sredo, četrtek in petek se pojejo ob j 15. uri žalne jutranjice. Veliki četrtek začetek sv. opravila I ob pol 9. uri: in sicer: škofova pontifikalna sveta maša, blagoslovljenje sv. olj, slovesno sv. obhhajilo, prenešenje Najsvetejšega v Križevo kapelo, umivanje nog. Ob 18. uri litanije trpljenja Gospodovega v Križevi kapeli. Veliki petek začetek ob 8. uri: branje trpljenja našega gospoda Jezusa Kristusa po sv. evangelistu Janezu, ob pol 9. uri po-češčenje sv. Križa, prenešenje Najsvetejšega- v božji- grob, Ob 17- uri zadnja postna pridiga, sv. -križev pot in litanije trpljenja Gospodovega pri božjem grobu. Veliko soboto začetek ob pol 8. uri: blagoslovljenje ognja-.pred cerkvijo:, blagoslovljenje krstne vode, okoli 9. ure sv. opravilo. Ob 18. mil slovesno Vstajenje s procesijo okoli cerkve, zahval niča- »Te Deum.« Veliko noč ob 6. uri mesto pridige tiha sv. maša, nato blagoslovljenje velikonočnega jagneia, ob pol 7. uri peta sv. maša. Ob pol 10. uri slovesna pridiga, ob 10. uri škofova pontifikalna sv. maša, ob koncu apostolski blagoslov. Popoldne ob 17. uri pridiga, slovesne večernice in darovanje za farne uboge.
Razjasnitev in priznanje v umoru Mjklove družine. Zadnje obvestilo, katerega je prineslo časopisje glede timora Miklove družine, je bila izročitev drugega osumljenca Čiča okrožnemu sodišču v Mariboru. Čič je prvotno po Žlahcičevem vzgledu tajil vsako sokrivdo, šele zadnjo soboto je priznal preiskovalnemu sodniku, da je pri soudeležbi Zla čiča umoril Mikla* njegovo ženo in otroka. S tem Čičevim priznanjem je nekaj mesecev zagonetna zadeva umora Miklove družine -pojasnjena in jo jo bo obravnavala že prihodnja porota.
Narodno gledališče. Repertoar: Danes, v pondeljek, dne 6. aprila: »Trubadur« Ab B. (Zadnjič v sezoni.) Gostovanje gospe Žaludove, članice Bratislavske opere, in tenorista g. Knittla. — Torek, dne 7. aprila: »Scampo!o«, ab. A. — Danes, dne 6. t. m., gostujeta na našem odru odlična člana bratislavske opere: gospa Žaludova in g. Knittl. G. Knittl je še od preje znan našemu občinstvu. V primadoni ' gospej Žaludovi pa bo spoznalo naše občinstvo pevko nad i vse odličnih kvalitet, ki je imela ravno zadnje čase v Bar-I celom, Madridu in na Dunaju izredne uspehe. Oba odlična I umetnika besta nastopila v priljubljeni operi »Trubadur.« i Predstava se vrši za ab. B. Povišane operne cene. Opozar-? jamo tudi, da bo to zadnja predstava »Trubadurja« v tej sezoni ter se vrši izjemoma v pondeljek, dne 6« aprila. Ker je v zgorajšnjem repertoarju omenjeno gostovanje mogoče edinole v pendeljek, smo bili primorani, nastaviti to predstavo na ta dan, ko je pri nas običajno gledališče zaprto.
Z ozirom na notico v »Straži« št. 18 »Jako priporoč-ljiva kavama« izjavljam, da se navadno vino kot Renski rte-: ling ni prodajalo v kavami »Jadran«, Maribor, Aleksandrova cesta 36.
Mestno kephlisce bo v tekočem tednu z ozirom na : praznike v torek, sredo, četrtek in. petek ođ 9. do 19. vre odprto, blagajna -pa do 18. ure. V soboto ostane kopa.lt-, šče le d!o 15. ure odprlo in blagajna: do 14. ure.
