PoStarlna plačana. Štev 20. Posamezna flev. Din i«-* V Liubliani, v **etek dne 16. maja 1924. Leto VII. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15-celoletno Din 30*—. / boj za resnične ljudske koristi! Na naše sestanke in shode prihajajo| In res! Iztreznjenje je prišlo še prej, tudi klerikalci. Prav je tako, kajti tako, kakor smo pričakovali. Oni poslanci, ki so slišijo pametne in trezne besede in imajo j izšli iz avtonomističnega groma in bliska možnost, da začno malo razmišljati o tem, kdo ima s stališča koristi našega slovenskega človeka prav. Zato naj naši somišljeniki na naše politične prireditve le privedejo vedno pristaše drugih strank, da se tako jasnejše in popolnejše razbistri naš program. Na takih sestankih in shodih se tu in tam oglasi k besedi tudi kak pristaš klerikalne stranke, ki je bil na shod poslan od svojih političnih voditeljev, da zanje dene roko v žerjavico. Voditelji sami si na shod navadno ne upajo, ker se nočejo osramotiti, zavedajoč se, da zagovor njihove politike ne vzdrži sile protidokazov, ki izvirajo iz programa demokratske stranke. Navadno tak klerikalni pristaš pravi: •«Ustava je za nič, mi hočemo avtonomijo!« Ko ga nato primejo za jezik in vprašajo, v čem in zakaj je ustava za nič in kaj si predstavlja pod «avtonomijo», pa reče prav učeno: «Zato!» ali pa «To boste videli». Včasih začne kak takšen možak zmerjati in vpiti, da s tem pokrije praznoto svojega pojmovanja o naših najvažnejših notranjepolitičnih vprašanjih. Lani smo volili pod silnim pritiskom klerikalnega političnega ustroja, ki je imel predelati res zelo mehko in pripravno blago: ljudstvo je bilo nezadovoljno na vseh koncih ii krajih. Mlada država ni mogla in dostikrat tudi ni znala zadostiti vsem velikim in nujnim potrebam državljanov. To dejstvo so brezvestni politiki izrabili in so nahujskali že itak visoko razdražene množice do najskrajnejših mej. Ljudstvo je hotelo svoji nezadovoljnosti dati izraza — in je volilo klerikalno avtonomijo in s kroglicami podiralo vidovdansko ustavo, ker je pač mislilo, da v tej avtonomiji leži rešitev. In pečene piske ima vsakdo rad. Beseda «avtonomija» je šla od ust do ust in bila je s hujšim poudarkom izgovar-jana kakor svoječasno besede judovske množice: «Križaj ga, križaj ga!» Še celo po stopnicah k romarski cerkvi naše ljudstvo ne hodi s toliko gorečnostjo in zaupanjem, kakor je hodilo lani po cestah k voliščem. In drugi dan po volitvah je bilo vse zmage pijano. Trezni in razsodni ljudje, ki so gledali to pijanost, so vedeli prav dobro, da pride iztreznjenje in po iz-treznjenju glavobol. Zato smo v skrbi za naše ljudstvo pomilovali to veselja pijano množico. kakor rjoveči tigri, so že v enem samem letu dokazali, da ne znajo in ne morejo voditi uspešnega boja za koristi slovenskih pokrajin. (Da res ne morejo, so sami priznali ; o tem, da tudi ne znajo, je pa danes brez priznanja prepričano vse slovensko ljudstvo.) Od vseh velikih besedi o avtonomiji so danes ostale le silne bolečine v glavi — in v iepih naših davkoplačevalcev. Klerikalni tigri so ljudstvu obesili na trnek avtonomijo, da se je nanjo ujelo in da je to nepremišljenost poplačalo na podoben način kakor ujeta riba, ne sicer s telesno smrtjo, pač pa z gospodarsko škodo. Povsod na svetu je navada ta, da se poslanci volijo zato, da z vsemi sredstvi ter vedno in ob vsaki priliki zastopajo koristi svojih volilcev. Kako pa so