'“iffpSSTx ’gCT Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 235 (8637) TRST, nedelja, 7. oktobra 1973 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tisikal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Goriška fronta (Ob 30. obletnici) {SIRIJA IN EGIPT OBTOŽUJETA IZRAEL, DA JE SPROŽIL NOVO OFENZIVO Pred 30 leti, po kapitulaciji fašistične Italije 8. septembra 1943, je na prostoru severno in južno od Gorice, med Brdi in Krasom, nastala 25 km dolga obrambna linija, ki so jo slovenski in italijanski partizani postavili proti prodirajoči vojski nacistične Nemčije in jo Slovenci poznamo po i-menu GORIŠKA FRONTA, I-taldjansko pa kot «Battaglia di Gorizia». Zanjo so značilni spopadi na goriškem železniškem kolodvoru 12. septembra vojaške operacije na mirenskem letališču, na Krasu itd., predvsem pa je to razdobje pomembno zaradi široke prostovoljne mobilizacije slovenskih množic iz vseh krajev Primorske ter italijanskih delavcev iz Tržiča, njegove okolice in drugih furlanskih in italijanskih krajev. Goriška fronto ima svoje določeno Zgodovinsko mesto v okviru revolucije jugoslovanskih. narodov za narodno in družbeno osvoboditev. Tudi i-talijansko odporništvo obravnava goriško fronto kot enega izmed zelo pomembnih vojaških in političnih dejanj ita-Mjanskega in slovenskega ljudstva v boju proti fašizmu. E-dinole meščanske sile v Gorici nočejo še v celoti priznati goriške fronte. Zato se postavlja pred napredne sile naloga, da zagotovijo tej epopeji pravično mesto v novejši krajevni zgodovini. Prav zato se bo tako ovrednotena Gorica v svojih mednarodnih prizadevnih bolje predstavljala. Ena izmed prvih ugotovitev, zakaj je nastala goriška fronta, izhaja iz upoštevanja skupnega (interesa tukajšnjih slovenskih in italijanskih protifašističnih sil, da branijo komaj priborjeno svobodo, ki so jo s svojim prodiranjem proti jugu pričeli ogrožati nemški nacisti. Slovensko ljudstvo v Primorju, ki je po 8. septembru dvignilo splošno vstajo, je spoznalo, da je prišel čas, ko lahko začne živeti po svoji volji in po svojih postavah. Ta upor, ki je pognal svoje prve korenine že v protifašističnih akcijah prebivalstva takratne ■ Julijske krajine takoj po prvi svetovni vojni, je dobil organizirano vojaško in politično obliko šele z akcijo najbolj osveščene slovenske druž-bene sile, ki je dokazala, da je _ bila v usodnem trenutku edina sposobna pokazati slovenskemu narodu pot k svobodi in mu zagotoviti mesto v federaciji enakopravnih narodov Jugoslavije, ki mu edina lahko zajamči celovitost in nadaljnji razvoj. Ker je na jezikovno mešanem ozemlju, kakršno je na-àe, že od samega začetka razčistilo mednacionalne odnose, je bilo narodnoosvobodilno gibanje sposobno pritegniti v boj tudi italijanske protifašis-to in jim, s tem dati priložnost da so ločili odgovornosti italijanskega naroda od zločinov, ki so jih fašisti med obema vojnama prizadeli slovenskemu in hrvaškemu narodu Julijske krajine, med vojno pa vsem narodom Jugoslavije. V boju proti skupnemu sovražniku so jugoslovanski in italijanski partizani ustvarili hov tip odnosov med tukaj živečima narodoma in hkrati položili temelje, na katerih je mogoče v miru in medsebojnem spoštovanju razvijati skupne italijansko - jugoslovanske interese. Ti cilji, ki so se v krvi u-resničevaji na noriški fronti in v kasnejših akcijah proti fašizmu in nacizmu, bodo ostali trajen vzor in vsakdanja praksa, kako hočejo uiejeva-ti odnose tisti, ki so se prekalili v novi ideji in se odločili obrniti hrbet nosi'com izkoriš-ščanja in imperializma. V zgodovinskem okviru, ki smo ga ravnokar začrtali, so obletnico goriške fronte prejšnjo soboto proslavljale borčevske organizacije in sovo-denjska občinska uprava; ra teh izhodiščih so proslavi i ali goriško fronto tudi v Novi Gorici. Na pobudo goriške ANPI ter s sodelovanjem laičnih in katoliških sil. ki so poleg zgodovinskega doumele tudi globok aktualni pomen obletnice noriške fronte, bomo v nedeljo, ll. novembra prvič po vojni proslavljali to epopejo tudi v Gorici. Zaradi odločnega nastopa predstavnikov od- porništva na pogajanjih za e-notno proslavo, bo na zborovanju slišati tudi slovenski pozdrav. Dosežena je bila kompromisna rešitev, ki ne zadostuje v celoti naše enakopravne pravice, ki izhaja iz naše več kot enakopravne u-deležbe v goriški fronti, in iz ustavne pravice glede enakos-tt našega jezika; vendar sprejemamo proslavo takšno, za kakršno smo se dogovorili, zavedajoč se nujnosti široke e-notnosti demokratičnih sil prav v sedanjem tranutku. Politično in vojaško poraženega fašizma med vojno namreč nismo docela izkoreninili in vedno znova raste ob podpori konservativnih sil, ki bi rade z nasiljem, ki je vedno lahko' samo fašistično, zaustavile težnjo italijanskih delovnih ljudi k višjim oblikam demokracije, pri nas pa še posebej težnjo prebivalstva po prijatelj sikih odnosih med so-živečima narodoma m sosednima državama ter po miru v Evropi. Na istih konservativnih stališčih stojijo tudi sile, kot na primer misovci, ki se javno navdušujejo nad udarcem proti mladi socialistični državi, kot je Čile, in ploskajo izdajalskim častnikom, ker so «zatrli komunizem», dejansko pa so le zasužnili njegovo prebivalstvo in ga spet podvrgli interesom mednacionalnih' družb. Po dogodkih v Čilu in zlasti zaradi notranjih italijanskih težav, ki izhajajo iz gospodarskih, političnih in splošnih družbenih zapletijajev, so odgovorne sile dolžne krepiti sedanji demokratični ustavni red in ga čuvati pred napadi reakcije. Takšna ureditev, kot je sedanja, na široko odpira pot družbenemu napredku, ki ga hočemo doseči z reformami, pa tudi napredovanju naše narodnostne skupnosti k dosegi enakopravnosti, medtem ko bi lizpodkopavanje temeljev demokracije prav lahko zameglilo in oddaljilo cilje, ki jih želimo doseči kot napredni ljudje in kot Slovenci. Proslava goriške fronte zatorej ne bo nudila le priložnosti za obnavljanje spominov na svetle strani polpretekle zgodovine našega mesta, ampak bo služila tudi za preverjanje sposobnosti demokratičnega in progresivnega gibanja laične in katoliške smeri, da odgovori na vprašanja političnega, gospodarskega in družbenega značaja, ki jih prinaša sedanji čas. GORAZD VESEL Srditi spopadi med Izraelci in Arabci Egipčani zasedli del Sinajskega polotoka Čete Sirije in Egipta prisilile Izraelce k umiku z Golanskega višavja in z vzhodne obale Sueškega prekopa DAMASK, 6. — Okrog poldne je prillo ob Sueškem prekopu ter na Golanskih višavah, se pravi na meji med Izraelom ter Egiptom in Sirijo, do hudih spopadov, v katerih sta obe strani, tako Arabci kot Izraelci, uporabili letala, tanke in težko artilerijo. Glasnik sirske vojske je obto- žil Izraelce, da so zjutraj prešli mejo na več krajih in napadli sirske postojanke. Prav tako obtožujejo Egipčani Tel Aviv, da so njegove čete skušale prekoračiti Sueški prekop. Reakcija arabskih oboroženih sil je bila silovita in sirske ter egiptovske čete so takoj prešle v protinapad ter so do noči osvobodile dokajšen del arabskega ozemlja, ki ga je Izrael zasedel za čas šestdnevne vojne leta 1967. Egipčani so se izkrcali v vsaj petih krajih vzdolž vzhodne oba- le Sueškega prekopa in, po poročilih iz Kaira, nadzorujejo skoraj vso sinajsko obalo prekopa. Zasedli so tudi vrsto postojank, ki jih je Izrael uredil v zadnjih letih na Sinajskem polotoku. Tudi sirska vojska poroča o svojih uspehih na Golanskem višavju, kjer so Sirci zasedli nekaj izraelskih postojank. Poročilo izraelskega glavnega štaba je bistveno drugače: Izraelci obtožujejo tako Egipčane kot Sirce, da so začeli koordinirano akcijo proti izraelskemu J4t r v Ig** iS - ,> ■ il»!« «č *- i H H i !&• , Mk rg'::V ‘—V- nV Izraelski tanki na Golanskih višavah neposredno pred začetkom včerajšnjega spopada ozemlju. Poročilo pravi nadalje, da so Izraelci že v prejšnjih dneh zvedeli za arabske namene, niso pa hoteli prvi stopiti v akcijo. Izraelci priznavajo, da so se egipčanske čete izkrcale na vzhodni obali Sueškega prekopa, zatrjujejo pa, da so izraelski generali to predvidevali in da se bo spopad odločil v prihodnjih dneh. Obrambni minister Dajan je v televizijskem govoru dejal, da imajo Egipčani na drugi strani prekopa kakih 250 tisoč vojakov, obenem pa je rekel, da ne verjame, da so jih vse uporabili v današnji akciji. Kar zadeva fronto na meji s Sirijo je izjavil, da so Sirci zabeležili nekaj uspehov, da med prebivalstvom ni bilo žrtev in da se bo tudi na tej fronti spopad odločil v prihodnjih dneh. Točnih podatkov o zgubah na arabski in izraelski strani še ni, saj so tako Izraelci kot Egipčani in Sirci uvedli strogo cenzuro nad poročili tujih tiskovnih agencij o poteku spopadov. Egiptovski predsednik Sadat je poročal libijskemu predsedniku Ge-dafiju o poteku spopadov ob Sueškem prekopu: dejal je, da so do takrat Izraelci izgubili sedem letal, egiptovsko letalstvo pa deset. Iz kasnejših poročil egiptovskih oboroženih sil pa kaže, da se je število izraelskih zgub povečalo na 11 letal. Iz Tel Aviva poročajo o treh sirskih sestreljenih migih, kar zadeva pa spopad ob prekopu pa omenjajo samo sestrelitev desetih egiptovskih helikopterjev, namenjenih prevozu čet. Opazovalci v raznih bližnje-vzhodnih prestolnicah so spopad pričakovali, čeprav niso mislili, da bodo vojaške akcije zadobile takšen obseg. V glavnem so vsi presenečeni nad uspehi arabskih o-boroženih sil ter ugibajo, ali se ne skriva morda za tem izraelska ukana, češ da imajo Izraelci namen zvabiti arabske sile v past in zadati arabskim državam udarec, od katerega se ne bodo o-pomogle vsaj deset let. Drugi spet pravijo, da so se Izraelci odločili, da prepustijo Egiptu vzhodno o-balo Sueškega prekopa ter del Sinajskega polotoka. Istočasno naj bi prepustili Sircem del Golanskega višavja. S to potezo naj bi olajšali morebitna izraelsko - arabska pogajanja za trajno rešitev bliž-njevzhodne krize. Teorija je vsekakor privlačna, povezujejo jo tudi z imenovanjem Henryja Kissin-gerja za novega ameriškega zunanjega ministra, ki naj bi imel prste vmes. Odločitev pa bi terjala vsekakor veliko število človeš- kih življenj. Vse arabske države so izrazile solidarnost z Egiptom in s Sirijo spričo novega izraelskega napada. Jordanska in libanonska vojska sta v stanju pripravljenosti. Sirija in Egipt sta obvestila tudi varnostni svet o dogodkih na Bližnjem vzhodu, do sedaj pa ni nobena od treh držav, ki so vpletene v spopad, zahtevala sklicanje varnostnega sveta. Vlade skoraj vseh držav so takoj posegle tako pri a-rabskih kot pri izraelski vladi. Njihovi pozivi za ustavitev ognja, pa doslej niso obrodili sadov. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiirMiiiiiiiiiiiiimiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii S. DOLANC OB STOLETNICI CELJSKE CINKARNE A vstrija naj prepreči šovinizem na Koroškem Slovencem v Avstriji je treba priznati tiste pravice, ki jih imajo nacionalne manjšine v civiliziranih državah (Od našega dopisnika) CELJE, 6. — V celjski cin- karni so proslavljali 100 - letnico podjetja, ob tem so pripravili množično zborovanje vseh delovnih kolektivov celjske občine, govoril pa je sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc. Govoril je o poglavitnih značilnostih političnega položaja v Jugoslaviji in o prizadevanjih jugoslovanskega delavskega razreda in vseh jugoslovanskih delovnih ljudi za napredek države. Pri tem je podčrtal, da je Jugoslavija v zadnjem letu dosegla velike uspehe, ki so potrdili in poglobili razredno usmeritev jugoslovanske družbe- To je tudi eden največjih političnih uspehov ZKJ in vseh drugih samoupravnih in družbenopolitičnih struktur. Ta razredna usmeritev pa pomeni boj za uresničenje vsega tistega, kar je zapisano v programu ZKJ in v osnutku nove jugoslovanske ustave. Pogoj za uresničenje vsega tega pa je dosledno izvajanje ustavnih sprememb v TOZD. Stane Dolanc je govoril tudi o odnosu med jugoslovansko socialistično družbo in cerkvijo. Znova je poudaril, da je ZKJ kot organizirana politična sila delavskega razreda Jugoslavije tista, ki s svojim idejnim in političnim delovanjem zavestno vpliva na razvoj vseh družbenih odnosov. Podčrtal je, da sprejema Jugoslavija zdaj novo ustavo, s katero bo prvič v človeški zgodovini ustvarjen družbeno - politični sistem, v katerem bo delovni človek zares neposredno odločal o vsem svojem življenju. Proti koncu pa je sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc govoril o prizadevanjih Ju- DRAMATIČNA USODA ČILSKIH DEMOKRATOV VSAK DAN NA DESETINE ŽRTEV REPRESIJE V ČILU Po poročilih vojaške junte so v zadnjih dneh ubili več kot šestdeset «levičarskih ekstremistov» SANTIAGO DE CHILE, 6. — V Čilu se v vedno večjem številu vrstijo usmrtitve somišljenikov u-morjenega predsednika Allendeja. Fašistična vojaška junta ne skriva več, da je v državi v teku pravi pokol demokratov, nasprotno sama objavlja seznam ustreljenih brez vsakršnega procesa ali pa po kratkem in nezakonitem postopku pred vojaškim sodiščem. Danes je junta sporočila, da je bilo prejšnji četrtek ustreljenih šestnajst «levičarskih ekstremistov», medtem ko je bilo v zadnjem tednu več kot štirinajst oseh ubitih, ko so — tako vsaj trdijo u-radna poročila — skušala zbežati iz taborišč, kjer so bile zaprte. Pozneje pa je junta obvestila, da je bilo danes ustreljenih še šest «skrajnežev», medtem ko sp jih več kot šestdeset aretirali. S svojimi poročili pa vojaške oblasti posredno priznavajo, da je odpor proti novemu režimu še zelo močan in da se v teh dneh še bolj krepi in organizira. Tako u-radna poročila govore o spopad'h med vojsko in oboroženimi enotami «gverilcev» v številnih predelih države. Usoda generalnega tajnika čilske . KP Luisa Gorvalanp je še vedno negotova, zvedelo pa se je. da je komunistični voditelj živ in v zadovoljivem zdravstvenem sta- PREBIVALSTVO OGLEJA BRANI SVOJO OBLAST Enotna manifestacija sil ustavnega loka proti napadu fašistov na občinsko upravo Govorniki vseh strank so obsodili fašistično prijavo občinskega sveta iz Ogleja sodniku zaradi sklepa o pomoči Vietnamu nju. Fašistične oblasti so namreč dovolile dopisniku nekega ameriškega dnevnika, da je za nekaj minut govoril z aretirancem, ki je zaprt v poslopju neke vojaške šole v Santiagu. Corvalan je časnikarju povedal, da ga niso fizično mučili, potem pa je odločno zanikal trditve novega režima, po katerih naj bi AUende pripravljal nekakšen udar proti desnici. Danes se je vrnil v domovino namestnik tajnika PSI Craxi, ki je bil član delegacije socialistične internacionale, ki je v prejšnjih dneh obiskala Čile. Craxi je na kratko poročal o grozodejstvih, ki jih je videl v Čilu ter med drugim povedal, da je soldateska z orožjem v rokah preprečila delegaciji, da bi položila šop cvetja na AUendejev grob. iiiiiiiiiiiimìiiiiiMiiHimiiiiiiiiiiHiiiiiimimiimi' mimmi Hiiimimiiimmiimiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiin OGLEJ, 6. — Prebivalstvo Ogleja in okoliških občin je z enotno manifestacijo vseh sil ustavnega loka odgovorilo na fašistično provokacijo proti avtonomiji krajevnih ustanov. Povedalo je, da zavrača fašistično prijavo na sodišče proti občinskemu svetu v Ogleju, ki je darovalo 200.000 lir za Rdeči križ v Vietnamu in da solidarizira s pokrajinskim odborom v Vidmu in deželnim nadzornim organom, ki je sklepa odobril, in sta bila prav tako prijavljena. Gre za pritiske kakršnih so se proti delavcem in demokratičnim ustanovam že poslužili fašisti tudi v goriški pokrajini in ki jih je — za čudo — sodna oblast sprejela in se po- njih tudi ravnala. Zborovanju so poslali številne brzojavke furlanski župani, politični delavci in delovni kolektivi, med katerimi naj omenimo samo delavce tržiške ladjedelnice: v njih izražajo popolno podporo delovanju občinskih svetovalcev. Demokratične sile, zbrane na tem zborovanju, so se čudile, da je sodna oblast sprejela takšno prijavo, ker so apelirale nanjo, naj ne ukrepa proti izvoljenim predstavnikom in naj tako loči svojo odgovornost od fašističnega napada na naš ustavni in demokratični red. Predstavniki demokratičnih sil se zavedajo, da hočejo fašisti minirati naš demokratični red, ki temelji na ljudskem sodelovanju v krajevnih ustanovah. Kakor hočejo sedaj zmanjšati pristojnost Kriza na Bližnjem vzhodu se je včeraj še bolj zaostrila. Od poldne so v teku na meji med Sirijo in Izraelom ter med Egiptom in Izraelom hudi spopadi, katerih se udeležujejo tanki, letala in težka artilerija. Arabske oborožene sile so zabeležile vrsto uspehov, saj so Egipčani zasedli skoraj vso vzhodno obalo Sueškega prekopa, Sirci pa so osvobodili del svojega ozemlja na Golanskih višavah, ki ga je Iz- i DANES ^ rael zasedel med šestdnevno vojno. V teku so številne diplomatske pobude, da bi prišlo do takojšnje p.ekinitve ognja. Na proslavi stoletn’ce celjske cinkarne je sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc podčrtal pomen nove jugoslovanske ustave, ki bo dala delovnemu človeku dejansko možnost, da bo neposredno odločal o vsem svojem življenju. Dolanc je omenil tudi protislovensko gonjo na avstrijskem Koroškem in ugotovil, da je že skrajni čas, da avstrijska vlada in vse demokratične sile Avstrije napravijo konec izbruhom nacionalne nestrpnosti. in veljavo občin, tako so tudi 1924, leta v spodnji Furlaniji, v Cervignanu, fašisti uprizorili napade na krajevne uprave in jih prisilili, da so svoje delovanje zožile na golo administriranje pod vodstvom podeštatov. Fašisti se danes sklicujejo na člena 288 in 312 občinskega zakona, ki je star sto let. Naša visoka stopnja demokratične zavesti pa je črko in duha tega zakona že zdavnaj presegla in na današnji stopnji demokracije ni več mogoče upravljati javnih zadev na birokratski način. To je lahko dosegel fašizem, ki je imel ves interes držati ljudstvo proč od vzvodov odločanja. To bi rade tudi danes dosegle reakcionarne sile z atentati, črno mrežo v Italiji in drugod po svetu, kjer jim ljudstvo jemlje oblast v svoje roke, vendar mu bomo to preprečili, vedno in povsod, je dejal oglejski župan Andrian, na zborovanju pred občinskim sedežem. «Devet tisoč lir, ki jih je oglejski občinski svet daroval Vietnamu, je majhen in simboličen znesek; več kot toliko naš račun tudi ne premore — je dejal župan — vendar je po vsebini ta G. V. goslavije m njenega predsednika Tita za utrditev miru, demokracije, humanosti in napredka po vsem svetu. Če smo v zadnjih letih priče popuščanju napetosti v svetu in če je sporazumevanje med državami z različno družbeno ureditvijo postala ena izmed značilnosti sodobnih političnih gibanj, je dejal Stane Dolanc, potem prav gotovo lahko trdimo, da je imela pri tem svoj delež tudi socialistična Jugoslavija s svojo politiko miru in aktivne koeksistence. Vendar pa ne smemo pozabiti — je nadaljeval — da so na svetu še vedno žarišča, da nekateri pojmujejo koeksistenco kot sožitje med velikimi, da pa se neposredno vmešavajo v notranje zadeve drugih, zlasti srednjih in malih držav, o čemer najbolje priča zločin, storjen pred kratkim v Čilu. Tudi ne smemo pozabiti, je nadaljeval Stane Dolanc, da so nekaterim krogom v svetu vsi ti procesi trn v peti in da poskušajo najbolj nazadnjaške politične sile zavreti tak razvoj. Oživljanje neofašističnih pojavov v nekaterih deželah priča o tem, da tudi ta najbolj mračna ideja v zgodovini človeštva ni dokončno mrtva. Kako naj bi sicer razložili razstrelitev spomenika, ki simbolizira boj partizanov z enotami SS v Robežu na avstrijskem Koroškem. Skrajni čas je, da avstrijska vlada in vse demokratične sile v tej državi dojamejo, da od nacionalne nestrpnosti, šovinistične gonje proti Slovencem, razstreljevanja spomenikov, bombnih napadov in blatenja slovenskih imen pa do napada nanje same ni daleč. Jugoslavija se bo v skladu s svojo politiko zavzela za uveljavitev državne pogodbe, ki jo je Avstrija podpisala in s katero je nase prevzela obveznosti, ki jih je dolžna tudi izpolniti. Jugoslavija ni imela, nima in ne bo imela nobenih ozemeljskih poželenj, je dejal Stane Dolanc, upravičeno pa se bo in se mora zavzeti za pravice svojih narodnostnih manjšin v drugih državah, pa tudi v Avstriji. Zato Jugoslavija zahteva, da se njeni narodnostni manjšini v Avstriji priznajo tiste pravice, ki jih imajo narodnostne manjšine v vseh civiliziranih državah. Ob koncu je Stane Dolanc govoril še o razmerah v Čilu. če čilska vojaška junta meni, je dejal, da bo marksistično misel iztrebila z zažiganjem marksističnih knjig, z zapiranjem in zločinskim pobijanjem marksistov, komunistov, poštenih delavcev, kmetov in izobražencev, ki so svoji državi hoteli dobro, potem je to prav gotovo huda zgodovinska zmota. Napredka ni mogoče ustaviti z ognjenimi grmadami, z ubijanjem, z zatiranjem in z nasiljem. D. K. SPORT (Nadaljevanje na 8. strani) | KOŠARKA SINOČI V BARCELONI Jugoslavija prvak Evrope BARCELONA, 6. — Jugoslavija je končno le osvojila naslov evropskega košarkarskega prvaka, kar ji doslej še nikoli ni uspelo, čeprav je bila celo že svetovni prvak. Danes so Jugoslovani v finalu premagali Špance z 78:67 (43:31). 