Državna borza dela v Mariboru. Od 29. marca do i 4. aprila je bilo pri tej: borzj 122 prostih mest pri javi je-! n ih , 181 oseb je iskalo službo, v 65 slučajih je borza po-- sredovala uspešno in 14 oseb je odpotovalo; od L januarja pa sta bili 1702 mesti prijavljeni, 2899 oseb je iskalo službo, v 804 slučajih je borza posredovala uspešno in 137 'oseb je odpotovalo:
I	LISTEK,
j Slike iz Balkana.
\	(Dalje.)
Poslanec Vukovič: »Če je res, da je napravil pop Ilija kako lumparijo v Ameriki, in so ga obrili, naj ga le, hvala Bogu, če so mu pa to storili po krivici-, je pa treba nekaj ukreniti. Dokler si- kaj pravega po zakonu in ustavi ne zmislimo, naj pa gospod mitropolit našim popom prepove, hoditi v Ameriko.«
Poslanec iKrivokopič vpraša vojnega ministra: »Ali je res, da letajo avstrijski oficirji preko- Črne gore in da delajo neke vražje plane.«
Vojni minister -odgovarja, da so res že leteli avstrijski oficirji preko Lovčena, ter skuša razložiti, da se tujim zrakoplovom ne da zabraniti zračna pot.
Poslancem to ne gre v glavo; eni zahtevajo, naj se takoj piše avstrijski vladi, drugi pa začnejo tako burno debatirati o tem, kak» bi se dalo vse zrakoplovee postreljati, da mora predsednik —- sejo zaključiti.
l*osianec Obren Rnjez stavlja vprašanje na notranjega (ministra:
»Pred tremi leti približno je poslala vlada poljedelske-' ga uradnika Petra v neko državo, ki se ji pravi Svajcarska, đ* najde tam neko novo vrsto kokoši. Peter je res prinesel šest kur in dva petelina. Od teh šest kur je vlada dve nasadila v arhivu ministrstva za notranja dela in izleglo se je 19 piščancev. Kar se petelinov tiče, vem, da je enega •dnesel jastreb, drugega je pa ubil mitropolit. Ne ve se p!V kaj je s kurami in piščanci. Ta perutnina je stala našo Aitavo okrog 500 perperjev in zato vprašam, kako in kaj j© s tem?«
Poslanec Dragojevič: »Jaz sem, ljudje božji, slišal, da so bile te kokoši najboljše vrste in da so znesle po 2 do 3 jajca na dan. Tudi jaz prosim, da se te kure takoj najdejo ter zopet nasadijo v arhivu notranjega ministra kot poprej, ker je to koristno za našo poljoprivredo.«
Notranji minister Djukanovič odgovarja:
»Te kokoši, gospodje, je nabavila prejšnja vlada. V poročilu, ki ga imam v ministrstvu, stoji, da je stare kure pobil knez Mirko na pravdi božji (črnogorski izraz za: po kravici), kam so se piščanci nekdaj razleteli, pa ne stoji v poročilu.«
Bni poslanci modrujejo, če ne bi zopet kazalo poslati koga v deželo, ki se ji pravi Švajcarska, po znamenite kure;, ker je lcnez Mirko že dorastel ter jih ne bo več pobijal »na pravdo božje«, drugi pa zopet menijo, da je Čmagora doslej živela brez posebnih in tako dragih kokoši in živi lahko tudi pozneje.