jih zastopali klerikalni tigri? Na ta način, da so še tistemu, ki je hotel za ljudstvo napraviti kaj koristnega, metali polena pod noge, ga zmerjali in obmetavali z vsemi mogočnimi psovkami ne glede na to, če je tako početje Bogu dopadljivo ali ne. Vsak kmet naj kar premisli, kaj mu je prineslo leto po volitvah! Samo zvišane davke, pristojbine in kuluk, ki so ga demokrati odpravili. Klerikalci verno ljudstvo tolažijo z besedami, da za enkrat še niso mogli «veliko» storiti za avtonomijo, da pa bo že še prišla. Samo potrpljenja da je treba. Od tega potrpljenja pa naš človek ničesar nima. On hoče imeti takoj dobre ceste, nizko vožnjo po železnici, poceni obleko in kruh, dobre šole, gospodarsko in prosvetno izobrazbo. Vse drugo so samo prazne čenče. Bližamo se novim volitvam in narod bo povedal, ali se hoče še v naprej zadovoljevati s tako brezdelno politiko in avtonomističnimi čenčami, ali če hoče imeti politiko dela, velikega, vztrajnega in napornega dela za korist naroda in države. Teh volitev se klerikalci boie! Kdor ima čisto vest, se mu ni treba ničesar bati! Klerikalci skušajo v Beogradu, da na vsak način preprečijo nove volitve. Pri tem; delu so zelo vztrajni in iznajdljivi. Da bi1 bili tako tudi drugače! Demokratska stranka bo šla tudi ob' novih volitvah v boj za koristno samo*1 upravo v domačih zadevah proti avto* nomiji klerikalcev, ki hočejo le dobiti pod svojo pest slovensko ljudstvo, da bi ga pestili in izkoriščevali po svoji mili volji. Naš kmet, obrtnik in trgovec v sedanjem prosvetljenem času nimajo razumevanja za take malenkosti; naš človek hoče, da se mu dobro godi na zemlji in zato ne bo več nasedal klerikalni avtonomiji, ki je samo grofov gradič za gotovo gospodo, kateri bi klerikalni tigri slovenski narod radi pri* peljali v brezobzirno izkoriščanje. Strahovita klerikalna samoobsodba Minulo nedeljo je «Slovenec» napisal veliko jeremijado, da mora ljubljanska bolnica odpravljati posamezne bolnike v domačo oskrbo, ker nima dovolj sredstev. «Slovenec» seveda laže, da bolnica meče na cesto tudi težko bolne in take z nalezljivimi boleznimi. Sam ravnatelj ljubljanske bolnice, dr. Gregorič, je to natolcevanje ovrgel z javnim pojasnilom, da se bodo stopnjema odpuščali samo tisti bolniki, ki se lahko zdravijo doma, bodo pa se še nadalje sprejemali v bolnico bolniki z nalezljivimi boleznimi in taki, ki so v vsej meri potrebni zdravniškega nadzorovanja in pomoči. Že s tem je dokazano, da se je »Slovenec« enkrat strahovito blamiral s svojim lažnivim kričanjem. Še hujša pa je samoobsodba, ki jo je izrekel s tem, da ljubljanska bolnica ne dobi vseh potrebnih sredstev od vlade. Kdo pa je temu kriv? Klerikalni tigri!, Vlada namreč, pa naj bo katerekoli baže, ne sme poedinim državnim zavodom; nakazovati večjih kreditov, kakor so označeni v državnem proračunu. Klerikalk ni tigri so lani pomagali vpostaviti samo* radikalski režim in so za to uslugo znali vse leto ščipati drobtine za svoje in farov* ške malhe, nikakor pa ne za slovensko ljudstvo, ki jih je izvolilo. Pol leta se je pretresal proračun, toda med klerikalnimi tigri ni niti eden črhnil, da naj se ljubljanski deželni bolnici nakažejo večji krediti. Tigri so znali pobirati samo dnevnice po 300 dinarjev in na skupščinske seje niso redno prihajali; če pa so prišli, so ali dre* mali ali pa rjuli za svojo avtonomijo. Prikrajšani krediti za ljubljansko de* želno bolnico so tudi