3. mesto je osvojila SZ, ki je premagala ČSSR z 90:58 (52:25). Končna lestvica: 1. Jugoslavija, 2. Španija, 3. SZ, 4. ČSSR, 5. Italija, 6. Bolgarija itd. Bomba, ki so jo avstrijski neonacisti odvrgli pred sedežem Zveze slovenskih organizacij v Celovcu, je nedolgo po dinamitnem atentatu na partizanski spomenik na Robežu na Koroškem in po še ne tako davnih pogromih v zvezi z dvojezičnimi napisi, prišla kot ponovno opozorilo, da je položaj koroških Slovencev iz dneva v dan težji, iz dneva v dan bolj dramatičen. Po vsakem izbruhu nacističnega m nacionalističnega sovraštva avstrijskih desničarskih krogov do slovenskega življa, se dvignejo z vseh strani glasovi ogorčenja in protestov iz matične domovine, slišijo se tudi bolj ali manj obsojajoči komentarji iz vrst avstrijskih demokratičnih krogov, slišijo se celo men’ene in previdne o-bljube vladnih krogov s Kreis-kijem na čelu, toda potem se vse prehitro ti glasovi poležejo in porazgubijo v vetru, po ložaj na Koroškem pa ostane isti in še slabši kot prej v pričakovanju, kdaj bo spet kje postavljen dinamit, kdaj bo spet kje počila bomba, kdaj se bo zgodilo še kaj hujšega! Zdi se, da koroških neonacistov in nacionalistov, ki se ponovno kotijo v inkubatorju avstrijske vladne popustljivosti, neodločnosti in tolerantnosti in tudi soodgovornosti, ne more ustaviti nihče, da i-majo takorekoč proste roke, da počnejo kar se jim hoče. Pri razbijanju in sežiganju dvojezičnih tabel so jih varava li oboroženi žandarji, za fizične in dinamitne atentate niso še nikoli odkrili nikogar, kaj šele, da bi koga obsodili, če pa so koga le slučajno odkrili. so njegovo odaovomost spravili pod vse odpuščajoči plašč pijanosti in r>obaiivstva. Spričo tega se moramo u-pravičeno vprašati, kam plove Avstrija? Kaj misli vienn uradna politika in kaj delam demokratične sile v Avstriji, ki so dale glas socialdemokratom. ki nai bi bili naprednejši. bolj demokratični od avstrijske ljudske stranke in bolj dovzetni za spoštovanje in izvajanje obveznosti državne pogodbe do koroških Slovencev? Gotovo je velik del teh sil, kadar gre za pravice Slovencev na Koroškem obremenjen z nacionalizmom, ki jim preprečuje, da bi se postavile v obrambo demokracije, da bi se odločneje zavzele za izpolnitev državnih obveznosti do koroških Slovencev. Tega vprašanja si ne postavljamo samo v zvezi z dogajanjem. katerega prva žrtev so koroški Slovenci, kakor so bili primorski Slovenci prva žrtev italijanskega fašizma in nacionalizma po vrvi in drugi svetovni vojni. Postavljamo si ga tudi iz zaskrbljenosti za soèitie in mir v tem delu sveta, ki ga neovirano delovanje neonacističnih sil ogroža, kajti povsem jasno je, da je tudi delovanje avstrijskih neonacistov na Koroškem le člen « široko zasnovanth prevratniških načrtih najbolj nazadnjaških sil v Evropi in v svetu. Avstrijska vlada bi se morala tega zavedati in morala bi z odločnostjo, ki jo ji narekuje državna pogodba, da o tragičnih izkvšniah komaj polpretekle zaodovine niti ne govorimo. nastopiti in zatreti zločinsko teroristično dejavnost neonacistov na njenih tleh in v prvi vrsti na Koroškem. ki je zaradi prisotnosti slovenske manjšine za Avstrijo vedno bolj preizkušni kamen njene demokratičnosti in ob katerem vse doslej preiz-Jcušnje ni prestala. Če tega ne bo storila, potem ni nobenega razloga več fče je po zadnji bombi v Celovcu sploh še kakšen), da se ne bi uresničile besede predsednika SZDL Slovenije Mitje Ribičiča, da bo Jugoslavija nastopila s koroškim vnrn*nv<'em pred Združenimi narodi. Navsezadnje to ni več le niena pravica, temveč postaja spričo položaja na Koroškem o-čitno tudi edina not za zaščito življenjsko ogrožena dela slovenskega naroda izven meja matične domovine. JOŽE KOREN BEOGRAD, 6. - Predsednik Tito je sprejel danes v Belem dvoru prvega voditelja britanske vojaške misije pri vrhovnem štabu NOV in POJ, Williama Deakina in se zadržal z njim v prijateljskem razgovoru. TRŽAŠKI DNEVNIK 74 REFORMO PREVOZNIH STORITEV Jutri zjutraj stavka na avtobusnih progah Nadomestne vožnje z vojaškimi tovornjaki Kot smo že napovedali bodo ju tri zjutraj stavkali uslužbenci vseh avtobusnih podjetij. S tem zahtevajo takojšen poseg javnih oblasti za publicizacijo preostalih koncesijskih in zasebnih družb. Stavka bo od 9.30 do 12.30 vendar je tudi tokrat prišlo do sporazuma med vojaškimi oblastmi ter občinsko u-pravo, da bodo stavkajoče nadomestili vojaki s svojimi vozili. Od 10. do 13. ure bodo namreč vojaška vozila prevažala potnike od Barkovelj do Milj, od Rumene hiše do Sv. Alojzija, z Opčin v Trst, od Sv. Ivana do Campi Elisi, od Lovca do stare tržnice, iz Skednja k ljudskemu vrtu, iz Rovt preko Ratinare k Stari mitnici, izpod Ko-lonje do Barznega trga, iz Lonjerja v mesto, iz Trebč mimo Bazovice v mesto, od Kampanel k Stari mitnici. Ker je poseg vojske izjemnega značaja, bodo vožnje brezplačne. Poziv prizadetim lastnikom zemljišč zaradi razlastitev Sinoči je bil v Beloglava sestanek lastnikov zemljišč Osapske doline, ki jih ustanova za tržaško industrijsko pristanišče hoče razlastiti za gradnjo čistilnice Vincor. Delegacija Kmečke zveze, ki je priredila sestanek, katerega so se udeležili tudi nekateri odvetniki, je poročala o razgovorih s parlamentarci, vodstvi strank in sindikalnih organizacij, na deželi, s prefektom ter miljskim in dolinskim županom. Na sestanku so poudarili odločno nasprotovanje vsakim razlastitvam, če pa gre za nujne potrebe in res javne koristne pobude, se mora pristojna u-stanova dogovoriti s prizadetimi lastniki za pravično odkupno ceno in ne sme nanje pritiskati z razlastitvenimi dekreti. Kot smo že poročali, je v polnem teku politična akcija proti gradnji novih čistilnic in naftnih rezervoarjev na Tržaškem, predstavniki raznih strank, sindikatov in krajevnih uprav zagotavljajo kmetom vso podporo, toda razlastitveni postopek teče svojo pot in manjka samo še nekaj dni do poteka roka za vložitev pritožb na sodišče. Prizadeti lastniki, ki so prejeli razlastitvene dekrete, nikakor ne smejo zamuditi tega roka. Zaradi tega Kmečka zveza poziva vse prizadete lastnike, ki niso še podpisali pooblastila za vložitev pritožb proti razlastitvenim dekretom, naj se nujno oglasijo jutri, v ponedeljek, na sedežu Kmečke zveze, od 10. do 13. ure in od 18. do 19. ure, da podpišejo pooblastilo. Za večje finančne podpore avtoportu Predsednik tržaške pokrajine Zanetti je na srečanju z deželnim odbornikom za načrtovanje Ginom Cociannijem zahteval, naj deželna uprava v večji meri finansira av-toporto pri Fernetičih in to z izplačili na krajši rok. Cocianni je Zanettiju zagotovil, da se bo pozanimal. V glavnem, je dejal, da se strinja z utemeljitvami Tržačanov glede nujnosti, da se avtoporto uredi v najkrajšem času in učinkovito. V ČETRTEK Z VERDIJEVO «MOČ USODE» Gledališče «G. Verdi» bo gostovalo v Zagrebu Včeraj so s tovornjaki odpeljali scenarije in glasbila tržaškega opernega gledališča v Jugoslavijo Včeraj je prešla mejo pri Fernetičih (tolga kolona tovornjakov, ki so peljali v Zagreb scenarije, kostime in glasbila tržaškega opernega gledališča «G. Verdh, ki bo gostovalo s štirimi opernimi predstavami v Zagrebu. Predstavili bodo dvakrat Verdijevo «Moč usode» in dvakrat Menottijevo «L’uomo più importante». Verdijevo opero bodo predstavili v četrtek in jo bo dirigiral Oliviero de Fabritiis. V glatmih vlogah bodo nastopili Rita Orlandi Malaspina, Giorgio Merighi, Mario Zanosi, Luigi Roni, Franca Mattiucci, Emo Dara, Anna Fonda, Vito Susca, Enzo Viaro, Piero De Palma, Emo Mucchiutti. Zbor bo vodil Gaetano Riccitelli, koreografijo je priredila Anna Brillarelli, režijo je pripravil Carlo Maestrini. Menottijevo opero bo režiral sam skladatelj, ki bo osebno prisostvoval predstavi te opere na Hrvaškem, kjer so že predstavili druga njegova dela. Dirigiral bo Giacomo Zani, v glavnih vlogah pa bodo nasopili Al-lan Evans, Giovanna Bruno, Maria iiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMitiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODPOSLANSTVO LONJERSKIH STARŠEV NA ŽUPANSTVU Občinski odbor mora nuditi zadostna jamstva Pomisleki glede možnosti, da bi ONAIRC italijanski vrtec v Lo-njerju ohranila tudi potem, ko bo urejeno poslopje pri Sv. Ivanu Odposlanstvo staršev otrok, ki obiskujejo slovenski otroški vrtec v Lonjerju, ki sta ga pospremila rajonski svetovalec Sergij Pečar in občinski svetovalec Stojan Spetič (KPI). se je včeraj dopoldne srečalo s tržaško odbornico za šolske zadeve Luciano Benni. Odbornica Bennijeva je staršem povedala, da je občinska uprava vsekakor sklenila, da v Lonjerju začasno uredi italijanski otroški vrtec, kamor bi s šolskim avtobusom pripeljali del otrok, ki jih pri Sv. Ivanu niso mogli sprejeti zaradi pomanjkanja prostorov. Na vprašanje, koliko časa lahko taka začasnost traja, je odbornica odgovorila, da «nekaj let, vsaj dokler ne bo dograjeno poslopje za šolski center v Ulici delle Docce». Vsekakor pa občinski odbor še ni izdelal uradnega sklepa^ tudi zato, «CUiitmiiiuiiiiiiiHiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiuiiMUiMtnMiiiMiiiiiiiiiiiiaiituiHiiiiiiiiinin PREDLOG MIUSKECfl ŽUPANA MILLfl PREBIVALSTVU Pri Korošcih naj bi uredili slovensko celodnevno šolo Italijanska šola naj bi delovala v Žavljah, slovenske otroke iz Ža-velj, Štramarja, Oreha in bližnjih zaselkov pa bi vozili h Korošcem Predlog o ureditvi močnega slovenskega šolskega centra pri Korošcih, v Miljskih hribih, ni nastal samo kot posledica pritiska domačih mater, ki so te dni organizirale šolsko stavko in svojih otrok ne peljejo v šolo, kjer jim je na razpolago samo ena učiteljica za pet razredov (vsi v eni sobi), pač pa v okviru teženj miljskega občinskega odbora, da v Miljah organizira v vseh okoliših «celodnevni pouk» po najsodobnejših pedagoških metodah. Izkušnja v Zindisu je dokazala, trdi župan, da so starši s tako šolo zadovoljni, saj so otroci v njej od ranega jutra do poznega popoldneva, se v njej uče, razvedrijo, delajo naloge, raziskave, telovadijo itd. Občina jim v takih šolah nudi hrano in obrok malice, kar rešuje marsikatero vprašanje, posebno še v delavskih družinah. V okviru te težnje je torej milj-ski občinski odbor spoznal, da je organizacija celodnevnega pouka za slovenske otroke otežkočena, ker so trenutno razpršeni v šolah eno-razrednicah, v Žavljah in pri Korošcih. V tej vasi obstaja, poleg tega, še italijanska osnovna šola. Odbor je zato predlagal, naj bi osnovne šole reorganizirali in tako nudili slovenski deci, da izkoristi vse strukture prostornega šolskega poslopja pri Korošcih, kjer bi lahko uredili vseh pet razredov, menzo in vse, kar je še potrebno za celodnevni pouk. Italijanske razrede bi od Korošcev premestili v Žavlje. Enako bi slovenske otroke iz Žavelj, Štramarja. Oreha, Vinjana, Beloglava, Rabojeza, drugih mestnih četrti in zaselkov s šolskim avtobusom, na občinske stroške, vsak dan prevažali h Korošcem. Občinska uprava je mnenja, da bi na tak način okrepili in posodobili slovensko šolo, da bo šla v korak z izkušnjami, ki prihajajo do izraza na italijanskem področju, obenem pa bi obstoj takega «šolskega centra» ustvaril ugodne povezave ( med starši, med samo de-co) in močneje povezal sicer razkropljena jedra Slovencev od Žavelj do Miljskih hribov. Sam župan Millo, ki je ta predlog orisal na ljudskem zborovanju v Žavljah, v petek zvečer, je bil mnenja, da bi to lahko pomenilo tudi nov zagon slovenskemu šolstvu na tem področju. Rajonski svet je pozval k sodelovanju, da bi to akcijo izpeljali v najkrajšem času in na najbolj učinkovit način, ob sodelovanju slovenskih staršev. • Včeraj so se sestali rektor tržaške univerze prof. De Farra in dekan medicinske fakultete prof. de Bernard ter predsednik bolnišnic odv. Morgera. Razpravljali so o izboljšavah in spremembah konvencije o sodelovanju med bolnišnicami in medicinsko fakulteto. • Danes ob 17. uri bo v Ljudskem domu na Reški cesti 7 praznik komunističnega tiska, ki ga je priredil krožek «Che Guevara». Geslo praznika je solidarnost s čilskim ljudstvom. Govoril bo načelnik komunistične svetovalske skupine v deželnem svetu Mario Colli. ker bi občina v takem primeru oddala italijanski vrtec v upravo ONA IRC, sama pa skrbela za prevoz otrok. Sergij Pečar, pa tudi predstavnica lonjerskih mater Magda Čok - Ma-dotto, sta odbornico opozorila, da obstaja večje in ustrezajoče poslopje v Podlonjerju. Spetič je še dodal, da je podlonjerski verski skupnosti, ki si je zgradila «oratorij», bila podeljena krepka finančna podpora iz javnih skladov prav zato, ker so del tega poslopja nameravali urediti za vrtec. To poslopje je sedaj dograjeno in bi lahko sprejelo tudi 80 otrok. Na te pripombe je odbornica Bennijeva odvrnila, da bo občinski odbor preučil tudi ta predlog, pač pa je ugodno sprejela na znanje zahtevo Lonjercev, naj bi — kot jamstvo — občinski odbor »za-ČB«Mj italijanskip gekcijo» upravljal sam, brez ustanove ONAIRC. V nasprotnem primeru bi namreč ON AIRC italijanski otroci imeli mesta v domačem vrtcu v Ulici delle Docce. Obenem je obljubila, da bo občinski odbor preučil zahtevo, naj šolski avtobus vozi v obe smeri, o-ziroma da sprejme tudi deco s Ka tinare, iz Lonjerja in Podlonjer ja, ki obiskuje srednje šole pri Sv Ivanu. Lonjerski predstavniki so pokazali največ dobre volje in razumevanja: besedo ima sedaj občinski odbor •v Trstu. Predlog KPI v deželi: eno milijardo lir za brezplačne knjige Svetovalci KPI so v deželnem svetu predložili zakonski osnutek, po katerem naj bi uveljavili brezplačnost šolanja v Furlaniji - Julijski krajini. Dežela, predlagajo komunisti ,naj izda eno milijardo lir občinam. S tem denarjem bi 50 tisoč dijakom zagotovili brezplačno razdelitev knjig, po poprečni vrednosti 20 tisoč lir. • župan inž. Spaccini je včeraj sprejel indonezijskega veleposlanika v Rimu Sumarja Sosrewardoja, kateremu je poklonil umetniško jedkanico z občinsko palačo, indonezijski veleposlanik je zvečer prisostvoval predstavi indonezijskih pesmi in plesov v Rossettiju. Luisa Bordin Nave, Renato Cicni, Katia Kolceva Angelini, Dario Ze-rial, Óslavio Di Čredico, Benedetto Salvemini, Lucio Rolli, Eno Mucchiati, Carlo Padoan in Vito Susca. Scene sta pripravila R. Mon-giardino in C. Quaranta. V komisiji osnutka o podporah kmetom V torek se bo spet sestal deželni zbor. Medtem pa je druga stalna komisija začela obravnavati dva zakonska osnutka. Prvega je predložila deželna vlada in obnavlja finansiranje skladov za pomoč prizadetim kmetovalcem zaradi toče, nalivov ali sorodnih katastrof. Drugi osnutek, ki ga je vložil svetovalec Moschioni (KPI), pa predvideva, v primeru naravnih katastrof, «obnavljanje kmetijskega dobička» in posebne podpore za zadru-garje in živinorejce. Po daljši in živahni razpravi so člani komisije sklenili, da se bodo pred prihodnjo sejo, čez teden dni, posvetovali s sindikalnimi združenji. Gladovna stavka v koronejskem zaporu V petek so jetniki v koronejskih zaporih izvedli celodnevno gladovno stavko, da bi na tak način podprli vsedržavno zahtevo po obnovitvi kazenskih zakonikov in po bolj človeških razmerah v zaporih. Stavkalo je 134 jetnikov in pobuda se je iztekla povsem mirno. Zaporniki so zahtevali kot pogoj za prekinitev stavke, da oblasti obvestijo javnost o njihovi pobudi, da se vsi seznanijo z nemogočimi razmerami, ki vladajo v zaporih. Odgovorne oblasti so jim sicer to zagotovile, niso pa držale obljube. Za stavko se je zvedelo komaj sinoči, ko so jo posredovali svojci zapornikov. Danes se poročita SONJA PERIC in MARIO PRAŠELJ Obilo sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti jima želi PD Rdeča zvezda iz Saleža. ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ MAČKOU priredi 'danes, 7. oktobra 1973 ob 14. uri v Mačkoljah SPOMINSKO SVEČANOST ob 30-letnici požiga vasi Sodelujejo domači pevski zbor, zbor «Valentin Vodnik» iz Doline, Tržaški partizanski pevski zbor in godba na pihala iz Brega Vljudno vabljeni V primeru slabega vremena bo spored v občinski telovadnici v Dolini ob 15. uri Razna obvestila Jutri, 8. oktobra bo ob 20.15 imelo Društvo izobražencev svoj prvi sestanek. Na programu je razgovor z dr. Vinkom Brumlom o slovenskem Ifultumem življenju v Argentini. IZLETI Z «flURORO » • 13. in 14. oktobra avtobusni izlet na Krk. Cena 11.500 lir. • 21. oktobra avtobusni izlet v Zagreb na nogometno tekmo Jugoslavija - Španija. Cena 10.000 lir (vključno vstopnice m sedež na centralni tribuni). • Od 22. do 29. oktobra izlet v Španijo z letalom in avtobusom (Madrid, Sevilla, Granada, Malaga, Gibraltar). Cena 120.000 lir. • Od 2. do 4. novembra avtobusni izlet na Mali Lošinj. Cena 20.000 lir. Informacije In prijave pri potovalnem uradu «Aurora», Trst, Ul. Cicerone št. 4, telefon 29-243. ZAHVALA Dne 20. septembra sem prejela i-menovanje za stolico italijanščine na klasičnem oddelku znanstvenega liceja France Prešeren y Trstu. Ob tej priliki se iz srca zahvaljujem Sindikatu slovenske šole in kolegom za solidarnost in za odločilno pomoč. Iskreno se zahvaljujem tudi g. poslancu Albinu Škerku za interpelacijo v poslanski zbornici, g. dr. Stanku Soba-nu, ki mi je ob ponudbi ministrstva dal edino pravilni nasvet, tisku, ki je o zadevi objektivno poročal, in vsem, ki so mi kakorkoli izrekli solidarnost. Zavest, da so značajni, neodvisni in pogumni ljudje odločno obsojali krivico, mi je bila ves ta čas v veliko oporo. Marija Kacin -----------------------9fbi------------------------------ GLASBENA MATICA - TRST „ KONCERTNA SEZONA Abonma 1973-74 — Kulturni dom v Trstu 25. 10. 1973 — Pevski zbor «Ivo Lola Ribar» iz Beograda Dirigent: Ive Dražinič 12. 11. 1973 — Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solisti: Elena De Martin - mezzosopran Dina Slama - klavir Vojko Cesar - fagot 2. 12. 1973 — Pevski zbor «Joža Vlahovič» iz Zagreba Dirigent: Emil Cossetto 14. 12. 1973 — Slovenski oktet 8. 1. 1974 — Dunajski komorni orkester Dirigent: Anton Nanut Solist: Miloš Pahor - flavta 25. 1. 1974 — Slovenski trio Aci Bertoncelj - klavir Dejan Bravničar - violina Ciril Škerjanec - violončelo 15. 3. 1974 — Orkester Glasbene matice Dirigent: Oskar Kjuder Solist: Goran Košuta - violina 29. 3. 1974 — Sergio Marengoni klavirski recital 19. 4. 1974 — Orkester in solisti ljubljanske Opere Dirigent: Rado Simoniti CENE ABONMAJEV Redni 9.000 Ur Mladinski 2.000 Ur Znižani 7.000 Ur Invalidski 2.000 Ur • Županstvo je objavilo nov urnik za mlekarne v primeru, da pade praznični dan neposredno pred ali po nedelji. V tem primeru bodo mlekarne odprte prvi praznični dan od 7. ure do opoldne. Če pa pade novoletni dan, 1. maj ali veliki šmaren neposredno pred nedeljo, bodo mlekarne odprte v nedeljo od 7. ure do o-poldne. ........................................................H..........«........................................................................... Miniutti in gospodinja Bruna No-cera, šofer Felice Saincic in nata- • Pokrajinski svet se bo sestal na prvi seji jesenskega zasedanja v četrtek, 11. oktobra ob 18. uri na Trgu Vittorio Veneto 4. Vpis abonmajev od 10. oktobra dalje v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 418-605) in v Tržaški knjigami (Ul. sv. Frančiška 20 — tel. 61-792) od 15.30 do 19. ure. Prosimo lanske abonente, da potrdijo abonma do 17. oktobra. DRUDE VRSTI NA OSMI STRANI Danes, NEDELJA, 7. oktobra MARIJA Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 17.35 — Dolžina dneva 11.25 — Luna vzide ob 15.10 in zatone ob 0.55. Jutri, PONEDELJEK, 8. oktobra SIMEON Vreme včeraj: najvišja temperatura 21,5 stopinje, najnižja 16, ob 19. uri 18,7 stopinje, zračni pritisk 1023,8 mb stanoviten, brezvetrje, vlaga 71-odstot-na, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 19,6 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. oktobra 1973 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 90-letna Benussi vd. Cofleri, 71-letna Emilia Obersnù vd. De Panzera, 63-letna Orelia Braico vd. Mastrocinque, 82-letni Giovanni Crapiz, 83-letni Ersilio Rossi, 67-letni Romeo Ursini, 76-letni Giovanni Della Santa, 76-letna Lucia Berliavaz, 51-letna E-velina Miniussi, 34-letna Maria Carmela Stefanucci por. Della Valle, 46-letna Silvana Crevatin por. Sancin, 52-letni Juraj Studak in 78-letna Benvenuta Budicin vd. Mil-lach. OKLICI: zidar Tancredi Olivo in gospodinja Loreta Folla, trgovec Adelio Perti in baristka Daniela Cleva, zidar Dionisio Scar-pin in krznarka Lucia Cettolo, u- Včeraj-danes radnik Leopoldo Casorati in uradnica Gabriella Pascut, pristaniški delavec Roberto Smilzotti in gospodinja Annunziata Urbano, mehanik Giuseppe Varisco in uradnica Luciana Vattovani, uradnik Eligio Casseler in uradnica Lidia Moroni, uradnik Aldo Vidonis in prodajalka Lucia Barbato, finančni častnik Gianfranco Masia in uradnica Giu- FOTO KINO OPTIKA Via Manini, Sl/D Tal. 733-361 liana Covi, posestnik Gianni Pas-sardi in univerz, študentka Maria-grazia Suttina, delavec Adriano Nal-li in uradnica Liliana Peres, varilec Bruno Brun in bolničarka Francesca Cartoni, mehanik Georges Quinet in uradnica Perla Bùghler, železničar Valdi Vascotti in uradnica Patrizia Antonelli, agent javne varnosti Cosimo Febbraro in učiteljica Anastasia Spedicato, pomorščak Fabio Gruden in gospodinja Fulvia Poropat, šofer Guido Vidonis in baristka Rita Teresa Da Pozzo, delavec Domenico Salice in prodajalka Mara De Ros, risar Enzo Menti in uradnica Laura Castellan, finančni stražnik Mario Pantò in frizerka Valentina Foschia, uradnik Elio Lubich in uradnica Marina Piccinini, klepar Fulvio Fioretti in delavka Sonia Atena, nosač Valentino Veliscig in gospodinjska pomočnica Ida Elleri, šofer Carlo Brezzano in gospodinja Maria Gian, ladijski strojnik Oscarre Colarich in učiteljica Lidia Molassi, delavec Giovanni Schinaia in gospodinja Eleonora Štiblar, uradnik Bruno Starc in uradnica Rosanna Nardo, reprezentant Luciano Gallopin in prodajalka Daria Milkovič, cevar Dario karica Graziella Bembic, častnik javne varnosti v pokoju Francesco Petrilli in delavka Anna Maria Palombo, strojnik Alfredo Ingrassia in uradnica Gertruda van Bruggen. LOTERIJA BARI 84 6 13 55 4 CAGLIARI 75 41 53 10 28 FIRENCE 15 5 55 7 41 GENOVA 28 34 1 12 78 MILAN 59 88 33 82 29 NEAPELJ 42 36 65 39 66 PALERMO 66 78 39 15 41 RIM 62 6 39 88 74 TURIN 54 32 77 6 3 BENETKE 81 88 16 71 27 ENALOTTO 2 2 1 1 X X 2 2 X 2 X 1 Kvote: 12 točk — 39.595.000 Ur; 11 točk - 337.400 Ur; 10 točk — 28.000 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Viehnetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del mare. Largo Piave 2; Sant’Anna, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16: Davanzo. Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cava na 11: Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Otvoritvena predstava sezone 1973-74 ANTON PAVLOVIČ ČEHOV ČEŠNJEV VRT komedija v štirih dejanjih Prevod Josip Vidmar Kostumi Marija Kobi - Jambrek Scena Demetrij Cej Režija Mile Korun V petek, 12. oktobra 1973 ob 21. uri (ABONMA PREMIERSKI — Red A) V soboto, 13. oktobra 1973 ob 21. uri (ABONMA RED B) V nedeljo, 14. oktobra 1973 ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI - Red C) V sredo, 17. oktobra 1973 ob 20.30 (ABONMA MLADINSKI V SREDO — Red D) V četrtek, 18. oktobra 1973 ob 20.30 (ABONMA MLADINSKI V ČETRTEK - Red E) Vpisovanje abonentov do vključno torka, 9. oktobra v Tržaški knjigami, od srede, 10. oktobra dalje so abonmaji in vstopnice (rezervacija) na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 8. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav V torek, 16. oktobra ob 20. uri bo v Dijaškem domu PRVA VAJA FOLKLORNE SKUPINE Vabljeni lanski in novi plesalci. Vljudno vabimo pevovodje in predstavnike pevskih zborov na skupen sestanek, ki bo na sedežu SPZ v Trstu, Ulica Ceppa 9, v sredo, 10. oktobra ob 20. uri. Slovenska prosvetna zveza SPOT vabi na projekcijo barvnih filmov v četrtek, 11. oktobra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani o temi: KRK — VELEBIT in njuna okolica s posnetki krajev prihodnjih dveh izletov SPDT. Barkovljanska mladina vabi na 3. oktobrski praznik, ki bo danes, 7. oktobra v prostorih prosvetnega društva — Ul. Cerreto 12. Od 17. ure dalje velika «kalamarada» z vinom in dobro založenim bifejem. Nastopil bo barkovljanski dekliški zbor. Zabavali se boste z domačo godbo na pihala in ansamblom «Taims». Vabljeni! Izleti Slovensko planinsko društvo Trst obvešča, da nedeljski izlet (14. t. m.) na Platak odpade zaradi stavke uslužbencev avtobusnih podjetij. Verjetno bo izlet z osebnimi avtomobili. Avtomobilisti naj se javijo v Ul. Ceppa št. 9. SPDT priredi 3. in 4. novembra avtobusni izlet na otok Krk z ogledom najlepših krajev otoka. Prijave sprejemajo v Ul. Geppa 9 (gdč. -Norči). Pogoji (cene in zaključek vpisovanja) bodo objavljeni v prihodnjih dneh. PD «Slovan» iz Boršta priredi dne 14. t. m. izlet v Žužemberk — baza 20, Novo mesto in Sv. Urh pri Ljubljani .Vpisuje Franko Rapotec. Na razpo lago je še nekaj mest. Mali oglasi Iščemo šoferja s poznavanjem diesel motorjev. Zaželeno je znanje srbohrvaščine. Oglasiti se na naslov UN1VERSALMACCHINE, Dolina 195, vsak dan v delovnih urah. 128, 127 TAKOJŠNJA DOBAVA; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69; 850 spyder 69; 124 coupé 68, 69; 124 ‘ 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68. 69, 70; fiat 750 66. 69, fiat 1300 66 bo drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul. Cologna 7 -AUTOSALONE TRHCSTE. «CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli in Mičen, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmeyer 4/a. TRGOVINA Z OBLAČILI išče prodajalko in vajenko z znanjem slovenščine in srbohrvaščine. Ponudbe Ul. Machiavelli 7/b. KUPIM HIŠO tudi za popraviti na Krasu. Plačilo v gotovini. Tel. 36-765. MIZARSKA DELAVNICA išče mizarja tudi upokojenega. Nujno. Tel. številka 725-757. mm. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. F F1LZI 10 i 38-101, 38 045 URADNI TEČAJI BANKOVCEV 5. OKTOBRA 1973 Ameriški dolar 596.— Funt šterling 1.437,50 Švicarski frank 198,— Francoski frank 136,50 Nemška marka 245,70 Avstrijski šiling 33,— Dinar: debeli 39,— drobni 39,— MENJALNICA vseh tujih valut ŠOLA GLASBENE MATICE - Trst Vse pevce otroškega pevskega zbora, ki ga vodi Janko Ban prosimo, naj se zberejo v sredo, 10. oktobra 1973 ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu. Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Otvoritvena predstava sezone 1973-74: Anton Pavlovič Čehov — ČEŠNJEV VRT, komedija v štirih dejanjih. V petek, 12. oktobra 1973 ob 21. uri (Abonma premierski — Red A) — V soboto, 13. oktobra 1973 ob 21. uri (Abonma red B) — V nedeljo, 14. oktobra 1973 ob 16. uri (Abonma nedeljski popoldanski — Red C) — V sredo, 17 oktobra 1973 ob 20.30 (Abonma mladinski v sredo — Red D) — V četrtek, 18. oktobra 1973 ob 20.30 (Abonma mladinski v četrtek — Red E) — Vpisovanje abonentov do vključno torka, 9. oktobra v Tržaški knjigarni. Od srede, 10. oktobra dalje so abonmaji in vstopnice (rezervacija) na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 8. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav. Kino Cirkus Medrano — Naselje sv. Sergija — tel. 824060. Danes dve predstavi ob 16.30 in 21.30. Obisk zoološkega vrta vsak dan od 10. ure dalje. Nazionale 15.00 «Nanù il figlio della giungla». Walt Disneyev barvni film. Excelsior 10.00—11.30 Tom e Jerry: «Il topo è mio e ramazzo quando mi pare». Barvna slikanica. Ob 15.00 «Rappresaglia». Barvni film. R. Burton, M. Mastroianni. Grattacielo 14.00 «Un tocco di classe». Barvni film. George Segai, Glen-da Jackson, Paul Sarvino. Fenice 15.00 «Tony Arzente». Igra A-lain Delon. Barvni film. Eden 15.00 «Non cè fumo senza fuoco». Barvni film. A. Girardot, B, Bresson. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 15.00 «Valdez il mezzosangue». Igra Charles Bronson. Barvni film. Aurora 15.30 «Prendi i soldi e scappa». Igra Woody Alien. Barvni film. Capitol 16.00 «Malizia». L. Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 15.30 «Quella sporca dozzina» Barvni film o vojni. Impero 15.30 «Anche gli angeli man giano fagioli». Barvni zabavni film Igra Giuliano Gemma. Filodrammatico 15.00 «Aberrazioni ses suali in un penitenziario femminile», barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 15.00 «H delitto Matteotti». Barvni film. Franco Nero, Umberto Orsini, Manuela Kustermann, V. De Sica. Vittorio Veneto 15,00 «.Getaway». Barvni film. Steve McQuèen, A. McGraw. prepovedan mladini pod 14. letom. Ideale 14.00—21.30 «La battaglia dei giganti». Barvni film. H. Fonda, R. Savaw, R. Ryan in D. Andrews! Abbazia 14.00 «Franzy». Barvni film. Astra 15.00 «Lo chiameremo Andrea». Barvni film. N. Manfredi in A. M. Melato. SOŽALJA Ob bridki izgubi drage žene Anice Daneu izrekajo člani pevskega zbora «Vasilij Mirk» prizadetemu možu E-milu, dolgoletnemu pevcu zbora, in sorodnikom globoko sožalje. člani pevskega zbora «Vasilij Mirk» izrekajo svojemu pevcu Egidiju Ca-stellaniju globoko sožalje ob bridki izgubi brata Ivana, ki je bil na delu v Zvezni republiki Nemčiji. Dne 5. t. m. nas je nepričakovan no zapustil naš dragi Albin Hrovatič Pogreb bo jutri, 8. t. m. ob 15.45 iz mrtvašnice splošne bolnišnice naravnost v škedenjsko cerkev. žalostno vest sporočajo žena, hčerka, zet, vnuk in drugi sorodniki Trst, 7. oktobra 1973 Občinska pogrebna služba, Ul. Zonta 7/c «g« Dne 4. oktobra je po dolgi bolezni preminil v Matzenbachu Nino Castellani Žalostno vest sporočajo mama ter bratje Avgust, Pepi in Egidij z družinami Trst, Matzenbach, 7. oktobra 1973 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage Angele Marc vd. Mužina se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. iffUMOA in drugo sorodstvo Gropsr a, oMo’ra 1973 Dobrota je bila močnejša od razuma 8. 10. 1972 - 8. 10. 1973 Ob neizrekljivo žalostni obletnici se te nad vse dragi Bruno Pertot spominjajo z nezmanjšano žalostjo in te hkrati . kličemo v spomin vsem tistim, ki so te ljubili in cenili. Tvoja mama, cčo in sestra. Maša zadušmca njemu v spomin bo jutri, v ponedeljek, ob 19. uri v kon-tovelski cerkvi. Potrti sporočamo žalostno vest, da nas je včeraj v Ljubljani za vedno zapustila naša draga žena, mama in nona ANA DOLENC por. DANEU (gostilničarka) Pogreb bo v torek ob 15.30 iz župne cerkve na Proseku. Žalujoči mož Emil, sin Milko in hči Majda z družinama, brat, sestra in drugo sorodstvo Devinščina, Prosek, Rim, Ljubljana, 7. oktobra 1973 ZAHVALA Ob smrti naše drage VILME PAVLICA se zahvaljujejo vsem, ki so počastili njen spomin. Družina Pavlica Trst, 7. oktobra 1973 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja in sožalja ob smrti našega ljubljenega sina, moža in očeta VIKTORJA (IV0TA) SOSIČA se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so z nami žalovali, posebna zahvala gospodom duhovnikom, šolam, ravnateljem, profesorjem in dijakom ter vsem tistim, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Drulina Sosič Opčine, 7. oktobra 1973 DANES POPOLDNE V MAČKOLJAH SPOMiNSKA SVEČANOST PRED 30 LETI SO NEMCI POŽGALI MAČKOLJE IN 55 ISTRSKIH VASI Svečanost prireja odbor za postavitev spomenika padlim v NOB Danes popoldne bo v Mačkoljah spominska svečanost, ki jo priredi odbor za postavitev spomenika padlim vaščanom v NOB, ob 30. obletnici požiga vasi. Nastopili bodo domači pevski zbor, pevski zbor V. Vodnik iz Doline, Tržaški partizanski pevski zbor in godba na pihala iz Brega. Svečanost, ki se bo pričela ob 14. uri, bo na običajnem prireditvenem prostoru pred vhodom v vas, če bi bilo slabo vreme pa v občinski telovadnici v Dolini ob 15. uri. Kaže, da bo lepo vreme in da se bodo udeleženci dobro počutili na sončnih travnikin, s katerih je lep razgled na Mačko-Ije in Osapsko dolino. Svečanost spada v okvir proslav 30. obletnice splošne vstaje primorskega ljudstva in prireditev za postavitev spomenika padlim vaščanom. Mač-kolje, ki štejejo nekaj nad sto hišnih številk, so bile vedno zavedna slovenska vas in imajo največje število padlih iz dolinske občine. Ko se je v noči od 1. na 2. oktober, pred triedesetimi leti začela nemška ofenziva proti Istri, so bile Mačkolje prve na vrsti v tem morilskem in požigalskem pohodu modernih Hunov, ki so v enem dnevu požgali kar 56 vasi in nasel-kov v slovenski Istri, ropali in morili, da bi popolnoma zatrli partizanski upor in prestrašili ljudstvo. V Mačkoljah, ki so bile še pred 8 septembrom povezane s partizani, je delovala močna skupina te-rencev, ki so po odhodu italijanskih vojakov nabrali v njihovih postojankah precej orožja in munici-je za partizane, organiz’rali pa so tudi stalno stražo. Tako so 2. oktobra zjutraj zapazili kolono, ki se je od Domja pomikala proti Mačkoljam. Nemudoma so opozorili vaščane in zaledje. Nekateri so se takoj umaknili iz vasi, drugi pa v skrivališča in v vinograde, ali pa so ostali kar doma in gledali, kaj počenjajo Nemci. Obkolili so vas in je močno pokalo z vseh strani. Glavnina je šla naprej proti Ospu, močna skupina pa je ostala v vasi in pregledovala vsako hišo. Medtem je 14-letni Darko Tul, ki se je pomešal med vojake, izvedel, da nameravajo požgati vas, in je o tem takoj obvestil vaščane. Na svojem domu je tedaj bival msgr. Ivan Tul, profesor teologije v goriškein semenišču, ki je takoj odšel k nemškemu poveljniku in ga zaprosil, naj prizanese vaščanom, toda naletel je na gluha ušesa. Potem so začeli požigati. Namah je bila * * * * vsa vas v plamenih. Požgali so tri dele vasi, nekaj hiš in gospodarskih poslopij so vaščani rešili pred požarom, kakor so pač mogli. (Dober del fantov in deklet je že odšel prej v partizane). Ker niso imeli pri rokah dovolj vode, so gasili kar z vinom, ki so ga še imeli. Med požigam je bila uničena tudi bogata knjižnica msgr. Tula skupno s kelihi, zlato moštranco in paramenti. Kot prva žrtev nacističnega nasilja je padel Avguštin Tul, ki je he-žal iz vinograda, da bi se skril