Djuro Drecun: »Gospodje poslanci! Ko smo se prvič tukaj sestali, nani je Gospodar prečital prestolna besedo v smishi narodne ustavnosti. Ta beseda je bila nekaj divnega na svetu, in tako — kako naj že rečem — je imela smisel velike politike za napredek. A odkar nam je to besedo ravno tukaj prečital sam Gospodar, je nismo več slišali in čitali v skupščini! Zato želim, da Gospodarjevo prestolno besedo še enkrat tu proučimo, da bodemo videli, če smo prav po njej ravnali.«
Pero Vučkovič, minister prosvete in 'kulta, pravi: »Prestolno besedo čita samo vladar ob otvoritvi skupščine. Zahteva Djuro Dreeuna je zelo neumestna. Beseda se v drugič ne more čitati.«
Poslanec Milošev srdito odvrne ministru:
»Ti si' upaš reči, da se ne sme citati, kar je Gospodar Spisal, ti mrtva in nevredna puška, ki se na Kosovem nisi cula!«
Nastane vpitje in prepir, iz lože na galeriji se pa cglasi ’Stari častni adjutant Djuralcovič:
»Predsednik, daj mi par besedi«
Priporoöa s«	1
Mama sv. Cirila v Marinom. 1
Za polj ske križe
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 em veliki po 550 D, 75 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, l-j cm veliki po 1700 D,
Stenski križi
z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm po 77 in 100 D. 35 cm po 96 in 115 D, 40 cm po 140 D.
Stenski križi
s kovina sto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D.
Stoječi križi
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D.
Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tisk. sv. Cirila v Mariboru.
i
m
m
m
m
i
m
m

»Ne morete govoriti, gospodine, ker niste narodni poslanec«, odgovarja predsednik.
»Če nisem poslanec, sem pa adjutant in to je gotovo še več kot poslanec«, odgovarja Djuralcovič.
Poslanci, njegovi vojni tovariši, se za njegovo stvar zavzemajo in predsedniku ne preostane drugo kakor — zaključiti sejo.
Poslanec Risto Jokanovič vpraša:
»Prosim za odgovor, če bo kmalu zopet kako glasova- > nje. Če bo, še malo počakam, če pa ne bo, pa glasujem kar vnaprej »za« ter grem za nekaj časa domov.«
»Poslanec Jokanovič gre lahko na dopust, če odobri to skupščina«, odgovarja notranji minister, »za naprej glasovati pa ne more.«.
»To pa nočem«, odvrne Risto Jokanovič, »glasovati hočem na vsak način, da se potem ne bo reklo, Risto za glasovanje ni bil sposoben in tako dalje.«
Poslanec Tokov: »Jaz glasujem, da gre Risto lahko domov, če bo pa kako glasovanje, bom pa jaz zanj glasoval in — gotova stvar.
Predsednik razlaga, da eden za drugega ne more glasovati, ampak vsak samo za sebe.
Poslanec Milošev: »Jaz pa mislim, da Krsto lahko glasuje za Rista in da to ni proti ustavi. Mi Črnogorci smo eden za drugega padali in hodili v (boj, eden za drugega smo jamčili pred Bogom in svetim Jovanom, kako da potem ne 'bi mogli glasovati eden za dragega sedaj v mirni dobi, ko nikjer puška ne pokal Kaj nam boš to pravil, ti predsedniki«
Vsled prepira med poslanci se seja zaključi.
Na prodaj: Usnjeni jopič, smoking, moške obleke, damski kostumi, letne obleke, krasna birmanska oblekca, bluze, otročji plašči, obleke za dečke, junvperjS, črevlji, slamniki, zastori, ročna dela, vaze, kipi, usnjeni kovčeg, ročne taške, štelaže, ure, nastvki in drago. Maribor, Aleksandrova cesta 24, pritličje.	147 3—1
Polenovke (Stockfisch) se prodaja vsak. dan v trgovini Vid Murko, Meljska cesta 24. Maribor. 135 3—1
Premog it svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani,Wolfova ulica št. 1—I.	107
Stoji
se hoče za velikonočne praanìske obuti po brezädanfc»-* ■■ renčnih cenah, naj obišče
Trgovino s čevlji, Maribor, Gosposka ulica 37.