eden dokazov, da so klerikalni poslanci v Beogradu s svojo po* polno nesposobnostjo nas Slovence spra« vili ob ves dober glas, ki smo ga prej užl« vali. .Da se «Slovenčeva» sanioobsodbjt. Še bolje pojasni, je treba povedati, da so klerikalni poslanci za usmiljene sestre iz-poslovali nekaj denarnih koristi — toda ne njim, pridnim revicam v prid, temveč v malho njihovega reda, ki je ravno tako grabežljiv kakor vse cerkvene kase. Ali slovensko ljudstvo poslancev ni volilo zato, da čuvajo njegove interese in se potegujejo za njegove koristi? Klerikalni tigri so kakor tisti neumni svetopisemski hlapec zakopali talent, ki jim ga jc lani zaupalo slovensko ljudstvo. Ko ga bodo letos odgrebli, bo že ves izpremenjen ,v — govno. Politični pregled Ravno mcsec dni traja vladna kriza. Poskusilo se je že, da se da vsem strankam prilika udejstvovanja v vladi. Kralj je poveril g. Trifkoviču sestavo tako zvane koncentracijske vlade, v kateri bi bilo zastopano več strank, med njimi tudi naši klerikalci, ali sestava vlade se ni posrečila. Zato je sedaj volilna vlada edini izhod in ta vlada bo sestavljena gotovo samo iz radikalov in samostojnih demokratov, ker vse druge stranke so preveč očitno pokazale, da jim ni do resnega dela. Naši klerikalci so se posebno osramotili s svojo protinarodno in protidržavno politiko. Nove volitve se bodo vršile najbrže v treh mesecih, in to pod geslom; za državo ali proti državi. Nasprotovanju ureditve države se mora napraviti konec! Zaradi klerikalne zaruka-nosti in radičevskih neumnosti država nc |bo šla v pogubo. Zadnje leto jc imelo ljudstvo dovolj prilike, da je videlo, kam vodi Iklerikalna politika, ki je oropala Slovenijo pravega zastopstva tam, kjer se deli pravica. Slovenijo je zastopalo v narodni skupščini 21 klerikalcev, ki nimajo pokazati nikakega uspeha. Zato naj ljudstvo pri sedanjih volitvah pošlje v narodno skup- 'Anton Stražar: Mačeha s Kompoljskega gradu (5. nadaljevanje.) Uršula je zdaj vedela, kaj je tudi njej usojeno. Raztegnil se ji je obraz v strašnem začudenju. Stopila je k lini in videla prizor, Kako je Janko pognal Lenarda na prosto. Ko se je z malo culico tudi ona izmuznila iz gradu in po kletvi pohitela za Le-nardom navzdol po grajski poti, je vedela, da jo bo zvesti brat počakal. Ni se varala. Lenard je stal na koncu grajske poti, v očeh piu je zopet lesketala stara zlobnost. «Kam pa zdaj?» je bil prvi Lenardov pozdrav, ko se je Uršula bližala navzdol. •kKam? V Rožeški grad! Gostoljubno naju sprejmejo, vsaj za tako dolgo, da pre-udariva najpotrebnejše. Ampak ta prekleti Janko tudi ne uide najinemu maščevanju!» Tako sta odšla Uršula in Lenard kot izgnana zločestnika v mrzlem zimskem jutru proti Rožeškemu gradu. • Rožeški grad je tiste čase stal na nasprotnem dokaj manjšem Mohorskem hribu. Rožeški graščaki niso bili pri tlačanih nika- ščino zastopnike, ki bodo storili za narod vse, kar je v njihovi možnosti. V naši zunanji politiki jc najvažnejši dogodek sestanek na Bledu, ki se je vršil te dni med našim zunanjim ministrom dr. Ninčičem in češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem. Ta sestanek je nov dokaz, da vladajo med našo državo in Češkoslovaško tako prisrčni od-nošaji, kakor je to le želeti v interesu obeh slovanskih držav. Na sestanku sta se pogovorila oba zunanja ministra o tekočih vprašanjih zunanje politike. Nedvomno je, da bosta šli obe državi tudi v bodoče v