v gozdu, pa so ga zagledali Nemci in ustrelili. Njegovo truplo so našli domačini čez 10 dni. Devet domačinov iz Mačkolj, eden iz Valdoltre in en italijanski vojak iz Me ster, ki so se hoteli pridružiti partizanom, pa je padlo naslednji dan pri Zazidu. Iz Mačkolj so odšli po požigu vasi, mimo Prebenega in Gabrovice, prespali so v nekem gozdiču, nad Zazidom pa so v kra ški vrtači padli v zasedo nemške straže ob železniški progi. Odpeljali so jih v drugo vrtačo in po strelili. Silvester Olenik je zbežal in se rešil, čeprav so ga ranili v noge, padla pa sta njegova brata Albin in Stanislav. V zasedi je Pfl; del tudi oče geom. Tula, ki je zdaj izdelal načrt za spomenik. Posta vili ga bodo na vzpetini ob vhodu v vas. Izdelan bo iz istrskega peščenca in kraškega kamna, dokončan pa bo verjetno do prihodnje spomladi. Izvolili so pripravljalni odbor, ki mu predseduje geom. Idle Tul, in začeli nabirati prispevke, kmalu pa se bodo lotili pripravljalnih del. Ob današnji svečanosti in 30. obletnici požiga ne smemo pozabiti, da so leta 1921 fašistični škvadristi iz Milj, pod zaščito tedanje kraljevske vojske, nasilno vdrli v Mačkolje, požgali 4 domačije, pretepali in ustrahovali vaščane in odpeljali v zapore skupino moških, ki se niso pravočasno umaknili iz vasi. KONZULTA ZA ZAHODNI KRAS V torek zvečer seja na Proseku Rajonska konzulta za zahodni Kras sklicuje ta teden dve javni seji, na kateri vabi vse prebivalstvo. Prva bo ta torek, ob 20. uri, v kinodvorani na Proseku. Poleg raznih upravnih vprašanj vseh vasi Prosek, Kohtovel in Naselje S. Nazario) bodo člani konzulte še posebej posvetili pozornost šolstvu. V četrtek, prav tako ob 20. uri, pa bo tak javni sestanek konzulte s prebivalstvom v Križu. Sestanek, z enakim dnevnim redom, bo v prostorih slovenske šole. Včeraj je praznovala 90-letnico Karolina Žerjal najstarejša Boljunčanka lež za boljše življenje našega ljudstva na tem ozemlju. Kljub tako visoki in častitljivi starosti je Karolina vedno vesela in vedrega duha. še dandanes je skoraj vedno prisotna na vsaki vaški prireditvi. Ob njenem jubileju ji sin Gigi z ženo Vlasto in sinom Slavkom čestita z željo, da bi še dolgo let preživela v zdravju in veselju. Če- Brezplačen prevoz šolarjev in otrok Občinska uprava je sporazumno s podjetjem ACEGAT uvedla za šolsko leto 1973/74 vrsto brezplačnih avtobusnih prog za šolarje osnovnih in nižjih srednjih šol ter za otroke, ki hodijo v vrtec. Od jutri bodo avtobusi vozili po umikih, ki jih bodo določili sporazumno z ravnatelji po naslednjih progah: Ul. Campanelle, Ul. Costalunga, Ul. Brigata Casale do Ul. Fiano-na 1 ; od Roccia - škilani po Ul. Marchesetti do Ul. S. Pasquale ter od Padrič do Gropade. V prejšnjih dneh pa so že začeli voziti po naslednjih progah: Kon-konel - Bane - Opčine; Čampo Romano - Villa Carsia - openska železniška postaja - Opčine ter od Naselja S. Sergio do Oberdanko-vega trga. Vsem otrokom bodo razdelili po- stitkam se pridružuje tudi naš dnev-1 sebne vozovnice za povratno vož-nik, katerega slavljenka še rada | njo. Občina je zanrosila za delno prebere in tudi mi ji kličemo še, finančno kritje deželno upravo na na mnoga srečna in zdrava leta. podlagi deželnega zakona štev. 19 M. M. * iz leta 1965. v Zlata poroka zakoncev Zetko V preteklih dneh sta obhajala 50-letnico skupnega zakonskega življenja Danica Ščuka in Ciril Žetko. Danica izvira iz znane svetoivan ske Ščukove družine (njen brat je ime! še precej let po vojni znano 1 gostilno pri «Cappuzzeri»), Ciril uiiiiiiiuiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuAi SEJA VODILNIH ORGANOV SGZ Tudi gospodarski dejavniki za večjo samostojnost dežele Poročili predsednika Bolela in direktorja Kufersina Občni zbor združenja bo v začetku prihodnjega leta V ponedeljek sta se sestala glav- zi z davčno preosnovo in posebno li in nadzorni odbor Slovenskega z IVA. Ta dejavnost zavzema da- Včeraj je v krogu svojcev praznovala devetdeset let življenja Boljunčanka Karolina Žerjal, ki je najstarejša ženska v vasi. Slavljenka se je rodila 6. oktobra 1883 v zavedni, kmečki in številni družini kot tretja hči desetih otrok, Karoline in Jožeta Kralja ' po domače «od b’tana». Po končani ljudski šoli je morala Karolina takoj na delo. Odšla je v Trst, kjer je dolgo let služila, nato se izučila in se izpopolnila za kuharico ter se vrnila v vas. Tu je mnogo let pomagala in kuhala v znani gostilni «Venturini» v Boljuncu, ki jo je vodil njen stari oče. Karolina Žerjal je med ustanovitelji domačega pevskega - bralne-društva «F. Prešeren». Je ena izmed redkih žena, ki je pripela trak na prapor takratnega bralnega društva, ki so ga poklonile domače pevke. Slavljenka ni bila le članica društva pač pa tudi dolgo let aktivna pevka. In zato so ji včeraj ob njenem jubileju, odborniki donašnjega prosvetnega društva «F. Prešeren», kot zaslužni ustanoviteljici, marljivi prosvetni delavki in pevki, poklonili častno izkaznico društva. Slavljenka, kot smo rekli je dolgo let pela v društvu in sicer dokler ni bilo društvo razpuščeno. Nato, pa je kot ostali pevci pela v domačem cerkvenem pevskem zboru, ki ga je vodil pokojni Fran Venturini. Svojemu življenjskemu tovarišu Teodoru je Karolina povila tri otroke, od katerih je živ še «Gigi», uslužbenec na dolinski občini. Za časa narodnoosvobodilne vojne je Karolina skupaj z drugimi vaščani sodelovala in pomagala in tako tudi ona doprinesla svoj de- nes skoraj celotno delovno zmogljivost organizacije, tako da celo nekoliko zavira ostalo delovanje, je pa vidni dokaz zaupanja članov v svojo organizacijo in s tem dokaz nepremostljive vloge SGZ v našem manjšinskem gospodarstvu. SGZ nadalje stalno sledi vsem dogajanjem, ki bi utegnila zanimati slehernega našega poslovnega človeka in jih skuša nato hitro in najbolje rešiti. Tako se je tudi zgodilo ob priliki zamrznitve cen, ob priliki davčne reforme, ob zamenjavi obrtnic, ob raznih sindi- gospodarskega združenja, da bi po poletnem premoru pregledala opravljeno delo in postavila osnovne izhodiščne smernice za bodoče delovanje. Sejo je začel predsednik Stanko Bole. ki je obenem podal tudi uvodno poročilo. Predsednik SGZ se je v glavnem dotaknil širokih problemov in najprej analiziral pojav inflacije, ki je že postal svetovnega značaja. Nadalje se je dotaknil politično - gospodarskega momenta v državi in naglasil, da nova levosredinska vlada vliva upanje na ________.. ........ rešitev vsaj osnovnih gospodarsko kalnih soorih, itd. socialnih problemov ter da se SGZ zato prišteva med tiste pozitivne silnice, ki težijo za tem, do se reforme pospešijo saj se bo rešitev teh splošnih problemov končno ugodno odražala tudi na naše manjšinsko gospodarstvo. Tudi deželna politika je predmet stalne obravnave pri SGZ. Dežela je zelo važen inštrument in prav ona bi morala učinkovito nastopati v prid našemu gospodarstvu, saj se vsakodnevno sooča z živimi problemi, ki to gospodarstvo bremenijo oz. zavirajo. Dežela bi morala nadalje še bolj poudariti svojo mednarodno vlogo in ojačiti stike s sorodnimi deželami, posebno kar se tiče skupnih interesov kot so av-toporti, avtoceste, železniške, letalske in pomorske zveze itd.. Vsa vprašanja nujno terjajo večjo avtonomijo dežele; od Slovenskega gospodarskega združenja pa terjajo učinkovito sodelovanje z vsemi tistimi silami, ki to avtonomijo hočejo. saj je od tega odvisen v precejšnji meri tudi napredek vseh slojev prebivalstva, ki naj bi se odražal s splošno blaginjo, s popolno zaposlitvijo, z vrnitvijo izseljencev in s politično ustaljenostjo. Poleg tega pa slovenski gospodarski operaterji pričakujejo, da deželna vlada izpolni svoje programske obveze, posebno kar se tiče odnosov do slovenske manjšine. Po predsedniškem je sledilo poročilo o konkretnem delovanju SGZ v preteklem obdobju, o sedanjem stanju in o perspektivah za bodočnost. ki ga je podal direktor SGZ Jurij Kufersin. Poročilo je bilo zelo izčrpno in je zelo podrobno o-bravnavalo tako velike kot tudi male pobude, ki jih je SGZ v zadnjih mesecih izvedlo in ki so viden dokaz življenjskosti naše gospodarske ustanove. Ne bomo se tu spuščali v podrobnosti, saj naš dnevnik stalno sledi delovanja SGZ in stalno poroča o vsem, kar se z našim gospodarstvom dogaja. Ne moremo pa mimo tega, da podčrtamo obsežno delovanje SGZ v zve- £. ' i S », ■ ? , rt: * j ... Tak bo spomenik padlim v Mačkoljah V pretekli dobi so se pokazali tudi določeni negativni pojavi, ki pa niso bili večjega obsega in so se odražali predvsem v pomanjkanju časa pri reševanju določenih vprašanj, v nezadostni prisotnosti v javnih organizmih in v občasni neinformiranosti o določenih problemih. V poročilu je nadalje nakazan bodoči program dela. V glavnih točkah predvideva program naslednje delovanje: ojačiti službo IVA, rešiti organizacijsko strukturo ustanove. odpreti sedež v Gorici, nadaljevati in okrepiti stike z matično domovino, ponovno začeti akcijo za rešitev problema pomanjkanja delovne sile, ojačiti stike z oblastmi, pridobiti si nova reprezentančna mesta v javnih organizmih, dokončati akcijo za slovenski industrijski tehnični zavod, povečati število članstva, pripraviti se na drugo fazo davčne reforme in pomnožiti število storitev. Poročilo je direktor SGZ zaključil z naslednjimi besedami: «Problemov in dela je torej veliko; upati je samo, da jim bomo kos vsaj v tolikšni meri, kot nam je uspelo do sedaj». Poročilom je sledila diskusija in nato soglasna odobritev tako samih poročil kot nakazanega delovnega programa. Diskusija je bila zelo plodna in se je dotaknila raznih perečih gospodarskih problemov. Naj tu omenimo samo intervencije načelnika sekcije za malo trgovino Borivoja Švaglja in pa tajnika obrtniške sekcije Karla Grgiča. Načelnik sekcije za malo trgovino se je dotaknil problema zamrznitve cen in izrazil določeno zaskrbljenost kategorije, na katero je šc enkrat padla roka zakonodajalca. Mali trgovec je tisti, ki mora vedno nositi vse posledice za negativne pojave, medtem ko bi morali odgovorni organi iskati krivdo drugje, že na začetku razpeče-valne mreže, to je pri proizvodnji, ki s' vedno dovoljuje vse kar hoče. To se bo še posebno poznalo v bodočnosti, saj je treba upoštevati, da je skoraj vsa italijanska živilska industrija v rokah tujega kapitala, ki se prav nič ne zanima za splošne državne probleme in gleda le na svoj poslovni uspeh, tudi če je to v škodo drugih kategorij. Negativne posledice bo nadalje lahko imela sedanja zamenjava trgovskih obrtnic z administrativnimi dovoljenji, ki jestvinar-jem dopuščajo prodajo samo živil, ne pa drogerijskih artiklov. Zadeva je bila že predočena pristojnim o-blastem in tu gre predvsem zahvala združenju, ki je stalno sledilo vprašanju in prvo vložilo posebno vlogo na tržaško občino. Če vprašanje ne bo povoljno rešeno, bo to nov udarec za že težko prizadete jestvinarje. Tajnik obrtniške sekcije Grgič pa se je dotaknil nevzdržnega stanja, ki je nastalo zaradi prepovedi gradenj, ki jo predvideva regulacijski načrt tržaške občine. Nihče tako ne more širiti svoje dejavnosti in zaman so vse podpore in nastopi v prid obrtništvu, ki jih podpirajo deželna ustanova ESA in druge organizacije. Pereč pa je tudi problem razlastitve slovenske zemlje, posebno za gradnjo večjih obratov, kot je bil primer tovarne Grandi Motori in kot je sedaj iz- FOLKLORNA SKUPINA DD Vsi, ki bi radi plesali, vsi, ki bi radi peli, vsi, ki bi radi sodelovali, vsi, ki vas zanima folklora pridite V DIJAŠKI DOM, Ulica Ginnastica 72, V TOREK, 16. OKTOBRA ob 20. uri KROŽEK gradnja avtoporta na Fernetičih. Tak položaj terja od SGZ veliko pozornosti in stalno pripravljenost na vse mogoče intervencije. SGZ mora ostati tudi v bodoče zvesto svojim načelom in od odgovornih oblasti zahtevat čim širša zagotovila. da nove strukture ne bodo škodovale manjšinskemu gospodarstvu ter da ne bodo ogrožale obstoja slovenskih prebivalcev na lastni zemlji. Zaradi pozne ure niso utegnili sodelovati v diskusiji vsi prisotni kot tudi niso bili obravnavani vsi problemi. Zato je bilo sklenjeno, da se skliče v letošnjem letu še ena seja, ki naj tudi dokončno odloča o poteku občnega zbora združenja, ki bo v začetku leta 1974. K. J. • Jutri ob 20.30 se bo sestala v sedežu v Ul. Foscolo 7 rajonska konzulta za Staro mitnico. Na dnevnem redu je razprava o občinskem petletnem načrtu, o javnih prevozih in o šolstvu. pa se je prav tako rodil v Trstu, vendar so se njegovi starši preselili v mesto iz Dolenje vasi na Krasu. Oba sta v Trstu obiskovala trgovske šole in se po šolanju zaposlila kot uradnika pri raznih trgovskih podjetjih. Medtem ko je Danica po poroki službo opustila, je Ciril, dokler mu je zdravje dopuščalo, deloval v trgovski stroki pri raznih podjetjih bodisi kot solastnik, bodisi kot izvedenec za trgovske posle. V letih druge svetovne vojne sta oba kot zavedna Slovenca po svojih močeh pomagala v narodnoosvobodilnem boju, pa tudi sinova Edija in Sergija, ki sta se jima rodila v zakonu, sta vzgojila v zavedna Slovenca. Sin Edi je danes ravnatelj na slovensk:h srednjih šolah na Tržaškem, Sergij pa je zaposlen v Milanu. Slavljenca sta v skupnem življc nju v slogi preživljala — kot toliko zavednih slovenskih primorskih družin — vesele in manj vesele čase, vendar sta ostala zvesta svo jemu poreklu. Zlasti '~iril je še danes z vsem srcem navezan na svoj Kras, kamor pa v zadnjih letih žal ne more več zaradi bolezni, ki ga je tudi za zlato poroko prikovala na bolniško posteljo. Čestitkam ob zlati poroki obema, ki jima jih izrekajo svojci in prijatelji, se zato pridružuje tudi želja, da bi Ciril čimprej okreval. PATRONAT (NAG OBVKS1II.A 34133 Irsi, Ul. Cicerone 8/b . Telef. 62785 K?; irt 4. SLIKARSKI M EX TEMPORE v nedeljo, 14. oktobra na PROSEKU za profesionalce in amaterje, žigosanje (največ dve platni ali osnovi) pred vaškim prosvetnim društvom od 7.30 do 13.30; izročitev ene same slike, brez okvira in podpisa, ob 14. Sledi ocenjevanje in nagraditev del. Tekmovanje bo ob vsakem vremenu. Obravnavali smo obširneje o «dodatku za pomoč in postrežbo», ker vemo, da je več takih primerov pri nas. Malo teh upokojencev pa ve za ta zakon. Zato svetujemo vsem, ki potrebujejo pomoč drugega pri iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Dodatek za pomoč in postrežbo «Sem jugoslovanska upokojenka. Moje zdravstveno stanje pa je tako, da mi morajo stalno drugi ljudje pomagati. Ker je moja pokojnina zelo skromna, sem se posvetovala pri raznih prijateljih, če bi lahko dobila kako pomoč. Nekdo mi je povedal, da bi lahko dobila majhno vsoto iz Jugoslavije kot dodatek za pomoč in postrežbo. Ali bi lahko dobila ta dodatek?» F. T. (TRST) * * * Dodatek za pomoč in postrežbo ima namen prispevati h kritju večjih stroškov, ki jih ima upokojenec oziroma zavarovanec žara di svojega osebnega stanja. Pravico do tega dodatka, ki je samostojna denarna dajatev in ne povišek pokojnine, pa imajo upokojenci in tudi nekateri zaposleni zavarovanci, če izpolnjujejo predpisane pogoje. To se pravi: pravico imajo tisti, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibno potreb na pomoč in postrežba drugega. Višino dodatka za pomoč in postrežbo določa Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, odvisna pa je od tega, ali je upravičencu stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za opravljanje vseh ali pa le večina osnovnih življenjskih potreb. V tem ietu (1973) znaša dodatek za pomoč in postrežbo 540 ND mesečno, če je stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb. Če pa je pomoč in postrežba potrebna le delno pa znaša vsota 464 ND mesečno. Potrebo po pomoči in postrežbi ugotavlja invalidska komisija. Ta komisija tudi ugotavlja, če je pomoč in postrežba drugega neogibno potrebna za opravljanje vseh ali samo večine osnovnih življenjskih potreb. Osnovne življenjske potrebe pa so: oblačenje in slačenje, obuvanje in sezuvanje, umivanje, hranjenje, opravljanje telesnih potreb. Med hranjenje pa ne spada pripravljanje hrane. Za pravico do dodatka za pomoč in postrežbo ni premoženjskih pogojev. Če so izpolnjeni pogoji ne-obhodne potrebe po pomoči in postrežbi, pripada dodatek ne glede na višino osebnega dohodka zavarovanca. Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB. (74) 500 lir, Milan Purič IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA OD SV. ANE Ob zlati poroki Milanovih iz Lonjerja se veselju pridruži Amalija Castellani in daruje 3.000 lir. V spomin pok. Nina Castellanija darujejo mama in bratje Avgust, Pepi in Egidij 5.000 lir. V počastitev spomina pok. Pie Germani daruje Marija Žerjal 2.000 lir. Namesto cvetja na grob Pie Germani daruje družina Stopar 5.000 lir. V počastitev spomina pok. Pie Germani daruje Slava Žerjal 5.000 lir. V isti namen daruje N. N. 1.000 lir. V počastitev spomina dr. Pie Germani daruje PD Ivan Grbec iz Skednja 10.000 lir. V počastitev spomina dr. Pie Germani darujeta Franko in Marta Volk 5.000 lir. V isti namen daruje Verk Vida 2.000 lir. Ob tretji obletnici smrti drage žene Milje daruje Pepi Lipovec 10.000 lir. V počastitev spomina dr. Pie Germani daruje Mira Šuman 5.000 lir. V počastitev spomina dr. Pie Germani daruje Adalgiza Bjeker 2.000 lir. V počastitev spomina drage Pie darujeta družina Germani in teta Berta 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA Kristjan Košuta (št. 20) 5.000 lir, Emil Gabrovec (Nabrežina 34) 5.000 lir. Namesto cvetja na grob bratranca Rudija Košute darujeta Marica in Frančko 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Franceta Košute daruje družina Kukanja 5.000 lir. V spomin pok. Franca Košute daruje žena 3.000 lir. Namesto cvetja na grob Rudija Košute darujeta Miloš in Majda Kovač 2.000 lir. Namesto cvetja na grob Franca Košute darujejo Jolanda, Grazia in Damjana di Lenardo 20.000 lir. V isti namen darujejo bratje in sestre Deronkni 20.000 lir. V spomin ob obletnici pok. matere Frančiške Košuta daruje sin Ivan 5.000 lir. Namesto cvetja na grob inž. Viktorja Sosiča daruje Asti Bogateč 15.