Jugoslovanska hranilnica in posojilnica r. z. z 0. z
v Marlboro, Frankopanov«! ulica 2
vabi na
ki se vrši v nedeljo, dne 19. aprila 1925, iob pol 9. utri. db* poldne v prostorih g. Bemkopf, Frankopanov a udica št, 17,
Dnevni red:
1.	Poročilo, upravnega odbora.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Sklepanje o računskem zaključku za leto 1924.
4.	Volitev upravnega odbora in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
V slučaju, da občni zbor ob napovedani uri radi premale udeležbe ne Ibi bil sklepčen, se vrši v smishi čl. 35 zadružnih pravil eno uro pozneje na istem mestu in s istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ofe vsakem številu navzočih zaduržniokv.	146
Upra vni odbor.
: Najboljše klobuke :
domače izdelavevseh vrst za moške in otroke dobite zaradi visoke valute z 20%nim popustom pri tvrdki
Anton Auer, Mobiliar
Vetrinjska ulica 3 Maribor Vetrinjska ulica 3,
Pri nakupu n praznike
dobi vsak, ki nakupi pri meni srajce, kravate, klobuke, nogavice, rokavice za svoto D 450— in več, 1 škatljo toaletnega mila kot dar.
IGO BALOH
Maribor, Gosposka ul. 15
11\* »S* IN* IN* FV* »N* j M j »V* kdkvd|kVlk<4fkd|kdk4!Wd|k;JikJi
klet
Povodnik, Mapibop, Vojašniška ulica 4
sporoča vsem svojim mnogoštevilnim cenjenim gost* m, da je ravnokar prispelo več vagonov prvovrstnega za am čer o pristnega »polo-vina iz oteka Visa» V tej občeznani vinski kleti dobiš vedno pristna dalmatinska vina ter danes i» jutri tudi sveže morske ribe. — Uradne analize glede vin, ki se točijo v tej kleti, so cenjenim gostom v svrho vpogleda vedno na razpolago. 145
VI	V* I V* Ii ^ ! V iOfr.Ti n i m : m j m m i r,i,	\rm-% i r.i r.N,	j r.N r,3 j r.^| r.N
k'i k*4 t kV IkV j	j k A 1 ki j kV! k*i k'i j kV I kV I ki ki j ki k*i ! ki kV ! kV k ^ Ikijki k A ikV ( k A j k A , k A | k A

a
a
Velika zaloga
vseh vrst čevljev za strapaco, lov in pro- | -----menado. ------- |j
la gojzerci
(hribovski čevlji)
la zbiti sandali
(popravilo kakor čevlji) Varstv. * znamka
saioMarilior)Koroaac.l9
a
najboljše in najvarnejše
pri
SpodD ještajerski ljudski posojilnici i Maribora,
Stolni ulica št. 6	r. z. z n. z.	Stolna nlica št S
ki obrestuje hranilne vloge po
% in XO%
oziroma po dogovoru.
BS
I K* ir.^ i^ I ^ t ^ VIM i V r.*	i ri^
I ki kV kV) ki k'i k'i tilu ki ki ki
E
m*
1 ^ ir.	^ v «v
i kV kV k	Vi kV kV
r,31 m r.i i	t m m , m i m .r m r ^
k'i I ki kV kV I ki I kV kV kV ki kV i k'i kV
IB2BI
Lastne delavnice, najboljše ročno dt lo I
Somišljeniki, širite naše liste.
Bä
ŽCMI
EHBaSMBa®
KiKiaiK!KlKiaiK'KtaiK!Kia!K>:-

Zadružna gospodarska banka d. d.
Podružnica t Mariboru.
■pgp-- y lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
Pooblaščeni prodajalec »rečk državne raw. loterije,
i KI KIKIKi K i K ! K i K i K Ì K l KI K i K i KlKKlKjK f K j KIK j K ! KI KjKjKiK
Tisk Tiskarne sr. Cirila r Mariboru.
Odgovorni urednik: Januš Goleč.
Izdaja konzorcij »Naše Strale«, ;