vseh zunanjepolitičnih vprašanjih skupaj. Zelo važen dogodek so francoske volitve, ki so se vršile minulo nedeljo in so zelo izpremenile notranjo sestavo francoskega parlamenta, ker je dosedanja vlada gospoda Poincareja ostala v manjšini. To bo vplivalo na razvoj notranje francoske politike, v zunanji politiki pa najbrže ne bo nobenih izprememb. Kar se Jugoslavije tiče, je nova parlamentarna večina v francoskem parlamentu naši državi ravno tako prijateljska kakor je bila dosedanja večina. S Francijo bomo vedno v dobrih odnošajih, ker to je edina od evropskih sil, ki je Slovanom prijazna in ki živi s slovanskimi državami v najboljših odnošajih. Slovani in Francozi imamo iste sovražnike Nemce, in dokler bomo mi skupaj, bo Ncinec vedno preslab, da bi se upal napasti kako slovansko državo ali Francijo. V Nemčiji postaja komunizem zelo nasilen in boji med komunisti in policijo so na dnevem redu. Posebne moči pa komunisti v Nemčiji nimajo, ker uči ruski zgled evropske narode, da komunizem ne vodi k dobremu. V Nemčiji je sicer zelo slabo, ali red je vendar. Ako bi zavladali tam komunisti, bi bil to konec Nemčije. 1 kor na tako dobrem glasu kakor kompoljski1 vitez. Pred rožeškimi valpti so se tresli ubogi kmetje, kjer so se le pojavih. Tudi trgovci so se bali potovati ob vznožju Ro-žeškega gradu. Vedela je upapolno gledal v pošteni obraz viteza Predoseljski občinski odbor naj bi imel tako moč, da bi ukazoval državi, kakšne zakone naj ustvarja. To lahko pripovedujeta svojim backom, ki ne smejo brati drugega kakor «Domoljuba»; drugi pa, ki mislimo malo dalje kakor do konca nosu, vemo, da se rešujejo pri občini gospodarske zadeve, ki so za nas vse velike važnosti in katere mi bolje poznamo kakor duhovna gospoda. Hvaležno odklanjamo njuno «farbarijo» ter jima toplo priporočamo Kristusov nauk: «Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!» Sovraštva in prepira je bilo že dovolj v naši občini, naj zavladata enkrat mir in ljubezen. Bojimo se, da ta blagohotni nasvet ne bo našel odziva pri naših božjih namestnikih. ŠT. PETER PRI NOVEM MESTU. Gospod F. je vzel preko zime k sebi reveža, ki ga je za božjo voljo prosil, naj se ga usmili in mu da jesti in strehe. Delo je omenil pri tem le mimogrede. F. mu izpolni to milo prošnjo in ga sprejme v svojo hišo — ne iz potrebe, temveč le iz usmiljenja. Ta veliki revež se je kmalu privadil toplemu gnezdu, sčasoma se je opogumil, poiskal si je somišljenikov pri Orlih in prijateljic pri cerkvenih pevkah, saj je znal tudi on tako lepo peti na koru kot slavček v grmovju. Po ubogi «Domovini» je udrihal ob vsaki priliki s tako silo, da je kar treskalo. Ravnal je pač po naukih svojega dušnega pastirja, ki je na prižnici javno razglasil pri jutranji maši, da je hudičeva vsaka hiša, kjer čitajo «Domovi-no», to umazano, raztrgano cunjo. To pridigo si je naš siromak dobro zapomnil. «Moj gospodar je demokrat, čita «Domovino:*, hvaležnosti te baže človek ne zasluži, saj je njegova hiša itak hudičeva,» si je gotovo mislil sam pri sebi. In je šel ter izmaknil starčku, svojemu dobrotniku, listnico s 3000 dinarji ter začel izkazovati hvaležnost prijateljem in prijateljicam, Orlom in cerkvenim pevkam, ki so bili po njegovem hvaležnosti bolj vredni nego ta preklicani demokrat. Pa so imeli nekaj časa naši Orli in cerkvene pevke lepo življenje, pili so, peli in se radovali, saj je naš siromak vse plačal z denarjem