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI Namesto cvetja na grob Petra Umka iz Gročane daruje Mirijan Kuret 10.000 lir in namesto cvetja na grob Milana Lebana 10.000 lir. Gostilničar Marino (gostilna pri Maksu) 10.000 lir. Za kip Alojza Gradnika na repen-tabrski šoli darujejo: Josip Škabar, trgovina na Opčinah, 10.000 lir. Iz Repna: Egon škerk (št. 126) 5.000 lir, Emil Guštin (14) 2.000 lir, Mirko Guštin (54) 1.000 lir, Emil Purič (15) 5.000 lir, Rudolf Škabar 500 lir. Rudolf Škabar (8) 1.000 lir, Milan Bizjak (7) 3.000 lir, Ivan Purič (9) 5.000 lir, Mirko Purič (97) 2.000 lir, Josip Doljak (11) 1.000 lir, Miroslav Husel (53) 1.000 lir, Silvester Škabar (106) 1.000 lir, Dolfko Purič (47) 1.000 lir, drogerija Miani (124) 1.500 lir, Slavko Tavčar (138) 2.000 lir, Viktor Škabar (84) 1.000 lir, Dušan Purič (133) 5.000 lir, Milijo Škabar (137) 1.000 lir, Ivan Purič (61) 1.000 lir, Franko Piščanc (134) 5.000 lir, Meri Reatti (123) 1.000 lir, drugi učiteljski prispevek 5.000 lir. Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo: gostilničar «Pri rumeni hiši» (Furlanska cesta 293) 1.000 lir, avtoklepar in ličar Lino Uršič (Šempolaj 47) 10.000 lir, gostilna Blažina (Praprot 10) 5.000 lir, drogerija Roman Daneu (Prosek 155) 5.000 lir, mizar Mirko Furlan (Gabrovec 26) 5.000 lir, bencinski servis Esso od Daria Benvenu-tija (ob Trbiški cesti proti Proseku) 10.000 lir, Josip Starc (Opči-nel 5.000 lir. V počastitev spomina pok. dr. Pie Germani roj. Campanialli darujeta dr. Ksenija Levak in dr. Gojmir Budal 10.000 lir za Dijaško matico, V počastitev spomina pok. Vilme Pavlica daruje družina prof. R. Marc 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob Iva So- siča daruje Holda Košuta 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 40-letnici smrti mame Marije Kovačič por. Mlač in ob 9. obletnici smrti sestre Mlač vd. Zadnik darujeta družina Lenardon in hčerka oziroma sestra Marčela 4.000 lir za Dijaško matico in 1.000 lir za PD Slavko Škamperle. Ob 50-letnici skupnega življenja darujeta Anton in Marčela Malalan 2.000 lir za kolesarski klub Adria. Namesto cvetja na grob bratranca inž. Viktorja Sosiča darujeta družini Čuk in Sosič 5.000 lir. Namesto cvetja na grob dr. Pie Germani darujeta družini Silva Hrovatina 5.000 lir in Irme Foraglia 10.000 lir za ŠD Polet. V spomin drage kolegice Pie Germani daruje Nada Pertot 3.000 lir za ŠD Sokol. Trgovina z elektromaterialom «Mario Sosič» z Opčin daruje 10.000 lir za športno igrišče v Trebčah. Ob 6. obletnici nepozabnega moža in očeta Franjota Lukše darujejo Tončka, Miljeva in Maja 5.000 lir pripravljalnemu odboru jubilejne proslave za 50-letnico ustanovitve Primorja. Namesto cvetja na grob pok. Angele Možina daruje Marija Leban za Združenje slepcev 3.000 lir in 3.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok. Vihne Pavlica darujejo prof. R. Marc 10.000 lir in odborniki društva 30 tisoč lir za Slovensko dobrodelno društvo. osnovnih življenjskih potrebah, da se takoj zglasijo pri našem patronatu, ali pa nam javijo pismeno ali telefonsko (če se ne morejo premikati). Pri našem patronatu pa bodo lahko opravili tudi zdravniški pregled. Isto velja tudi za našo či-tateljico iz Trsta. * * * Le ena pokoj'nina «Sem obrtnik. Imam komaj 52 let, a za delo sem že nesposoben. Rad bi delal še naprej, a noge so mi popustile. Moram čakati do 65 leta za starostno pokojnino? Ali bi lahko že sedaj vložil prošnjo za invalidsko pokojnino? Moram vam tudi povedati, da sem pred obrtniškim delom plačeval prispevke kot kmet. Nato so mi zemljo razlastili in tako sem postal obrtnik. Bom lahko dobil obe pokojnini? Hvala. S. P. Gorica». * * # Do obeh pokojnin ne boste imeli pravice, saj sta tako kmečko zavarovanje kot obrtniško zavarovanje v posebnem skladu pri 1NPS. Kmečko zavarovanje se je pričelo leta 1957, zavarovanje za obrtnike pa 1 januarja 1959. če ste od tedaj plačevali prispevke, imate torej pravico do invalidske pokojnine. Prej pa boste morali napraviti zdravniški pregled, katerega lahko opravite kar pri našem zdravniku pri patronatu (in to brezplačno). Za vložitev te prošnje pa pohitite. Po italijanskem zakonu bi, v primeru ugodne rešitve prošnje, vam začeli izplačevati že s 1. novembrom (seveda za nazaj). * ’* * Za vsa pojasnila se lahko obrnete na naš patronat INAC, Ulica Cicerone 8-B, tel. 62-785. Urnik: vsak dan od 8.30 do 14. ure in v četrtkih od 15.30 do 18. ure. Ob sobotah od 8.30 do 13. ure. Župan za parkirišča v staran pristanišču Župan Spaccini se je srečal z odbornikom za urbanistiko in promet De Luco, predsednikom pokrajinske turistične ustanove Ber-cétom in ravnateljem iste ustanove Ghersinijem. Razpravljali so o možnosti ureditve parkirišč za turiste v območju starega pristanišča. V tej zvezi so se že sestali s pomorskim poveljstvom in v upravo avtonomne pristaniške ustanove. Župan je zagotovil, da se občinska uprava strinja z uvedbo parkirišč za turiste v starem pristanišču, da pa namerava istočasno uvesti vse tiste spremembe pri u-reditvi prometa, ki so bile predvidene po programih. To pomeni, da bodo odpravili parkirišča na nabrežju po predvidenem programu še pred koncem leta, ne glede na dejstvo, če bodo medtem že dobili dovoljenje za ureditev parkirišč v območju pristanišča. • Odbor stanovalcev hišic v Ul. Don Bosco, ki jih hoče gradbeno podjetje «Tergeste» izgnati iz stanovanj, se je srečal z načelniki občinskih svetovalskih skupin KD, PRI, KPI, PSDI, PSI in MIT. Občinskim svetovalcem so obrazložili svoja stališča, ti pa so jim soglasno zagotovili, da se bodo zavzeli za izvajanje zakona 885 o ljudskih stanovanjih, po katerem občina lahko razlasti zasebna zemljišča za gradnjo ljudskih stanovanj. • Tajništvo združenja Italija -ZSSR v Ul. Torrebianca 13/1 sporoča, da še nadalje sprejema vpisovanja na tečaje ruskega jezika. V ponedeljek, 8. oktobra bo ob 19.30 srečanje med učenci in predavatelji, da se sporazumejo o urniku predavanj. • Ob 20.30 se bo jutri sestala na sedežu v Proseški ulici 28 rajonska konzulta za vzhodni Kras. Vaščani s Krmenke in mladina od Domja darujejo namesto cvetja na «rob pokojne Viktorije Lovrečič 45.000 Ur za domači pevski zbor Fran Venturini in novo kulturno skupino. Vsi, ki so pokojno gospo Viktorijo pozn*U in cenili, jo bodo ohranili v živem spominu. koristen naslov za opremo vašega doma pohištvo trst ZERIAL Pooblaščen prodajalec ?—-l plVAHANI Obiščite nas: med velikimi novostmi Salvarani sta prav gotovo kuhinja in spalnica, ki ju iščete. V našem centru za opremljanje stanovanj boste vedno dobili nasvet za reševanje problemov vašega doma, plačilne olajšave, brezplačne in brezobvezne načrte in predračune. GORIŠKI DNEVNIK PROSLAVA BO V NEDELJO, 11. NOVEMBRA V GORICI Demokratične sile goriške pokrajine so se sporazumele o proslavi goriške fronte Na njej bodo spregovorili ugledni predstavniki odporniškega gibanja • Zagotovljen tudi slovenski pozdrav Med predstavniki goriške pokrajinske uprave, ki je dala pobudo za proslavljanje 30-letnice goriške fronte, predstavniki ostalih krajevnih ustanov in predstavniki pokrajinskega vodstva borčevske organizacije ANPI so prejšnji dan po številnih I sestankih, na katerih so z vseh strani osvetlili ta dogodek, dokončno sklenili, kdaj naj bo ta proslava in kako naj poteka. Proslava goriške fronte bo v nedeljo. 11. novembra na Trgu Cesare Battisti, v primeru slabega vremena pa v dvorani telovadnega društva. Prireditelji si še vedno prizadevajo, da bi bil osrednji govornik č:mbolj ugleden predstavnik italijanskega odporniškega gibanja, če pa tega ne bi dosegli, tedaj bodo prišli v poštev predstavniki odporništva naše dežele. Nekaj dni poprej, 27. oktobra, bodo v prostorih razstavišča ESPO MECO v Ul. Santa Chiara odprli razstavo fotografij, ki ponazarjajo 50-letne boje italijanskih delovnih ljudi za svojo osvoboditev in napredek družbe. Razstava je sedaj v Vidmu. V dvorani pokrajinskega sveta bo 3. novembra okrogla miza z udeležbo znanstvenikov iz Italije in Jugoslavije, ki proučujejo osvobodilno in odporniško gibanje, ki je imelo na našem jezikovno mešanem ozemlju še prav posebne značilnosti in tudi globok pomen in veliko moč v okviru evropskega odporniškega boja za osvoboditev izpod nacistične sol-dateske. Še pred osrednjo proslavo 11. novembra, na kateri bo pozdravila zborovalce tudi slovenska mati padlega partizana, bodo položili vence k spomeniku padlim partizanom na glavnem pokopališču v Gorici, na goriški Grad, kjer so nacisti streljali slovenske in italijanske protifašiste, ter na glavni goriški kolodvor, kjer so se med go-riško fronto odvijali prvi boji z nemškimi okupatorji. odboru. Ni še znano, kako se bo delo sveta odvijalo jutri zvečer, možno je tudi, da ne bo v dvorani zadostnega števila svetovalcev. Tako bodo morali sejo odložiti. Jutri v Gorici seja pokrajinskega sveta Jutri ob 20.30 bo v Gorici po trimesečnem premoru seja pokrajinskega sveta. Na dnevnem redu i-majo celo vrsto upravnih vprašanj pa tudi točko o ostavki socialističnega zastopnika v pokrajinskem Omejitev prometa na Korzu Italia Goriško županstvo javlja, da bodo pričeli jutri kopati jarek za 'položitev cevi mestne kanalizacije čez Korzo Italija med ulicama Bellini in Lecchi. Zaradi tega bodo na tem odseku korza omejili avtomobilski promet do zaključka del. Hajonski sveti na seji obč. odbora Goriški občinski odbor se je sestal v petek zvečer in obravnaval predloge komisije, ki jo je imenoval občinski svet, o ustanovitvi rajonskih svetov v občini Gorica. Odborniki niso zaključili svojega dela in so se najdlje zadržali pri razmejitvi med posameznimi četrtmi. Spet se bodo tega pomembnega vprašanja, ki zadeva decentralizacijo občinske uprave, lotili na prihodnji seji. V petek občni zbor Mladinskega krožka Mladinski krožek v Gorici, ki je v lanski zimski sezoni uspešno deloval med slovensko mladino v mestu in v okolici, ter imel pred približno mesecem dni uspeli večdnevni seminar v Bohinju, bo imel v petek, 12. oktobra ob 20.30 v prostorih kluba «Simon Gregorčič» v Gorici svoj drugi občni zbor. Odbor krožka vabi na občni zbor vse člane in tudi druge mladince, ki bi se radi včlanili. Prva seja odbora Zelenega križa Goriški prefekt je te dni imenoval svojega zastopnika v upravnem odboru goriškega Zelenega križa. To je rag. Giovanni Dane Ion. V novem upravnem svetu so dr. Antonio Galliani in Mario Žiberna, ki sta bila izvoljena na občnem zboru s strani članstva, dr. Giorgio Gregorig, ki zastopa gori-ško občino ter Tullio Bernot, ki zastopa goriško hranilnico. V torek bodo imeli prvo sejo odbora, na njej bodo izvolili predsednika in porazdelili druge funkcije. Jutri stavka avtobusov Jutri zjutraj bodo uslužbenci avtobusnih podjetij stavkali tri ure. Avtobusi ne bodo vozili od 9.30 do 12.30 v mestu kot okolici. Uslužbenci teh podjetij stavkajo, ker hočejo imeti novo delovno pogodbo. Koristniki avtobusov naj torej za jutrišnji dan upoštevajo čas stavke. Čezmerno narasla voda doberdobskega jezera! Prejšnji teden je zaradi močnega deževja voda v doberdobskem jezeru precej narasla, čez običajno mero. Domačini so v ponedeljek, ko je vso noč in dan lilo kot iz škafa, opazili, da narašča voda kar pet- najst centimetrov na uro. Ogrožala je celo gostilno «Da Cesare» pri doberdobskem jezeru. Voda doberdobskega jezera je ta dan poplavila stransko cesto, ki pelje v jezero in prišla do petdeset metrov od ceste-Doberdob-Jamlje. Pred leti pa je voda narasla še več kot v prejšnjih dneh in poplavila že omenjeno cesto, ki veže Doberdob z Jamljami. Na naši sliki je poplavljena stranska cesta, V PRIREDBI DRUŠTVA «OTON ŽUPANČIČ» Bogat program prireditev danes v Standrežu Popoldne bo srečanje z Vrhovci Ena izmed glavnih točk današnjega «jesenskega praznika» v Štan-režu, ki ga prireja prosvetno društvo «Oton Župančič» na Pilošču, bo srečanje z vrhovskimi prosve-tarji. Med člani društev «Oton Župančič» in «Danica» obstaja namreč že več let plodno sodelovanje. Štandrežci so večkrat s svojimi skupinami nastopili na Vrhu in lani so imeli pri črncih tudi prijateljsko srečanje z domačini. Takrat so se domenili, da bodo taka splošna srečanja izmenično enkrat v Štandre-žu, enkrat na Vrhu. V Štandrežu pričakujejo zaradi tega, da bodo danes popoldne ob 15. uri prišli člani prosvetnega društva «Danica» z Vrha ter njihovi sorodniki, prijatelji in znanci v vas polnoštevilno. Na Pilošču jih bodo pričakali domači pevci in drugi člani prosvetnega društva ter domačini. Ostali spored današnjega praznika v Štandrežu je naslednji. Ob 9. uri bodo startali udeleženci ocenjevalne avtotekme. Za prvo pol- ODPRTA VPRAŠANJA V SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH V GORICI Šolske knjige so nujno potrebne treba je odpreti nove razrede Poslanec Franco Castiglione (PSI) je zaradi knjig posegel pri šolskem ministru V prejšnjih dneh smo obširno po- berdobu, kjer poučujeta kar dve ročali o pozitivnih rezultatih vpisa v slovenske šole na Goriškem v tem šolskem letu, ki je preseglo vse dosedanje rezultate in tudi vsa pričakovanja. Istočasno smo tudi pomenili nekaj negativnih stvari do katerih prihaja letos v slovenski šoli. Dve sta očitni in jih je treba na en ali drug način nemudoma rešiti. Prva negativna plat zanima šolarje, ki obiskujejo mestni šoli v Ulici Ran-daccio in v Ulici Croce. V Ulici Randaccio so v en mešani razred spravili otroke tretjega in četrtega razreda, skupno petnajst otrok (sedem iz tretjega, osem iz četrtega). To ni le proti vzgojnim metodam, marveč tudi proti šolskim pravilom, saj obstaja okrožnica ministra za šolstvo, ki jasno določa, da je treba mešane razrede, v katerih je več kot deset otrok, razdvojiti. To je šolska oblast na Goriškem tudi nemudoma napravila v primeru italijanske osnovne šole v Do- ■iiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimHiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimimiHiiHHiiiiiimiiiimiiiiimiimiiiiimiiiuiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiu V PETEK JE BIL PRVI JESENSKI SESTANEK V Slovensko prosvetno zvezo ianiena Èia so U pričela z delovanjem v novi sezoni Letos se bo razvila še živahnejša dejavnost posameznih društev Goriški člani odbora SPZ med četrtkovo sejo V Slovensko prosvetno zvezo včla-1 svetnima centralama. Zastopnik gle-njena društva so pričela z delom v dališča, ki je poročal o načrtih gle-jesensko - zimski sezoni. V Sovod njah domači nonet že vadi nekaj tednov, v Štandrežu imajo danes svoj praznik in v četrtek zvečer so se pevci prvič srečali, v Doberdobu bodo z vajami pevskega zbora začeli takoj po trgatvi. Tudi v drugih krajih so že pričeli z vajami, ponekod pa bo do tega prišlo še v tem mesecu. O bodočem delovanju in o uspehih v pretekli poletni sezoni je bil govor na sestanku članov odbora Slovenske prosvetne zveze in predsednikov društev, ki je bil na sedežu v Ulici Malta v petek zvečer Sejo je vodil podpredsednik zveze Saverij Rožič, glavno poročilo pa je podal tajnik Edmund Košuta. Uvodoma je bil govor o gledališki sezoni. Vsi prisotni so se o-greli, da bi to sezono priredili v Gorici tudi letos, v sodelovanju s Stalnim slovenskim gledališčem iz Trsta, z Ustanovo za kulturne prireditve Gorice - EMAC ter z obema prosvetnima centralama (Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete). Ker mora ostati gledališče nad vsako strankarsko - ideološko razliko, je treba vse delovanje tega na Goriškem uskladiti med obema pro- dališke ustanove, je napovedal skorajšnjo tiskovno konferenco, na kateri bodo obrazložili letošnji repertoar. Košuta je v svojem tajniškem poročilu o preteklem delu poudaril uspehe, ki so jih včlanjena društva dosegla v poletni sezoni, tako s prirejanjem poletnih domačih praznikov kot z drugimi pobudami. Med temi je imela največ uspeha proslava kmečkih puntov na Vrhu, ki je privabila tisoče oseb. Posebej je treba poudariti obisk štandrežcev in Sovodenjcev v Železnikih ter kasnejši prihod gorenjskih gostov v Štandrež. Izreden uspeh je doživelo gostovanje doberdobskega pevskega zbora «Jezero» v Makedoniji. Ne smemo seveda prezreti vseh drugih prireditev in pobud, ki so jili uspešno priredila prosvetna društva. Danilo Nanut je nato poročal o delu društva «Oton Župančič» v štandrežu ter o bodočih nalogah. Današnji praznik bo nekako zaključek prejšnje sezone in uvod v novo. V štandrežu delujejo pevski zbor, dramska skupina, šahovski krožek, odsek za prirejanje avtotekme in kolesarske dirke. Pevci „ „ , ., so se sestali v četrtek zvečer, spre . nov prosvetnih društev in o raznih jeli nove moči in že prihodnji teden | prireditvah v bodoči sezoni. bodo pričeli z vajami. Danilo Cotič in Miro Kuzmin iz Sovodenj sta poročala o delu tamkajšnjega društva. Nonet je že pričel z vajami, želja je, da bi se pevski zbor ojačil, konec meseca bodo priredili trimesečni tečaj , za fotoamaterje, v načrtu imajo še druge nastope, O delu društva «Kras» je poročal Mario Peric. Omenil je več skup nih nastopov njihovega zbora z zborom «Srečko Kosovel» iz Ronk. ■Jožef Jelen in Oidio Vescovi iz Doberdoba sta podala kratko poročilo o delu njihovega zbora, ki je bil tudi v Makedoniji skupno z na-brežinskim zborom in žel velik u-speh. Ker se je njihova poletna se zona zaključila pozno, bodo z va jami pričeli konec tega meseca. V načrtu imajo tudi druge dejavnosti. Zastopniki drugih društev pa bodo o načrtih poročali na drugi seji. V debato so nato posegli prof. Silvan Križmančič, Zdenko Vogrič, Marko Waltritsch, Saverij Rožič. Posebno zanimiv je bil Križmanči-čev poseg, ki je napravil analizo delovanja pevskih zborov na Goriškem in v zamejstvu na splošno. Govor je bil nato o bližnjem občnem zboru Slovenske prosvetne zveze, o priredbi partizanskega mitinga, o skupnem sestanku vseh čla- učiteljici. Za slovenske otroke pravilo ne velja? Se šolska oblast poslužuje dvojne mere? V Ulici Randaccio bosta kmalu na razpolago dve učilnici; prvo je občina namenila osnovni šoli (otroci prvega razreda imajo namreč pouk popoldne), drugo pa nižji srednji šoli. Mnenja smo, da je treba obe učilnici dati na razpolago osnovni šoli in namestiti novo učno moč, saj jih imajo na didaktičnem ravnateljstvu kar tri na razpolago. Starši so že povedali, da bodo zahtevali spoštovanje ministrske okrožnice. Podoben primer je tudi v Ulici Croce, kjer je v prvem razredu vpisanih kar 29 otrok. Zakon določa, da ne sme biti v enem razredu več kot 25 otrok, zaradi tega ne sme šolska oblast na našo škodo izigrati zakona. Zaradi tega je treba tu ustanoviti paralelko prvega razreda in tudi to učno moč je lahko dobiti med tistimi stalnimi, ki so že na plačilnih spiskih šolske uprave in ki so trenutno na razjžlaga za morebitne