demokratskega «kapitalista». Kaj za to, da je ta demokratski «kapitalist» star in bolehen mož, on čita «Domovino», zato ga Juraja. Vse je mučno čakalo, kaj poreče on, imenitni kompoljski vitez in Miličin oče. Sedaj vstane vitez Juraj v roki držeč polno čašo vina in slovesno spregovori: «Kar je usoda zvezala, ne bom trgal jaz. Nazdravljam ti, ljubi Jošt! Spoznam, da za mano, ko me že ne bo več na svetu, ne bo zvestejšega človeka od tebe, da mi čuva mojo ljubljeno edinko. Naj Bog z nebeških višav blagoslovi vajino zvezo! Jaz vaju zaročam. Veselita se vidva mlada in meni ljuba. Bodita srečna, o vsem podrobnem pa se še pogovorimo. Napijam torej na zdravje vama in vsej častiti Plavčevi hiši!...» Kupice so čvrsto zazvenele v znamenje, da v tej družbi ni bilo nobenega hinavca, temveč vse, kar se je videlo po zunanjosti, je bilo tudi v poštenih srcih, ki so vsa utripala radostno. Jošt in Milica sta se objela, srečnemu očetu Plavcu pa se je zdelo, kot bi sanjal prijetne sanje. Kakšno povišanje je to za njegovo rodovino! Njegov sin pa grašča-kov zet! — to je vendar najvišje odlikovanje, ki se ga ni mogel nadejati v svojem življenju. Ko so pojenjala nazdravljanja, vstane torej tudi oče Plaveč in spregovori, kakor je to čutil za svojo dolžnost-. ni škoda. Ali ta hudobni centralizem vzdržuje še vedno orožnike, sodnije in še toliko drugih «nepotrebnih» stvari — daj, bože, da bi kmalu avtonomija pometla z vso to navlako, potem bomo šele pravi ptiči in Orliči. Ker pa žalibog še nimamo avtonomije, je prišel orožnik in povabil s seboj našega Orlica, ki je skesano priznal, da je našel v listnici svojega gospodarja sicer ne 3000, ampak le 2000 dinarjev, in oddal še preostalih 750 dinarjev. Drugo pa se je že zapelo in zapilo. In tako je naš Orlič-tatič prišel v kletko kakor ptič, samo ne poje nič, temveč gleda, kako ga čuva birič. — Gospodje klerikalci, izderite najprej bruno iz svojega očesa, potem šele očitajte nasprotnikom pezdir v njih očesu. Radi vaše reklame se «Domovina» stalno širi tudi v naši fan in tudi nas demokratov je vedno več, čeprav ščuvate na nas na prižnici in v spovednici. — Demokrat- KUHARICA IZ MIRNE, KI PIJE GA IZ ŠTIRNE. (Dopis.) Pri nas imamo kuharico, ki kličemo jo vsi za Mico; je lepa in debela ko Katra ali Špela. Da znali bodo tud' faranl, kak' Mica gospodarstvo brani, popišemo to zgodbo v zabavo in presodbo: Župan je sklical svoj odbor, je rekla Mica, da je nor; to pa seveda Ie zato: za pot pod farovžem je šlo! «Hudobneži so pot zaprli, na vrtu jablane podrli. Jezila se je Mica, da to ni več pravica. Je s kolom pot zapirala, se na ljudi zadirala. A Podločan. so se zbrali naprej drevesa podirali. Že jablane ležijo in zdaj je prosta pot, A Mici se oči solzijo, še hujše ji je v srcu not. «Božja pota so za nas uboge zemljane resnično nedoumljiva. Sedaj lahko vsi z žlahtnim gospodom Jurajem spoznavamo, da je Bogu mogoče tudi iz hudobije narediti dobroto. Le pomislite, če bi jaz bil takrat sina doma zadržal, bi se bila hudobija docela obnesla in ta draga cvetlica Milica bi bila za vekomaj presajena v smrtno gredo. Ne godr-njajmo torej nad božjimi naredbami in spoštujmo jih Pa ko je naša sreča že tako po-polna, mi veleva očetovska dolžnost, da tebi, moj sin, izpregovorim par besed: Bodi v veselje Milici, njenemu žlahtnemu očetu in naši hiši, ki je s tvojo zaroko visoko počaščena.- V tem je obseženo vse! Prosim Boga blagoslova za vajino zvezo in nazdravljam žlahtnemu gospodu Juraju, da mu bo usojenih še mnogo srečnih let v dopadenju nad njego-govim potomstvom!» Zimski dnevi so kratki, zato so se kompoljski ljudje v popoldanskih urah morali dvigniti in se odpraviti z Milico proti domačemu gradu. Ko sta se poslavljala mlada za-, ročenca, pravi Milica v tolažbo: «Jošt, žalosten pa nikar ne bodi. Dal Bog, da bova kmalu za vedno združena. Dotlej ti je seveda sleherni dan prosta pot GORA PRI SODRAŽICI. — Klerikalna Stranka tudi pri nas doživlja vedno večje polome. Naš občinski odbor je na svoji seji dne 26. aprila t. 1. razpisal službo cerkovnika, ki ga že leto dni nimamo. Toda kaj se je zgodilo Vsi tisti, ki vedno kritizirajo demokrate, so se tokrat izkazali s tem, da so Vložili pritožbo, češ, da ne pristanejo na jsklep seje. Sedaj se vidi, kdo je proti temu, Ida bi ne dobili cerkovnika. To niso demo-jkratje, temveč naši klerikalci, ki uganjajo hi-inavščino, kjer le morejo. Toda v kratkem se jtudi pri nas vrš'jo občinske volitve. Naši občani so doslej imeli dovolj prilik, da so uvideli, kdo je za pametno občinsko gospodarstvo in kdo samo za zgagarstvo. Klerikalcem ne bomo dali glasov, temveč bomo volili demokratske može. Saj lahko vsak uvidi in spoznava, da so demokrati za odkrite račune, klerikalci pa sa samo za zahrbtne spletke in za nadoblast. Gorniki, torej pozor ha klerikalne hinavce. Ob občinskih volitvah mora naša demokratska zmaga biti popolna. t— Gornik. RAKA PRI KRŠKEM. Bližamo se občinskim volitvam. G. župnik Škerjanec zopet napenja vse strune, da bi vjel kaj ptičev na svoje limanice. Toda zastonj se trudite, gosp. župnik, kajti Račani so že siti Vaših obljub. Škoda voza in čevljev, ki jih zastonj uničujete. — Sedaj pa na drugo točko: Kaj delajo naši Orli? Najprvo čestitamo sirovosti in pijančevanju posameznih Orlov, pred katerimi ni miru ne podnevi ne ponoči. Pred mesecem dni so bili naši Sokoli, ko so se mirno vračali na svoje domove, napadeni od pijanih pobalinov, med katerimi je bil seveda tudi neki korajžni Orel. Vsi so prejeli že zasluženo kazen pred krškim sodiščem. — Pozabiti ne smemo tudi na naš politični cerkveni pevski kor. Na koru se nahajajo sami Orli, Orlice in Marijine device. Gospod organist je pa hotel pevce nekoliko spremeniti in nadomestiti s sokolsko mislečimi pevci. In čuj-te, čukovski glasovi so zagrmeli s pomočjo svojega voditelja g. kaplana in njegovega petolizca Fr.: «Tega ne dopustimo, rajši or-ganista z Rake, kakor Sokole na kor.» Gosp. organistu čestitamo za njegov možati nastop. Le kar metlo v roke! — Zdravo! na naš grad. Prisrčno te bova vesela oče in jaz. Prijezdi torej k meni, kadarkoli boš utegnil. Vedno bom mislila nate, prišla bom pa tudi sama še v Vašo hišo, ki mi je druga domačija !» Te besede so blažile Jošta in vse, ki so stali okrog, ko je Milica zajezdila svojega rjavčka, ki so ga nalašč zanjo privedli s seboj, so se vsi čudili njeni spretnosti. Še par prisrčnih besed in krepko seganje desnic — pa so se ločili... Jošt je dolgo strmel za njimi. Čim bolj so se oddaljevali, tem tesneje mu je bilo pri srcu. Ko so tam za ovinkom zavili v gozd in mu je Milica zadnjič mahnila z robcem v pozdrav, mu je dušo preletela nekaka čudna slutnja. Sam se ni mogel razumeti: saj vendar nima povoda, da bi gojil tesnobo, ko se bo vendar kmalu vse lepo dopolnilo. Toda po drugi strani je verjel svojim izkušnjam, da neznana