namestitve. Drugo važno vprašanje, ki zanima vse slovenske osnovne šole, tako na Goriškem kot na Tržaškem, je pomanjkanje šolskih knjig. Letos ni na razpolago niti knjig za drugi niti za tretji razred. Že lani so nekatere knjige manjkale in učiteljice so naprosile otroke, M so predlanskim zaključili določene razrede, da bi knjige odstopili svojim naslednikom. Naše učiteljice so to dobrohotno storile, ker so no-tele, da bi otroci dosegli v šoli uspeh, vendar ni to pravilno. Država je dolžna skrbeti za brezplačno dostavo knjig v vseh osnovnih šolah. Naši otroci pa bodo letos prikrajšani in če ustrezne oblasti ne poskrbijo, bo prišlo do podobnega položaja v prihodnjem šolskem letu tudi v četrtih in petih razredih osnovnih šol. Tako nemarno ravnanje prosvetnega ministrstva ni pravilno. To so poudarile slovenske učitelji; ce in učitelji, ki so se prejšnji večer v Gorici sestali s socialističnim poslancem Francom Castiglio-nom iz Vidma. Castiglione je namreč član komisije za šolstvo poslanske zbornice. Do sestanka je prišlo na pobudo pokrajinskega svetovalca Marka Waltritscha. Castiglione je pozorno poslušal poročilo in pritožbe učiteljev ter tudi zahtevo, da vlada nemudoma poskrbi za učbenike in pripomočke za slovenske osnovne šole. Če ne bo drugače, mora prosvetno ministrstvo nabaviti, vsaj za letošnje šolsko leto, na lastne stroške ustrezne učbenike v Sloveniji. Razne učbenike iz Slovenije že uporabljajo v naših srednjih šolah s popolno odobritvijo šolskih oblasti, zakaj naj ne bi bilo tako tudi za učbenike v osnovnih šolah. Naši otroci ne morejo ostati celo šolsko leto brez učbenikov in ustreznih beril, učitelji pa niso po zakonu dolžni poskrbeti za drug način poučevanja. Poslanec Franco Castiglione je prisotnim učiteljem obljubil, da se bo za stvar nemudoma zavzel. Tudi on je, v luči poročil ugotovil, da v tem šolskem letu ne bodo verjetno utegnili tiskati novih šolskih knjig zaradi česar je pravilna rešitev z nabavo knjig iz Slovenije. To seveda na državne stroške. Že včeraj je sestavil s tem v zvezi interpelacijo ter jo poslal v Rim, v sredo pa bo o stvari osebno govoril s prosvetnim ministrom Malfattijem; ta dan se bo namreč Castiglione udeležil seje komisije za šolstvo v poslanski zbornici. Slovenski starši upajo, da bo ta parlamentarni poseg uspeh. So pa pripravljeni seči po drugih protestnih sredstvih, če se stvar nemudoma ne reši ugodno. Obletnica ustanovitve skupine «Kraški krti» Člani jamarske skupine «Kraški krti», ki delujejo na našem Krasu MED POGOVORI V ČETRTEK V GORICI Odborniku Variscu prikazane težavne razmere pokrajine Izredno visok primanjkljaj . Potreba po deželnih prispevkih za gradnjo infrastruktur in javnih del društvo, bodo te dni praznovali prvo obletnico ustanovitve svoje skupine. Ta praznik bodo praznovali v sredo, 10. oktobra zvečer z večerjo, ki bo v gostilni Devetak na Vrhu. Že sedaj vabijo na ta večer vse člane in prijatelje. Jamarsko skupino so uradno u-stanovili lani, po odkritju prelepe jame «Kraljica Krasa» na Vrhu. V skupino so se včlanili navdušeni jamarji, v glavnem iz dober-dobske ter sovodenjske občine, in v tem razdobju so ne le izmerili že omenjeno «Kraljico Krasa», marveč so svoje raziskave nadaljevali povsod po goriškem Krasu. Udeležili so se tudi nekaj izletov v Slovenijo, prisostvovali so kongresu slovenskih jamarjev, ki je bil v Lipici, priredili so predavanja in razstave v Sovodnjah in na Vrhu. Poleg vhoda v veliko jamo na Krasu gradijo tudi svojo jamarsko ko. čo. Nabavili so si tudi Učne društvene značke. tnilllllHIHIIIIIIIIIIIItllllllll^lllllllllHlllllllllinnilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlKIHIIIIIIIia V SKLADU S SKLEPOM OBČINSKEGA SVETA Na vsem področju občine Gorica uvedli obvezno pobi run j e smeti Občani so do konca oktobra dolžni na posebnih obrazcih napraviti prijavo, na podlagi katere bo županstvo odmerilo občinski davek Deželni odbornik za krajevne u-stanove Varisco se je v četrtek v Gorici sestal s pokrajinskimi odborniki. Obisk sodi v okvir stikov dežele s predstavniki krajevnih u-stanov, ki naj pomagajo osvetliti njihov položaj. Predsednik pokrajine Ctrentaro-li je odborniku najprej predočil izredno slab finančni položaj pokrajine, za katerega je po eni strani značilen strašen dolgoletni proračunski primanjkljaj, po drugi strani pa naraščanje kreditnih težav pokrajinske uprave, odkar je zaradi omejitev na vsedržavni^ ravni (ministrski dekret o zvišanju eskomptne mere) hranilnica zmanjšala svojo pripravljenost kreditiranja. Predsednik Chientaroli je posebno naglasil potrebo po izrednih finančnih posegih deželne uprave v korist goriške pokrajine. Predstavniki pokrajine so zahtevali, naj v okviru deželne zveze pokrajin na enoten način uredijo vprašanje osebja. Kar zadeva javna dela so predstavniki pokrajine zahtevali ustrez- no finančno pomoč dežele in zlasti nastop odborništva za krajevne ustanove v deželnem odboru. Ta pomoč je predvsem potrebna za javna dela in infrastrukture, ki so važne za vso posoško skupnost. Odbornik Varisco je poudaril važnost stikov s krajevnimi ustanovami in njihovo sodelovanje pri reševanju vprašanj celotne deželne skupnosti. Omenil je tisti del programske politike dežele, ki govori o okrepitvi avtononvje krajevnih ustanov. Odbornik Varisco je s tem v zvezi omenil svoje posredovanje pri ministru za dežele Torosu, naj dajo prednost zakonu o reformi občinskega in pokrajinskega zakona ter zakona o krajevnih financah. etapo so startali sinoči, danes bodo tekmo zaključili, ob 10.30 bo po vaških ulicah mladinska kolesarska dirka, ob 13. uri bi risarsko tekmovanje ex tempore za mladino, ob 15. uri bo, kot smo že o-menili, srečanje s prosvetarji z Vrha, ob 19. uri pa prosta zabava s plesom. Ob 20. uri bodo nagradili kolesarje, avtomobiliste in mlade slikarje. Med zabavo bo nastopil znani humorist, igral bo ansambel «Briški slavček», čajetA gost go gledališki igrate* Danilo Turk-Joco. Ves dan no odprta razstava starega kmečkega orodja, razstava knjig in vinska razstava, Swovgi bo dobro založen bife. Še nekaj iz Štendreža. V petek zvečer so 'm «tdežu društva «Oton Župančte-» zaključili drugi mladinski šahovski tečaj in porazdelili nagrade ier diplome. Občina Sovodnje sporoča, da bodo pobirali davke v sredo, 10. oktobra od 8. do 12. ure na občini. Izleti V zadnjem razdobju posveča go-riška občinska uprava vedno večjo skrb mestni snagi. S tem namenom je kupila več strojev za čiščenje cest, zadnjega med njimi pa še v tem letu; poimenovali so ga z vzdevkom «žirafa», ker ima dolgo sesalno cev. Okrepila in razširila je tudi pobiranje smeti. V ta namen je nabavila nekaj motornih triciklov, s katerimi obidejo zlasti periferne ulice in pobirajo s smetmi napolnjene plastične vrečke. Med poglavitnimi ukrepi, ki sodijo že v varstvo narave, pa je izgradnja upepeljevalmka v Sovodnjah. Vanj vozijo vse odpadke, ki jih poberejo po obratih in stanovanjskih hišah. Sedaj, ko je služba dobro organizirana, je v skladu s pravilnikom o mestni snagi občinska uprava razširila pobiranje smeti na celotno občinsko področje ter bodo izključeni samo tisti, ki imajo to pravico po zakonu, kot so, na primer, kmetje. S tem namenom je občinska u-prava pozvala vse občane, ki imajo lokale in jih uporabljalo za ka kršen koli namen, naj do konca oktobra letos prijavijo občinski u-pravi njihovo površino. Obrazce za prijavo bodo prejeli na občini. Prijavo morajo sestaviti tisti, ki že plačujejo pristojbino za pobiranje smeti, kakor tudi tisti, ki je še ne plačujejo. Kdor je dolžan izvršiti prijavo in se bo dolžnosti izognil ali bo oddal napačno prijavo, bo imel težave z zakonom. Obdavčenju so podvrženi lokali, kjer nastajajo industrijski odpad ki, medtem ko niso obdavčene kleti, podstrešja, zaprta dvorišča, terase, balkoni in stopnišča, ki služijo večjemu številu družin. Niso nada Ije obdavčeni uradi, ki so namenjeni potrebam občine, cerkve in župnišča, stanovanja družin, kjer je vsaj eden vpisan v seznam revnih občanov, sanatoriji in bolnišnice, če ni drugače odločeno. Prav tako niso obdavčena ljudska sta novanja, če obsegajo samo en pro štor in sanitarije. Davke na pobiranje smeti bomo plačevali od 1. januarja 1974 dalje. To je razvidno iz sklepa goriškega občinskega sveta. Ob tem bi veljalo zapisati še to, da sta se goriška občinska uprava in sovodenjska že sporazumeli o kupoprodaji zemljišča pri Soči, in ki so kot samostojna skupina kjer bo goriška občina zgradila či-včlanjeni v Slovensko planinsko ‘ stilne naprave za mestne odplake. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ROJSTVA: Domenico Francesco Tucci, Aleš Hlede, Marcella Domi-nutti, Claudio Sdraulig, Lorenzo Tomaso. SMRTI; urar SSdetni Luigi Silve stri, upokojenec 80-letni Gaetano Gandini. OKLICI: delavka Anna Laura Vizzutti -in -uradnik Giacomo Bara-, ne, delavka Italia Bolčina in uradnik Sante Arena, delavka Gabriella Saccon in uradirk Livio For-chiassin, univ. študentka Marisa De Cecco in trgovec Gianfranco Calligaris, uradnica Leopolda Sfiligoj in trgovec Giuliano Degen-hart, delavka Natalina Cassini in delavec Livio Culot, uradnica An na Menzio in inženir Giuseppe Gra-ton, uradnica Diana Marcigagiia in kipar Pierino Monasso, gospodinja Elisabetta Babuin in tehnični izvedenec Paolo Čubej. POROKE: dijakinja Morena Marconato in financar Vincenzo Luži, prodajalka Nadja Vižintin in trgovec Emilio Fratianni, učiteljica Severina Gomišček in uradnik Franco Tartaglia, delavka Loredana Se-qualino in delavec Salvatore Lo Cicero, uradnica Rosanna Cucurullo in uradnik Giorgio Dugan, uradnica Giorgia Narduzzi in bančni u-radnik Mario Stabon, uradnica Liviana Licari in delavec Livio Trevisan, delavka Loredana Severa in delavec Germano lacchini. SPD priredi 28. oktobra družinski izlet v Pulj in Opatijo. Vpisujejo že zdaj na sedežu v Ulici Malta 2. Martinovanje SPD bo tudi letos v restavraciji hotela «Soča» v Mostu na Soči v nedeljo, 11. novembra popoldne. Rezervacije že sprejemajo. Izlet z lastnimi sredstvi na Razor planino,' ki ga priredi SPD iz Gorice, najavljen za danes, 7. oktobra je zaradi tehničnih ovir prenešen n-- nedeljo, 14. oktobra z istim programom in sicer: vzpon na Vo^el in tolminski Kuk v okviru proslav kmečkih tolminskih punt v. 7b:rali-šče ob 6. uri na italijanskem prehodu pri Rdeči hiši. Udeležb« bo v.ljala za «Planinstvo in šport za vsakogar». Prijave do pet’ i. 12. oktobra sedežu v Ul. Mah" ^ Ob zaključku prvega leta delovanja prireja društvo ljubiteljev narave «Alvise Cornei» izlet v okolico Verone, kjer si bodo ogledali paleolitske ostanke v Riparo Tagliente, Ponte di Veia in v veronskem muzeju. Izlet bo 14. oktobra. Vpis je možen na sedežu, Korzo Italija 44/III ali v trgovini Vugu-sport na Korzu. Mali oglasi V Benetkah so odprli razstavo Silvestra Komela V Benetkah so sinoči v prostorih umetniške galerije «Querini Stam-palia» odprli slikarsko razstavo Silvestra Komela iz Nove Gorice. Komel razstavlja 40 oljnatih slik. Razstavo so priredili v okviru kulturnih izmenjav med Socialistično republiko Slovenijo in deželo Veneto. Sinočnje svečanosti so se udeležili poleg domačih predstavnikov političnega in kulturnega življenja tudi gostje iz Slovenije in sicer zastopnik Kulturno - prosvetnega zbora SRS Štefan Balažič, novogoriški župan Rudi Šimac in ravnatelj novogoriškega muzeja Branko Marušič. Komelova razstava bo odprta v Benetkah nekaj tednov. MmilllllllllHHIIIIIMIIIIIIlilHIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlltlMIHIIIIIIIIVIlilllilHItlinilllllllllllHIIIIIIOIIIIIIIHIIIIIIIIItflll STATISTIKA ZA SEPTEMBER Primeri kolere in padec lire glavna vzroka za nazadovanje prehodov 60% manj prehodov mejnih blokov v primerjavi z lanskim septembrom DOBRO VPELJANO TRGOVINO jestvin, žganih pijač, plinskih jeklenk in drugih družinskih potrebščin s trafiko ugodno odstopi Romana Grilj z Vrha svetega Mihaela. Interesenti naj se zglasijo na domu lastnice. Septembra se je na mejnih prehodih promet s potnimi listi znižal za približno 60 odst. v primerjavi s prehodi lanskega septembra, ko so številke presegle 600.000 tisoč oseb. Letos pa so na goriških mejnih prehodih zabeležili samo 250.000 prehodov. Tak velik padec prehodov je treba pripisati predvsem izbruhu kolere v nekaterih krajih južne Italjie. Na mejnih prehodih prve kategorije so namreč za italijanske državljane, ki bivajo, ali ki prihajajo iz južnih delov Italije, zahtevali potrdilo o cepitvi proti belezni. Seveda je isto veljalo za jugoslovanske turiste, ki so nameravali potovati v tamkajšnje kraje. Poleg tega pa je velik del ljudi raje ostal doma, da bi se izognili nevšečnostim. Drugi vzrok padca obmejnega prometa — to velja tudi za prehode s prepustnicami — je padec vrednosti lire. Našim deželanom se namreč ne splača več hoditi onstran meje, kupovat razne prehrambne in druge izdelke. Povišanje draginje v naši državi pa je avtomatično povzročilo, da se jugoslovanskemu državljanu ne spla- ča več hoditi kupovat v naše kraje stvari, ki jih je pred leti dobil po nižji ceni kakor v domovini. Predvidevajo pa, da se bo oktobra promet znatno povečal, tako s potnimi listi, kot s prepustnicami. Nevarnost kolere je namreč mimo in cena bencina se je v Italiji zadnje čase zvišala, kar bo povzročilo, da bo velik del Goričanov, Tržačanov in Videmčanov hodil polnit rezervoarje pri jugoslovanskih črpalkah. Statistika prehodov meseca septembra je naslednja. S potnimi listi je naših državljanov šlo onstran meje 86.919 (151.775 v mesecu avgustu 1973 ; 216.156 v septembru 1972); vrnilo se jih je v državo 88.814 (150.811; 215.264). Tujih državljanov je s potnimi listi prišlo k nam 34.068 (108.016; 106.008); odšlo jih je 34.700 (107.080; 105.524). Obmejni prehod s prepustnicami ni zabeležil takega padca kot s potnimi listi. Iz Italije je potovalo onstran meje 417.245 (443.005 avgusta; 520.003 septembra lani). Iz Slovenije je prišlo v naše kraje 232.253 ljudi (276.679 ; 286.861). Prispevki za spomenik padlim na Vrhu Bernarda Devetak in Peric, Gorica, lir 5.000; Andrej Jarc, Doberdob, 5.000; Ida Cotič, Mariano, 5.000; Anton Devetak, Doberdob, 5.000; Zora Devetak in Genio, Tržič 5.000; Ferina in Nini Devetak, Tržič, 5.000; Franc Devetak, Redi-puglia, 5.000; Mario Černič, Palače, 5.000; Vida Cotič, Selce, 10.000; Ubald Cotič, Selce, 5.000; Jožica Petejan in David, Ronke, 2.000; Sergij Korošec, Tržič, 5.000; Leopold Juren, Ljubljana, 15.000 din; Kristina Černič, Vrh 10.000; Mario Devetak, Poljane, 10.000; Odorino Ceccotti, Ronke, 5.000 lir. Kino Gorica VERDI 15.30-22.00 «Io e lui». L. Buz-zanca in Oger. V barvah. Mladini izpod 18. let prepovedano. CORSO 15.00—22.00 «Gli ultimi IO giorni di Hitler». A. Guinnes in S. Ward. Barvni film. MODERNISSIMO 15.00-22.00 «La ragazza di via Condotti». F. Straford in F. Benussi. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORIA 15.15-22.00 «... e continuavano a mettere lo diavolo ne lo inferno». A. Cantafora in G. Giuliani. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 15.00-21.30 «Un magnifico ceffo da galera». K. Douglas. Barvni film. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 «Ludvig» Barvni film. PRINCIPE 14.00-22.00 «L’emigrante». Barvni film. AZZURRO 14.00-22.00 «Cinque matti allo stadio». Barvni film. Aora Gorica SOČA «Sicilski klan», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Normanski meč», italijanski barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Spotakljivost neke dame», ameriški barvni film ob 17.00 in 20.00. PRVAČINA «Prekleta Marija», francoski barvni film ob 16.00 in 20.00. RENČE Prosto. KANAL «Rančerji napadajo», ameriški barvni film ob 16.00 in 20.00. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja, tel. 73-328. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in Števerjanu sta danes dežurna dr. Emilio De Gres-si, tel. 89-135 in dr. Mario Fabbro, tel. 87-061. V Krminu in okolici je dežuren dr. Costantino Kouvalis, tel. 86 755; v Ronkah pa dr. Giorgio Ver-bano junior, tel. 77-449. DEŽURNE TRAFIKE: Ul. 9. avgusta 2, Ul. Mazzini 10, Ul. Oberdan 1, Ul. Cravos 2, Ul. Formica 44, Sveto-gorska cesta 64, Ul. Udine 55, Drevored 20. septembra 143, Oslavje 21, Ul. Capodistria 5, Madonnina del Fante 4, Ul. P. Diacono 116, Ul. Ci-priani. 5 KULTURA NEDELJSKA ČRTICA Nenavadna učna ura v Irena Žerjal Mu/i obiskuje nižjo srednjo šolo. Nič se ne razlikuje od svojih sošolcev, le da je izredno svojeglav in izredno len. Tudi njegova nagnjenja in zbirateljske strasti so zelo moderne, popolnoma nešolske. Zelo namreč ljubi parole na majhnih, srednjevelikih in velikih nalepkah. Moj učenec je. Resda hodim jaz na univerzo in rabim ogromno denarja za knjige in razne pritikline. Toda! Moj trud, predvsem pa potrpljenje, je neizmeren ob misli na Mufija in v vseh trenutkih, ki jih presediva skupaj ob učnih u-rah. Skušala bom prikazati eno izmed zadnjih lekcij. Potrkalo je na vrata in v tistem zanesenem trkanju se je takoj razkrila vsa Mufijeva razburjenost, morda celo vzhičenost! Jaz vztrepetam ob vsakem njegovem trkanju, ker nikoli ne vem, kako se bo lekcija začela niti ne, kako bi jo zaključila. Ne vem, skratka, kje in kako naj začnem z učencem, ki se priklati po učenost, kadar ga je volja. Tako najprej izsledim zadnje podatke. «Koliko si dobil v zadnji šolski nalogi iz slovenščine?» «Štiri». «Angleščine?» «Pet-šest» «Računstva?» «Ne vem. Se ne spomnim.» «Spomni se! Pokaži dijaško knjižico!» «Ne vem. Čujte, res se ne spomnim.» «Sedi bolj mirno, saj ti ne bo padla krona z glave, če mi poveš!» «Ne spomnim se. Zares ne.» Pogledam v torbo. Kolobocija zvezkov in knjig. Na vsaki je na-malana puška, mitraljez, bomba, helikopter in raketni izstrelki. «Kaj boš, ko odrasteš, če imaš tako kolobocijo v torbi!» «Mehanik.» «In ti bo vsa ta pisana orožarna kaj pomagala do tega?» «Ali vidite, kako sem jih precizno narisal? Nihče v mojem razredu jih ne zna tako.» Seveda mu dovolim, da izpove do kraja svoje navdušenje nad orožjem. Nato nadaljujem. «Veš, kaj je napisal zelo slaven Nobelov nagrajenec Ernest He-mingwey? Zbogom, orožje. To je bilo po prvi svetovni vojni pred drugo svetovno vojno. Kaj, ko bi mi po tvoji ne vem kateri vojni s šolo napisala isto v zvezek kot prost spis?» «Kako to mislite?» «Napiši prost spis: Zbogom o-rožje!» «Vem, vem. Vsak prost spis mora imeti začetek, jedro in konec. Jedro je najvažnejše. Toda — kaj naj napišem?» «Recimo, da začneš s tem, zakaj te je orožje zamikalo, nato pa preideš k njegovi funkciji v naravi, v človeški družbi. Zakaj služi... Nanizaš nekaj strahot zadnje vojne, potem pa zaključiš z jedrnatimi stavki, kaj vse se lahko zgodi, če se z njim igraš. Za konec boš že vedel. Sledi iz vsega, kar sva se domenila.» «To je prebito težko!» «Nič ni težkega za tvoje sveže možgančke. Lahko opišeš grozljivost vojnih prizorov iz filmov. Ali enega izmed tvojih sošolcev, ki vojnih stvari ne riše in se zanje ne zanima.» Pomenljivo je je premeril, nakar je od miselne napetosti izbuljil oči. Razkuštral si je s silovito kretnjo lase in začel: «Biro mi je odpovedal.» «Na! Tu imaš moj nalivnik.» Pustila sem ga samega v sobi. Okolja je navajen, saj je že pri večkratnih lekcijah udomačeno premeril mojo skromno knjižnico, pokrajinska olja na steni in suhe rože v kotu. Čim pa sem zaprla sobna vrata, sem zaslišala rahlo požvižgavanje. Vrnila sem se v sobo. Razumela sem, da bo treba napraviti nekaj spodbudnega. Na drugi strani moje pamtiveške mize sem začela pisati neke vrste pismo: «Ljubi moj!» Kaj je s tem ljubi moj je očitno prej on pogruntai. «Komu pa pišete?», se mi je ponujal za spovednika. «Nekomu, ki živi daleč odtod. Zdaj pa piši, saj veš, da si ne smeva krasti časa!» Vrtel je v roki svinčnik, nakar si ga je vtaknil v usta. Pomislila sem: požrl ga bo. «Si požrl že mnogo svinčnikov?» «Ne, tak požeruh pa nisem.» «Hm.» Nadaljuje s pisanjem. Jaz tudi. Pišem s pisavo, ki je ne morem razvozljati. Zavarovana v svoje delo, skoraj preslišim njegove pozive: «Gospa! Gospa učiteljica! Gospodična!» «Da; si končal nalogo?» «Neee. Kako se pravilno piše: rujav ali rijav?» «Preprosto: rjav.» «Hvala.» «Prosim.» «Morda pa rabite vi nalivnik?» «S čim pa boš ti potlej pisal?» «Saj ni treba, da bi še kaj napisal.» Pred mano položi velik list, kamor je načečkal nekaj stavkov. Ker sem že navajena na razne hieroglifske pisave, takoj dojamem nove variante. — Zbogom Orožje. Neki pisatelj se je naveličal vojne in Manja. Napisal je: zbogom, orožje. Tudi jas sem zato sklenil. da se mu odpovem. Ne bom ga več zbiral. — Konec. «Pristavil bi vsaj, da je nevarno. Moral bi razširiti vsebino, napisati nekaj več!» «Saj sem nameraval napisati, da bom zbiral samo zarjavele dele. Pa ni šlo. Napišite vi nekaj!» Hmm; moje pismo se mora končati. «Skušaj se spomniti kakšnega dogodka, ki bi bil zate zanimiv!» «Ah, zdaj sem se domislil», se razživi. In že piše. Moji čuti polagoma topijo. Prebiram nalepke, ki so natančno zalepljene na njegovi pušici za svinčnike. — Errare humanum est — Variano delectat — Ipopotamo — lo, Sisifo. — Prevajam: jaz, Sizifka. Moj učenec moli z enim stavkom več napisano nalogo predme. «Napisal sem.» «Veš, kaj! Napisala bova skupaj.» Kako prodreti v njegovo dušo, smo včasih poglabljali o učencih pri pedagoških vajah. «Zakaj si začel s tem nesrečnim iskanjem orožja?» «Ker je razburljivo!» «Torej napiši!» Piše: orožje je razburljivo. «Ne tako!» Prečrta in napiše: orožje ni razburljivo, ampak nevarno. Lahko nas ubije. Vzkipim! «Tako se naloge nikakor ne pišejo!» Poti se iz obupa. Ne preostane mi nič drugega, kakor da mu narekujem. «Moji starejši prijatelji so večkrat brskali po starih bunkerjih.» «Pa to je res!» «Še bolje, če je res. Bova posplošila.» Vsaj poti se ne več. Nalivnik pa še vedno drži tako trdno, da ga bo, se mi zdi, zdrobil. Nadaljujem. V mojem glasu je kanec histerije. «Samokresi in naboji so_ nevarni.», nadaljujem z mehkejšim glasom «Z njimi si lahko zagrenimo življenje.» «Gospodična, vi pa vse veste!» «Že mnogo mladih ljudi si je, včasih tudi ponevedoma...» «Joj, ravno včeraj sem bral v časopisu, da so našli zlikovce in njihovo skrivno orožarno. Spravili so jih za zapahe!» «Svet mora biti pravičen. Jasno!» Ne vem, kako mi je ušel tako retoričen stavek. Mufi itak ne misli na nič drugega kot na zapletene pejsdže morskih pokrajin na stenah sobe. «Počakaj. Držati se morava naslova.» «Gospodična, koliko ste stari?» «Kako?» V katerem leksikonu že piše, da se na učenčevo vprašanje ne smeš delati gluhega, še manj nevednega. Absolutno pa ne smeš izgubiti potrpljenja pred frapantnimi vprašanji. Moje zgrešeno orožje so ljubkovalna in ironična imena, ki bi jih tudi tokrat utegnila zaman uporabiti. «Skušajva biti resna!» Kako bo resen, če ga vsaj tako kot mene, motijo nalepke z vsemi pitoresknimi naslovi? «Piši dalje! Mnogo Hudi se trudi, da bi si uredilo skromno in mirno življenje. Tudi mladi ljudje skušajo pomagati svojim staršem, da bi jim bilo življenje lepše in srečnejše...» «Koliko pa je ura?», me nenadoma hlastno vpraša. «Saj se nikamor ne mudi!», se začudim. «0, pač! Jutri imamo šolsko nalogo iz italijanščine! Doma moram ponoviti vsa nova berila!» «Zakaj mi tega nisi prej povedal? Bova pa zdajle ponovila!» «Ni mogoče. Nimam berila.» «Si ga izgubil?» «Ne. Pustil sem ga doma.» «Bi skočil ponj. Če bi ponavljala skupaj, bi bila prej nared.» «Nimam ključa. Mama se vrne domov šele zvečer.» «Si prinesel vsaj italijanske zvezke?» «Ne vem... Ne!», ugotovi, ko pretrese torbo. «Torej bova ponovila ustno.» «Zdaj ne morem.» «Zakaj?» «Sem preutrujen.» «Toda jutri je šolska naloga.» «Ponovil bom zvečer.» «Zvečer boš zaspan.» «Bom pa jutri dobro mislil.» «In Če bi dobro mislil zdaj, ko še ni nič zamujenega?» Molči in me smehljaje gleda. «Veste, da bom jaz letos vseeno izdelal?» «To je čudovita novica!?» «Povedala mi je neka ciganka za par starih čevljev. Ali vi verjamete cigankam? Jaz jim verjamem.» «Velike cilje se doseže z velikim trudom in trdim delom.» Obenem brskam po dijaški knjižici. Na razpredelnici za šolske naloge je v majhnem pravokotniku zabeležen datum jutrišnjega dne pod oznako it. Mufi pospravlja torbo. «Ne pozabi ponoviti za jutri!», ga milostno bodrim, ko odhaja. «Boste videli, da bom vseeno izdelal! Ciganka je imala prav.» Pozdravi in odide. Od daleč se blesti napis na njegovi torbi v električno rdeči barvi. «Ritorniamo amici». Bodimo prijatelji, ponavljam. Pravzaprav — bodimo znova prijatelji v teh težkih dneh. j " ' N- yV 'y'x : i Prizor iz «Češnjevega vrta», posnet med vajo RAZGOVOR S SCENOGRAFOM DEMETRIJEM CEJEM PRED UVODNO PREMIERO SSG V sceni za «Češnjev vrt» mora živeti le beseda Čehova Gre za izpoved ljudi, ki nimajo bodočnosti, saj so to čisto vsakdanji ljudje... V petek se bo odgrnil zastor nad novo sezono Stalnega slovenskega gledališča. Gledališko vodstvo je za prvo otvoritveno predstavo izbralo «Češnjev vrt» A. P. Čehova v režiji Mileta Koruna. Priobčujemo razgovor, ki ga je urednik gledališkega lista Sergej Verč imel s scenografom Demetrijem Cejem. Razgovor bo objavljen v gledališkem listu SSG. Demetrij Cej, Goričan, je eden tistih scenografov, ki gledališče pozna do kraja saj živi v njegovem drobovju, zabiva žeblje in postavlja scensko ogrodje ter ga naklada in razklada, v svoji sobici izdeluje makete, ki jih potem prenaša na odrski prostor, skratka scenograf, kakršnih je malo. Seveda pa je Demetrij Cej predvsem slikar. Tako je letos razstavljal v Piranu kar 52 slik. To je bila zares velika, če celo ne največja Gejeva razstava. S septembrom pa je spet pričel delati v gledališču. Sediva ob okrogli mizi, v eni od sobic gledališke delavnice. Na policah barve in čopiči, nedokončane makete, po stenah razni načrti, črteži, osnutki. Pogovarjava se o «brizotisku», tako Cej opredeljuje svojo tehniko slikanja. Špricanje na platno. «Prenašaš to tehniko tudi na svoje scene?» «Tudi. Ampak je težje...» «Zakaj?» «Slika ima eno samo površino. Scena pa jih ima tri, tudi štiri. Dimenzijo zase predstavljajo tudi igralci, beseda!» Pogovarjava se sproščeno, neve- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM Z VAŽNEGA SESTANKA V OKVIRU LETOŠNJEGA «PAZINSKECA MEMORIALA» Mnogo novega za našo zgodovino v referatih pazinskega sestanka Prof. T. Sala iz Trsta o zaupnih poročilih fašističnega notranjega ministrstva glede števila Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini leta 1942; po dokumentih v National Archives Washington nas je bilo okrog 400 tisoč - A. Brozina - Slovan o sodelovanju med slovenskimi in hrvaškimi partizani pred kapitulacijo Italije Konec prejšnjega meseca, septembra, je bil v Pazinu, kot smo na kratko že paročali, v okviru tradicionalnega «Čakavskega sabora (s sedežem v Žminju) IV. znanstveni sestanek, tokrat na čast 30-ietnice zedinjenja Istre, Slovenskega primorja, Reke, Cresa in Lošinja, Zadra in Lastova s Hrvatsko in Slovenijo v novi Jugoslaviji. Sestanek se je vršil pod nazivom «Pazinski memorijal», organiziral ga je odbor «Pazinskega memorijala», soorganizatorjev pa je bilo kar deset, med katerimi samo eden iz Slovenije, in sicer Pokrajinski muzej v Kopru. Od 27. do 29. septembra je nastopilo kar 31 predavateljev, ki so prebrali prav toliko referatov (od 33 napovedanih), od katerih dva v slovenščini (prof. J. Titi in prof. J. Kramar, oba iz Kopra) ter eden v italijanščini (prof. dr. T. Sala iz Trsta), v diskusiji pa je sodelovalo s pretežno daljšimi posegi skoraj deset prisotnih, med katerimi tudi naš glavni urednik, ki je organizatorjem memoriala predlagal, naj bi se glede programa v prihodnosti dogovorili za sodelovanje tudi s Slovenci v Italiji. Že sama proslava omenjene o-bletnice in večstoletna skupna usoda Slovenskega primorja in Istre sta nujno terjali, da je letošnji pazinski memorial obravnaval vprašanja in dogodke, ki skoraj v enaki meri zadevajo prav tako primorske Slovence kot istrske Hrvate in Italijane. Zato je dolžnost našega dnevnika, da naše bralce vsaj na kratko seznani s posameznimi referati oziroma predavanji ter njihovimi avtorji. Kdor pa se bo hotel s prebranim gradivom podrobno seznaniti, ga bo lahko našel v posebni publikaciji, v kateri bodo organizatorji tega zanimivega in važnega sestanka objavili še pred koncem letošnjega leta vse referate v celoti. (Zvedeli smo, da bodo trije ali štirje referati objavljeni tudi v Jadranskem koledarju za prihodnje leto). V sredo 26. septembra, t.j. prvega dne memoriala — pod predsedstvom prof. dr. Olega Mandiča z univerze v Zagrebu je bilo prebranih kar 14 referatov in sicer: polk. Vojmir Kljakovič: «Tito in Istra. Aspekti borbe za vračanje Istre v sestav Jugoslavije»; prof. Mario Mikolič: «Istra 1943»; prof. Pelar Strčič: «NOB Istre v jugoslovanski zgodovinski literaturi»; prof. Vlado Oštrič: «Severnohrvat-ski socialisti in istrski problemi (1892 — 1914)»; Josipa Paver: «Arhiv Hrvatske, Zagreb»; prof. Lilijana Modrič: «Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja, Zagreb»; Tonka Župančič: «Arhiv Jugoslavije; Beograd»; polk. Vinko Branica: «Arhiv JLA Vojno- Prof. T. Sala iz Trsta govori na «Pazinskem memorialu» ye- in»J zgodovinskega inštituta, Beograd»; Života Anič: «Arhiv SIP, Beograd»; dr. Jurij Titi: «Pokrajinski arhiv, Koper»; Duško Zorec, višji arhivist z Reke: «Zgodovinski arhiv, Reka»; Jakov Jelinčič: «Zgodovinski arhiv. Pazin» in Ljubomir Petrovič: «Muzej ljudske revolucije, Reka». Zaradi obolelosti sta žal odpadla referata prof. dr. Dragovana šepiča pod naslovom: «Italijanski imperializem in vprašanje Istre» ter dr. Miroslave Despot: «Razvojna pot gospodarstva v Istri od srede 19. do začetka 20. stoletja». V četrtek, 28. sept. pa je sledilo še 15 referatov, in sicer pod predsedstvom prof. Petra Strčiča z Reke, medtem ko je prejšnji dan popoldne sestanek vodil mladi prof. Galiano Labinjan, sedanji ravnatelj znamenite pazinske gimnazije. Tema tistega dela memoriala je bila: «Arhivsko gradivo o Istri 1918 — 1943 v naših arhivih». Avtorji četrtkovih referatov in njihovi naslovi pa so bili sledeči: prof. Tone Cmobori: «O delavskem gibanju v Istri med o-bema svetovnima vojnama»; prof. dr. Bogdan Križman z zagrebške univerze: «Italija v jugoslovanski zunanji politiki 1918 — 1941; prof. dr. Teodoro Sala s tržaške univerze: «O vprašanju a-similacije tujerodcev v pokrajini Istra»; gen. Fabijan Trgo: «Vpliv operacije Četrte armade na politično rešitev problemov Istre in Slovenskega primorja»; Vlado Ju-ričič: «O razvoju vstaje in NOB v Istri»; Dušan Rakovac: «Odhod prve večje skupine prostovoljcev v partizane iz zahodne Istre 29. julija 1943»; Ivan Brljafa in Mario Jedrejčič: «Ustanavljanje SKOJ v Pulju»; Ivan Motika, sodnik iz Zagreba: «Leto 1943 v Istri in Pazinski sabor»; dr. Ivan Jelič: «CK KHH in Istra 1941 -1943»; Savo Vukelič, general KPH polkovnik: «Istrske brigade l. 1943 in Operatimi štab NOB Hrvatske za Istro»; prof. Herman Bur-šič: «Vdor organizacije NO gibanja na Pazinščini 1943»; prof. Davor Mandič: «Narodnoosvobodilni odbori 1943 v Istri»; prof. Janez Kramar: «Vstaja istrskih Slovencev»; prof. Antun Giron: «Prispevek k proučevanju NOB in socialistične revolucije v Hrvaškem primorju in na Reki v letu 1943»; prof. Ljubo Karabaič: «Kvarnerski otoki v NOB 1943». V petek, ko je bil zadnji dan memoriala, sta bila prebrana samo dva referata zopet pod predsedstvom že omenjenega prof. Labinjana, in sicer: Vjekoslav La-davac, Gortanov soborec: «Pristop gortanovcev k NOB» in Milan Rakovac: «"Glas Istre" in tisk NOB Istre v 1943». Za zaključek memoriala pa je bila večurna diskusija. Po splošnem mnenju je ves pazinski znanstveni sestanek izredno lepo uspel, saj vsebujejo prebrani referati in predavanja kar precej novih zgodovinskih podatkov, kar je rezultat dolgotrajnih, marljivih raziskav. V tem no-gledu so še posebej omembe vredni — zlasti za politično zgodovino primorskih Slovencev — referati prof. dr. Bogdana Križmana, prof. Janeza Kramarja, a še posebej za zgodovino raznarodovanja zlasti Boris Urbančič: 0 JEZIKOVNI KULTURI Spomladi lanskega leta je izšla knjiga profesorja Borisa Urbančiča, posvečena vprašanjem naše jezikovne kulture. Knjiga je bila ugodno sprejeta in strokovna kritika se je pohvalno izrekla o njej. Eni so zapisali, da je Ur-bančičeva knjiga dragocen prispevek k oblikovanju strokovno zastopane jezikovne kulture, drugi so poudarili, da so bila mnoga teoretična načela jezikovne kulture v tej knjigi prvič postavljena tako jasno, da ima knjiga ne samo teoretičen temveč tudi praktičen pomen. Da knjiga reprezentira raven teorije jezikovne kulture in nakazuje smer nadaljnjega raz- voja, so v svojih kritičnih poročilih omenjali tretji. Dejstvo je, da je Urbančičeva knjiga bila ugodno sprejeta in da je v dobrem letu pošla. Morda je temu vzrok tudi dejstvo, da je bila knjiga uvrščena med priročnike, ki jih uporabljajo v šolah, morda pa je zgolj potreba po takih delih vzbudila zanimanje zanjo. O tem ne moremo dokončno soditi. Dejstvo je, da je knjiga pošla in da je zato Cankarjeva založba pripravila novo, drugo izdajo. Za to drugo izdajo je avtor delo nekoliko predelal in razširil. Knjiga ima sedemnajst samostojnih in zaokroženih poglavij, v katerih razpravlja o jeziku na splošno, o njega funkciji, o purizmu, vlogi jezikoslovca, o vplivanju jezika na drug jezik, o tujkah, izposojenkah, o modi v jeziku in še o nekaterih jezikovnih, pravopisnih kot pravorečnih problemih. Ob dejstvu, ki ga avtor poudarja, da namreč povojna leta pomenijo velik skok naprej, da pa nanj jezikovno nismo bili pripravljeni, da nam še ni uspelo, da bi dohiteli čas in da zato na tem področju občutimo nekatere slabe in polovične rešitve, ki delajo naš jezik okoren in težak, smemo biti nove izdaje Urbančičeve knjige o slovenskem jeziku in jezikovni kulturi samo veseli. Sl. Ru. referat prof. dr. T. Sale s tržaške univerze. Šalov referat vsebuje namreč dokumentirane podatke, ki so bili doslej neznani in ki jih je našel v washington-skem National Archives, kjer so S. R. (Nadaljevanje na 6. strani) zano. Edina znaka, ki opredeljujeta uradnost pogovora, sta svinčnik in notes. Vprašujem ga za navdih. Od kod ga jemlje. Pri slikah in pri scenah. «V sceni si lahko dovoljuješ pobirati ideje, zamisli... To je normalno, to počenjajo danes vsi scenografi... Pa ne samo scenografi... V sliki tega ni mogoče izvesti. Slika je predvsem osebna stvar.» Cej pravi, da se laže izpoveduje v sliki, kot pa v sceni. Vprašujem ga za vzrok te trditve. «Čeprav se v sceni lahko sprostiš, ima vendar režiser glavno besedo. Seveda pa je sodelovanje med obema, scenografom in režiserjem, nujno.» «Je lahko vsak slikar scenograf in obratno?» «Ne bi rekel. So nekateri scenografi, arhitekti na priliko, ki vidijo v sceni samo zgradbo, likovna stran scene pa jim je tuja. Zato tak scenograf, ki je kajpada mrzel, potrebuje slikarja.» Zdaj se pogovarjava o «Češnjevem vrtu», o Demetrijevi sceni. «Povej mi kaj o tvojem ustvarjalnem pristopu k sceni 'Češnjevega vrta’?» «Veš, stvar ni preprosta. Kar mi je znano, je 'Češnjev vrt' najbolj igrana igra Čehova. Zato je povsem razumljivo, da so vsi veliki scenografi, ki so že delali sceno za 'Češnjev vrt’, poiskali vse, kar je bilo mogoče poiskati, Težko si je izmisliti kaj novega!» «Hočeš reči, da je v tem primeru scenografova ustvarjalnost ničeva?» «No, recimo... čeprav me ne smeš slabo razumeti. Ko sva se z režiserjem Korunom menila o sceni, me je prepričal, naj napravim tako sceno, ki bo poudarjala zgolj bistvo 'Češnjevega vrta’.» «To se pravi...?» «Sceno kot element, brez deko-ra, kiča... V sceni mora samo in zgolj oživeti beseda Čehova. To je izpoved ljudi, ki nimajo bodočnosti...» «Že. Ampak neki poudarek, neki klicaj mora vendarle biti!» «Poudarek, o katerem me sprašuješ, je v prekritem pohištvu. Asociacija, ki se pri tem vzbuja, je dokaj elementarna. Prekrito pohištvo —- prekriti ljudje, saj so to čisto vsakdanji ljudje...» Vsaka scena je kajpada povezana s tehničnimi problemi. Kako bo to stalo, ali bo ta podstavek dovolj trpežen itd. Pri «Češnjevem vrtu» tehničnih problemov skorajda ni. Edini slikarski poudarek, pravi Cej, je v ozadju, ki je fantastično. «'Češnjev vrt’ je simbol... Je kot stara srajca, ki jo imaš spravljeno v omari... Za spomin...» Pri koncu sva. Pred angažmajem v našem gledališču je bil Cej — od takrat je minilo že dvajset let — scenograf v gori-škem amaterskem gledališču «Piccolo teatro». Tistih časov se spominja s hvaležnostjo, saj je imel pri delu veliko zadoščenja. «Kaj pa danes?» «Zadoščenje imam vsekakor. Predvsem se mi zdi pozitivno to, da kot slikar živim v prostoru, ki te prisili, da vedno iščeš nekaj novega. Hkrati pa spoznavaš tudi notranjost ljudi. Da. Gledališče lahko predstavlja za slikarja resnično stimulacijo... In kot je rekel Čehov, edino z delom se človek lahko ohrani in resnično živi...» BmSELLERJI Lestvico najuspešnejših knjig s posameznih področij sestavlja Tržaška knjigarna na osnovi tedenskih ugotovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici. Domače leposlovje Ivan Minatti KO BOM TIH IN DOBER Izbor iz poezije popularnega sodobnega slovenskega pesnika zajema pesmi iz njegovih dosedanjih zbirk in ciklus / 14 pesmi /, ki ni bil še o-bjavljen. Spremna študija Mitje Mejaka. Mladinska knjiga. Kondor, str. 88. Likovna monografija Milan Kumar KOVANE MREŽE Monografska izdaja preko 250 slik o tej propadajoči ljudski obrti dokumentira razvoj ljudske fantazije in okusa, kot ga izpričujejo skozi stoletja prav kovane okenske mreže. Partizanska knjiga, str. 190 Znanstvena dela Nikola Rot OBČA PSIHOLOGIJA Pregled sodobne psihološke znanosti govori o različnih smereh, metodah in aplikacijah te mlade vede, ki doživlja v današnjih časih svoj največji razvoj. Delo je temeljito a dostopno tudi neprofesionalnemu bralcu. M K str. 300 Mladinske knjige PISANI ŽIVALSKI SVET V desetih knjigah, ki navajajo otroka na ljubezen do narave, dopolnjujejo bogate barvne ilustracije prikupen tekst o življenju živali. Izvirnik je italijanski, urednik Rinaldo D'A-dami. Založilo Delo, skupno 600 strani. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllUITIIIIIIlIllIllllllHIllllllilllllIlIlllllllliiiiiiiiiiiiittitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinm NA SEPTEMBRSKEM POSVETOVANJU V PORTOROŽU Marketing - nov pojem v sodobnem knjigotrštvu Knjiga sc mora za tržišče boriti kot vsaka druga potrošna dobrina V drugi polovici septembra je bilo v Portorožu posvetovanje jugoslovanskih založnikov, katerega velja tudi v našem časopisu vsaj bežno omeniti, saj je izraz aktivnejše dejavnosti založb v matični domovini za osvojitev novega tržiška in širjenje dobre knjige. To posvetovanje je bilo že drugo redno, sicer pa tretje v dveh letih. Udeležili so se ga tudi predstavniki Založništva tržaškega tiska, ki je z jugoslovanskim knjižnim trgom tesno povezano ne zgolj po svoji skromni založniški dejavnosti, pač pa tudi kot pomemben posrednik in prevoznik knjig med Jugoslavijo in drugimi zahodnimi evropskimi državami, izmed katerih je seveda na prvem mestu Italija. Na tridnevnem portoroškem posvetu se je zbralo kakih 150 zastopnikov založb iz vseh republik, med predavatelji pa so bili tudi ugledni gostje iz Italije, Švice in Zvezne republike Nemčije. Tema pogovorov: založniški marketing. Kaj je pravzaprav marketing in odkod potreba po njegovi uvedbi tudi na knjižni trg? V našem vsakodnevnem življenju je vse več pojmov, ki jih žal ne moremo opredeliti drugače kakor s tujko, in to velja tudi v tem našem primeru. Preprosto bi pač temu lahko rekli, da gre za tržiščno dejavnost, ki obravnava probleme povezave podjetja ali delovne organizacije in tržišča, sloni pa na filozofiji, da podjetje lahko na konkretnem tržišču obstaja in se razvija samo, če svoje lastne interese podredi interesom družbe. Ti interesi se javljajo preko tržišča v obliki povpraševanja po nekih proizvodih ali uslugah, kar potemtakem pomeni, da mora delovna organizacija usmeriti vse svoje napore k potrošniku. Koncepcija marketinga je seveda relativno nova poslovna orientacija, ki se bistveno razlikuje od predhodnih in v svoji usmerjenosti napram tržišču usodno povezuje proizvodnjo s potrošnjo. Seveda pa se tudi ob tej naši površni označitvi kar samo zastavi vprašanje, če je to sploh v skladu z načeli socialistične družbe. Naj pa tudi takoj povemo, da je marketing samo ena izmed mnogih poti, ki jih skušajo naši založniki ubirati, da bi prišli do bralca, do večjega števila bralcev, do cenejših izdaj, do zadovoljitve določenih obstoječih kulturnih potreb in do ustvarjanja novih. Na gornje vprašanje je zelo jasno odgovoril dr. Fedor Rocco, profesor zagrebške fakultete ekonomskih ved: «Marketing lahko obstaja samo v tesni povezavi z družbo in zato v Jugoslaviji ne more biti kakršenkoli, ampak samo tak, kot je v skladu z našo družbo, se pravi z našim sa-upravnim gospodarskim sistemo-mom.» Svojo misel pa je zaključil z ugotovitvijo: «Založbe ne morejo biti kulturnoprosvetni meceni, založbe so ekonomske enote in od njihove ekonomske stabilnosti sta odvisna tako njihov lastni razvoj kot njihova založniška dejavnost, se pravi, tudi njihova družbena funkcija.» Prav Roccov referat je bil verjetno najtehtnejši prispevek v široki razpravi, zelo zanimivi pa so bili tudi prikazi različnih problemov tržišča, njegovega odkrivanja in osvajanja, ki so jih podali gostje iz tujine, predvsem še Mondadorijev ravnatelj dr. Pietro Sanfelice di Monteforte. Vsa izvajanja so lepo dopolnina uvodni referat Ivana Bratka, predsednika združenja založnikov in knjigotržcev, o družbeni in kulturni vlogi založb in o marketingu. V svojem referatu je Bratko med drugim ugotovil tudi razveseljivo dejstvo, da zanimanje družbe za založniško dejavnost ni bilo v naši domovini še nikoli deležno tolikšne pozornosti kakor prav v tem letu 1973. Portoroško posvetovanje je torej povsem uspelo in založniki so sklenili, da se tudi prihodnje leto zberejo v istem kraju. Prav tako so sklenili, da bodo ob tej priliki obiskali tudi Trst, da se seznanijo z založniško dejavnostjo manjšine. Miroslav Kolute SE EN USPEL IZLET, KI GA JE ORGANIZIRAL NAŠ DNEVNIK Nekaj bežnih vtisov in doživetij na izleta v Leningrad in Moskvo «Severne Benetke» so navdušile - Bogastvo Zimskega dvorca oziroma Ermitaža - Križem po Moskvi - Obisk Leninovega mavzoleja Julij Cezar je svoj pohod v Galijo označil s slovitimi tremi besedami: veni, vidi, vici — prišel sem, videl in zmagal. Mi svojega sedemdnevnega «pohoda» na Leningrad in Moskvo ne moremo tako na kratko «odpraviti», saj ne bomo mogli v vsem prostoru, ki nam je odmerjen, niti našteti vsega, kar smo v tednu dni bivanja v Sovjetski zvezi videli in doživeli, saj bi morali začeti že z mešanimi občutki tistih neredkih izletnikov, ki so one srede popoldne pred dvanajstimi dnevi prvič sedli v letalo, v «iet» «tu-polev 134», ki nas je v pičlih dveh urah in tričetrt pripeljal v »severne Benetke». — Leningrad, končati pa z izredno prijetnim razpoloženjem, ki je vladalo v dveh avtobusih, ki sta nas naslednjo sredo proti večeru vozila proti domovom, vmes pa je gora dogodkov, doživetij, presenečenj, v trenutkih pravih pravcatih odkritij, pa tudi občasnega nerazpoložen j a posameznika, kajti velika skupina 80 ljudi različnih pogledov in navad v povsem spremenjenih razmerah ne more preživeti tedna dni brez kake sence, ki pravzaprav služi le za to, da je ce'otna podoba bolj popolna, boli resnična. Začnimo torej s kakim vtisom iz Leningrada. Vreme v Leningradu nam sicer ni bilo posebno naklonjeno, kljub temu so lepote tega mesta očarale, posebno umetnostni zakladi Ermitaža, velikanske galerije v nekdanjem Zimskem dvorcu ruskih carjev, kjer je razo-bešenih toliko umetnin, da bi moral človek ostati v galeriji polnih osem let, če bi se ustavil le pol minute pred vsako podobo. Pa tudi sam dvorec je navdušil, seveda s svojim obsegom in svojim bogastvom. In kolikor je Ermitaž oziroma Zimski dvorec navdušil s svojim bogastvom, toliko je ganilo obiskovalce Piskarevskoje me-morialnoje kladbišče, to se pravi eno izmed treh leningrajskih pokopališč, na katerih je pokopanih okoli 700 tisoč Leningrajčanov, ki so umrli od lakote, ali od nacističnih bomb v času v 900 dneh, kolikor je bilo to mesto obkoljeno v času druge svetovne vojne. K ganotju je pripomoglo več dejavnikov: slike v dveh prostorih majhnega muzeja, dež, ki je ves čas mrlel, komaj zaznavna glasbena spremljava in tudi pieteta sovjetskega človeka do padlih, ki se kaže v izredni negi tovrstnih objektov. Povsem drugačno razpoloženje Skupinska slika n (cinikov v Moskvi nasproti hotelu Roggia, v katerem smo stanovati tri dni pa se je kazalo pri obisku Petrovega letnega dvo.ca r.e.taj desetin kilometrov iz Leningrada ob Baltiku. Tudi tu je nagajal dež, toda skupine obiskovalcev so vneto sledile trem spremljevalkam in tolmačicam, «vodičkam», ki so razlagale nastanek dvorca, še posebej pa funkcioniranje «27 vodo-metnih skupin», ki so prav na dan našega obiska še zadnji dan letos delovale, kajti čez zimo je njih delovanje nemogoče. V parku Letnega dvorca se je marsikateri izletnik tudi konkretno prepričal, kako šega v je bil Peter Veliki, ko ga je curek vode iz ne preveč ali ne vedno skritih virov ohladil «od zgoraj» ali «od spodaj». Tu smo imeli tudi priložnost, pobliže se spoznati z Nevo, po kateri smo se s hidrogliserjem vračali v Leningrad. Žal nam ta vožnja ni dala tega, kar bi bila lahko, ker je bilo vreme deževno in megleno. Zanimiv je bil tudi obisk Petro-pavlovske trdnjave, kjer vzbuja še posebno zanimanje najstarejša leningrajska cerkev z izredno visoko pozlačeno «konico» z angelom na vrhu, z grobovi ruskih carjev in mnogimi umetninami. Svojevrsten umetniški in arhitektonski biser je leningrajska katedrala — Isaakijevski sabor, ki se na prvi pogled niti ne zdi tako velika, ki pa more sprejeti do 14 tisoč ljudi in «počiva» ali Pokopališče Piskarevskoje, kjer je pokopanih 470.000 Leningrajčanov «leži» na tisočih stebrih, ki so jih zabili v močvirna tla, da bi na njih mogli postaviti mogočno zgradbo, na kateri se še vedno vidijo sledovi nacističnih granat iz zadnje vojne. Ne smemo pozabiti, da je bila med zadnjo vojno zrušena ali hudo poškodovana vsaka tretja zgradba tega milijonskega mesta, ki je bilo nekaj mesecev povsem obkoljeno, nato pa si je vendarle utrlo izhod iz o-broča preko Ladoškega jezera, o-svobodilo pa se je šele po 900 dneh. En večer so si izletniki privoščili tudi «lažji» program, namreč obisk tipičnega ruskega lokala. In v restavraciji Sadko je izletnike ob obloženih mizah zabaval ansambel, ki je izvajal ruske pesmi, katerim je solist dodal tudi nekaj opernih melodij, sami izletniki, ali bolje neka skupina med njimi pa je program zaokrožila z venčkom slovenskih pesmi. S slovensko pesmijo so se udeleženci izleta, ki ga je organiziral Primorski dnevnik, tudi poslovili od Leningrada. Na kolodvoru, kjer je bilo treba počakati na «rdečo puščico» so v veliki veži zadoneli akordi naših pesmi, ki so koj pritegnili pozornost priložnostnega občinstva. Če smo v beleženju vtisov in dogajanj v Leningradu morali marsikaj preskočiti, bo glede tega še huje v Moskvi, kjer so si izletniki v spremstvu treh «vodičk» najprej ogledali mesto «iz avtobusa», nato tudi Kremelj in v njem dve cerkvi in sicer staro cerkev, v kateri so kronali ruske carje v času, ko je bilo glavno mesto Moskva, pa tudi pozneje, ko je prestolnica Rusije postal Leningrad, oziroma nekdanji Petrograd, odkoder so prihajali v Moskvo na kronanje vsi carji, ter cerkev, v katerih so grobnice ruskih carjev, ki so vladali tej veliki deželi v času, ko je bila Moskva njena prestolnica. Po obisku samostanskega objekta No-vodevični, kjer smo bili priča dvem verskim svečanostim, krstu in nekemu drugemu obredu, smo stopili tudi na grob Nikite Hruščova, predposlednji dan bivanja v Moskvi pa smo se poklonili spominu Lenina. Že dolgo pred enajsto uro, ko se začne sleherni dan, razen ob torkih in petkih, obisk mavzoleju, smo se uvrstili Veljaven od 7. do 13. oktobra 1973 ® OVEN (od 21. 3. do 22. 4.) Ves teden bo dolgočasen in brez posebnih dogodkov, pa Čeprav se boste srečavali z ljudmi, ki bi vam mogli biti simpatični. Posli vam ne bodo pustili do sape. Prijetno presenečenje. Z zdravjem kar dobro. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Dobro premislite preden se lotite novih del. Marsikaj bo šlo prav in marsikaj narobe. Prijeten dogodek sredi tedna se bo spremenil v razočaranje. Na vidiku nove simpatije ali celo kaj več. Nervozni boste. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. S.) Ali boste odšli na pot ali pripravljali daljše potovanje, vsekakor bo vaše živ- ____ Ijenje razgibano, kar vas bo močno razburilo. Tudi v ljubezni boste doživeli nekaj nevsakdanjega. Z zdravjem ne bo nobenih težav. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pazite na tiste. ki vas opravljajo in LtcHeA ) vas skušajo spodnesti. \ ■»* / Težave boste imeli tu- / di na delu, ki vam je sicer prijetno. V resnih trenutkih se obrnite na domače ljudi, ki vas imajo radi. Prehladili se boste. 0 LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Če hočete izgla-diti spor, ki ste ga povzročili, boste morali vsaj omiliti svoje trditve. Drugič bodite pozornejši in brzdajte svoj jezik. Novosti v ljubezni ali v prijateljskih vrstah. Glede zdravja nič novega. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nekdo bo skušal vplivati na vas, da bi imel od tega velike koristi. Ne zanašajte se na sodelavce, ki jih niste preverili. Neko razočaranje vas bo za trenutek pretreslo, vendar ne bo hudega. Tudi glede zdravja nič posebnega. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Bodite skromnejši v svojih zadevah in vse bo prav. To velja tako za rezultate na delu oziroma v poslih, kakor tudi za uspehe v čustvih, kjer se bo nekaj začelo majati. Od sebe zahtevate preveč. Živčne motnje. ŠKORPIJON (od 24. r .. _ 10. do 22. 11.) Zavedati PttU/ ^ se morate, da niste sami in to v pozitivnem in tudi v negativnem smislu. V teža- vah vam bo kdo pomagal, niste pa tudi edini na svetu. Previdnost vam bi tokrat mogla koristiti. Zdravje kar dobro. STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Glede zdravja, dela, uspehov in zaslužka se zares ne boste mogli potožiti, kajti vse bo šlo kot namazano in vendar se ne boste počutili zadovoljne. Neki dogo- dek vas bo spravil v čudno razpoloženje. _____ KOZOROG (od 21. f 12. do 20. 1.) Pazite f \ na vsako svojo potezo, * ) celo na vsako svojo J/ besedo. Vse kar boste počeli ta teden, bo podvrženo kritiki vaše ožje okolice in vaših predstojnikov. Nova ljubezen, ki pa ne bo dolga. Zdravje odlično. VODNAR (od 21. L 2.) čeprav se skušali dobro uveljaviti, vam načrti bodo uspeli. Izbra- napačno pot, ki bi vas lahko pripeljala tudi v zagato. S skromnostjo boste več dosegli tudi doma. Pazite malo na zdravje. RIBI (od 20. 2. do 22. 3.) Prijetni stiki s poslovnimi sodelav (f " -d ci vam bodo dali novih y moči za še napornejše podvige. Vsekakor boste z uspehi zadovoljni vi in tudi tisti, ki z vami delajo. Ne spuščajte se v ljubavne prigode. Nervoza. je uumiuu. VODNA /iT\ do ,9- / W \ boste I L J uveljavi VJ» y ne bod< 'v—/ li ste i v dolg sprevod, v katerem je bila tudi večja skupina Vietnamcev, ki je pritegovala posebno pozornost in, lahko bi tudi rekli, spoštovanje. Bolj se je sprevod bližal mavzoleju, bolj je množica postajala tiha, dokler ni utihnil tudi sleherni šepet. Spoštovanje je bilo močnejše od vseh občutij. Obisk «veliki torti», kot imenujejo moskovsko univerzo na Leninskih gričih, obisk razstavi 50 let sovjetskih dosežkov in uspehov, vštevši paviljon sovjetske astronavtike, obisk zakladnici ruske u-metnosti galeriji Tretjakovski, ob-bezen obisk podzemeljski železnici, obisk predstavi v največji in najbolj akustični dvorani, v kremeljski kongresni dvorani, nadalje obisk trgovinam spominčkov in drugih sovjetskih izdelkov, o-bisk tako imenovani borodinski panorami, to se pravi sliki in plastiki, ki prikazuje trenutek iz zgodovinske bitke v tem kraju nekega novembrskega dne 1812 med Kutuzovim in Napoleonom, obisk tudi kakemu lokalu in vse to v ruskih odnosno movskovskih dimenzijah, kjer je vse veliko in razsežno, vse to je marsikoga tudi utrudilo, vendar hkrati tudi navdušilo, tako da je med izletniki zavladalo prijetno razpoloženje. Tudi na letalu, na udobnem in zares naglem «tupoljevu 134», ki nas je ponovno nad oblaki, na višini 10.000 m in pri temperaturi 45 stopinj pod ničlo z brzino 850 km na uro v treh urah varno pripeljal na Brnik, odkoder smo teden dni prej odleteli proti Leningradu. Ere Mnogo novega (Nadaljevanje s 5. strani) shranjena tajna in zaupna poročila bivših fašističnih oblastnikov v Julijski krajini do kapitulacije Italije. Med temi so tudi poročila o zaupnem in tajnem štetju našega prebivalstva po narodnosti, ki so ga v letu 1939 in 1942 o-pravili po nalogu notranjega ministrstva prefekti in kvestorji v naših krajih. Prav gotovo vsebuje washingtonski arhiv še mnogo drugih doslej neznanih in neraziskanih podatkov. (Kolikor nam je znana literatura o raznorodovanju med obema vojnama, lahko domnevamo, da doslej slovenski znanstveniki dokumentarnega gradiva iz omenjenega ameriškega arhiva še niso do kraja raziskali.) Tržaški prof. T. Sala pa je v Pazinu s svojim referatom javno opozoril le na majhen, toda nadvse dragocen del teh važnih dokumentov v Washingtonu. Prepričani smo, da je med temi dokumenti še mnogo takih, ki so za našo politično zgodovino neprecenljive važnosti. Skratka: prof. Križman iz Zagreba je povedal marsikaj novega o odnosih med Jugoslavijo in Italijo pred zadnjo vojno. prof. J. Kramar iz Kopra pa je govoril o še vedno nezadostno raziskanem vprašanju glede 500 nerešenih političnih zapornikov iz koprskih zaporov po kapitulaciji Italije, prof. Sala s tržaške univerze je prebral med drugim tudi zaupni dokument fašističnega notranjega ministrstva iz leta 1942 iz katerega sledi, da so fašisti ugotovili, da je bilo leta 1942 v Julijski krajini skoraj 400 tisoč Slovencev in Hrvatov. Tržaški univerzitetni profesor je tudi poudaril, da vprašanje našega raznorodovanja še zdaleč ni znanstveno obdelano tako, kot bi moralo biti. Med diskutanti ob zaključku memoriala sta bila najbolj zanimiva bivši slavni istrski partizanski poveljnik Ivan Brozina — Slovan in znani istrski in bivši tržaški duhovnik dr. Božo Milanovid. Prvi je govoril o tesnem sodelovanju istrskih hrvaških partizanov s slovenskimi primorskimi partizani na vsem območju med Reko in Trstom zlasti pa na območju Brkinov, Ilirske Bistrice in Čičarije. Drugi pa je govoril o vlogi istrske duhovščine po kapitulaciji Italije ter pri tem omenil stališča dveh škofov v naših krajih: sedanjega tržaškega in nekdanjega puljsko-poreškega škofa; omenil pa je tudi pok. Giannija Bartolija in njegovo politično delovanje ter mimogrede povedal tudi, da se je B. «letos preselil v večnost». n!7 r 2 '///////% \ W/. v//'s/M m C« 1 i/ NEDELJA, -. ''KT0BRA 1973 ITALIJANSKA TEl.