razburjenost njegovega srca nikoli v bodočnosti ne prinese nič dobrega. Zato je ves popoldan bil zamišljen in se je rano zvečer podal k počitku. Zaspal pa ni, temveč je v nekakih vročičnih premišljevanjih prečul svetlo zimsko noč. (Dalje prihodnjič.) RAKA PRI KRŠKEM. Občinske volitve se bližajo in že hodijo znani agenti nagovar-jat svoje kulukarje in tudi druge ljudi. Pri zadnjih skupščinskih volitvah so nam ti agenti obetali, da bodo klerikalni poslanci znižali davke, zaprli šole in učitelje pognali, ker jih je preveč, da bodo cene znižali itd. Brihtnim kulukarjem so se pri teh obljubah kar sline cedile, posebno so bili veseli obljubljene odprave šol. Mislili so si pač: Če so bili naši pradedi nevedni ko noč, zakaj bi tudi oni ne ostali takšni, kajti sicer nas ne bodo mogli več larbati farovški gospodje. Mi napredni kmetje danes klerikalnim obljubam več ne verjamemo, saj smo sami videli, kako klerikalna beseda drži in kaj velja. Ako pride znani agent M., mu pokažite vrata. Tako tudi njegovim pristašem. Mi jih ne maramo več v odbor, ker jih predobro poznamo. MORAVSKA DOLINA. Bližajo se nam občinske volitve in drugače precej zaspana Moravska dolina je zdaj čudovito oživela. Z mrzlično nervoznostjo se vse pripravlja za volilni boj. Kakor je sklepati, bodo uporabili naši klerikalci vsa sredstva, da dobijo zopet večino v občinskem odboru. Ravno sedaj se je vršil misijon, nad katerim se sicer nikakor ne bi izpodtikali, če se ne bi ondi po na-prednjakih in po naprednem časopisju najbolj udrihalo. Tega si ne moremo drugače predstavljati, kakor da je bil misijon namenjen tudi nekoliko volilni agitaciji. Naše samostojneže je baje misijon čisto potrl in preplašil. Krepki naprednjaki so to, kajne! Na sestanku fantov, ki so bili posebej povabljeni od misijonarja, se je posebno udrihalo po Sokolih in se je pripovedovala tudi neka nedostojna stvar o nekem sokolskem načelniku z Dolenjskega. Mi, ki radi misijonarja nismo vrgli puške v turščico, bomo seveda še poizvedeli, če je stvar sploh resnična. Pripomniti pa moramo, da bi se morali gg. misijonarji nekoliko bolj držati Kristusovega nauka, ki pravi: Ljubi svojega bližnjega in ne govori slabo o njem. Nikar ne posnemajte vrhpoljskega župnika, ki je nedavno na sličen način trosil o tukajšnjem načelniku Sokola neutemeljeno vest, ki se je izkazala kot popolnoma brez podlage. Povemo vam: bodite dostojni in pustite nas pri miru, drugače odpremo še mi naš predalček, kjer so shranjeni razni dokumenti. Naš Sokol se jači in napreduje kljub vsem gonjam. — Mi volilci moravške občine pojdimo vsi na volišče za napredno listo in ne poslušajmo klerikalnih demagogov, kajti oni so nas daleč privedli s svojo nesrečno politiko. KOSTANJEVICA. Naš župnik g. Pod-bevšek, ki se je že proslavil v preganjanju cirilice iz naših šol, se je spravil nad nedolžno deco. Ta junak zapira šolarje do dveh ali celo do treh popoldne. Seveda v šoli se mu ne ljubi sedeti pri njih, zato jih odpelje v župnišče ter zapre v društveno dvorano. Za stražarja jim pa menda postavi svojo kuharico. Otrok seveda ne vpraša, ali so kosili opoldne ali ne, saj je glavno to, da je sam sit. Povedati mu pa moramo, da svojih otrok ne pošiljamo zato v šolo, da bi jih župnik učil stradati. Tudi kazen naj ima svoje meje. V bodoče si bomo znali sami poiskati drugo pot. — Prizadeti starši. LUKOVICA. (Pismo brdskega župljana.) Rad se razgovarjam s prijatelji o tem in onem. Zapisati pa moram, kako mi je oni dan pravil neko moj prijatelj, ki ie pošten in pobožen mož; Kmalu bo poteklo .1900 let, S odkar je v groznih bolečinah in zaničevanju umrl na križu naš Odrešenik. Kako hudodelstvo je neki napravil naš trpeči Jezus iz Nazareta in kdo so bili tisti, ki so ga pripravili v tako strašno smrt? Vsakomur, ki je bral sv. pismo novega zakona ali zgodovino izza Jezusovega časa, je znano, da so takrat gospodarili Rimljani nad Judi. Farizeji in pismarji pa so bili judovski duhovni. Jezus je učil, da so si vsi ljudje bratje in sestre. Farizejem je očito v obraz povedal, da so «pobeljeni grobovi»! Zato so ga smrtno sovražili. Posrečilo se jim je tudi, da so s silo primorali strahopetnega rimskega oblastnika1 Poncija Pilata, da je obsodil Jezusa v smrt na križu. Tako so torej veliki judovski duhovniki spravili v smrt Jezusa samo zaradi tega, ker jim je očital po pravici, da so hinavci; namesto, da bi narod učili Mojzesovo in božjo postavo, pa so se v vse drugo vtikali — Boga pa so častili le s hinavščino in z ustmi! Tako je bilo torej ob času Kristusovem—ali je dandanes kaj boljše? Kaj bi rekel Jezus, če bi prišel sedaj k nam in videl svoje služabnike!? Povsod se pehajo, za ministre bi bili radi, poslanci so — le na to so pozabili, kaj je rekel Jezus: «Moie kraljestvo ni od tega sveta!» Tako mi je pravil moj prijatelj in jaz sem mu moral pritrditi. A. S. - PODZEMELJ. Pri nas se dogajajo čudne stvari. Naš g. kaplan leta vse dneve okrog po hišah. Končno se mu je posrečilo, da je zbral v nedeljo dne 11. t. m. par svojih septembrov (kimavcev) v Podzemlju, kjer so določili sami sebe v občinsko kandidatno listo. Imeli pa so smolo in jim je zmanjkalo šest kandidatov, ki odpadejo na vasi Krasinc in Cerkvišče. Šele popoldne so še ujeli nekaj ovac, da so stvar dopolnili. Seveda je njihov trud zastonj, ker jih večina itak ne bo volila. G. kaplan je tudi prišel na županstvo, da bi si prepisal volilni imenik, kjer mu jih je župan naprednjak povedal nekaj prav dobrih. Bilo je tam tudi nekaj drugih naprednih mož, ki so se z njim lepo pozabavali, da je laže odšel z dolgim nosom. Vprašamo g. kaplana, ali je že pojedel tisto pšenico in ajdo, ki jo je v jeseni pobral med nami po občini. Božji mlini počasi me-ljejo. — Kučerski Tone. TRBOVLJE. G. urednik, opisati Vam hočem nedeljski doživljaj, ki Vas bo gotovo zanimal. Sedeli smo v neki znani gostilni in čakali, da se prične kino-predstava, toda žal, je morala odpasti, ker je v električno napeljavo treščila strela. V poltemi smo kramljali in naenkrat iz sosednje sobe začuli znane glasove, kakor bi šlo za volovsko barantijo. Seveda, nehote smo morali poslušati, kako sta dva možaka sestavljala občinsko kandidatno listo za «gospodarsko» skupino, to je listo «radikalokomunjstov» in raznih izmečkov drugih strank. Če bi v resnici taki ljudje dobili občino v roke, potem bi bilo bolje, da si že vnaprej vse razdelimo. — Ni bilo dolgo po tej volovski barantiji in začulo se je iz sobe na levo brenkanje na kitaro, znan' bariton pa je pel o Mihi in Mihcu: Miha: «Ti se vpiši v listo našo, ki zares prodrla bo, če pa ne, bo sedla v kašo, joj to zanjo bo hudo! I-a, i-a..>: Mihec: «Veš, da jaz se strinjam z vami; žal «ciglana» še stop, a po naši ni reklami, kaj porečeš, Miha, ti? Hm, hm!« Miha je nato obmolknil, kitara tudi in V&, smo se smejali. Pa šedrugič kajl, f TRBOVLJE. Delavec-rudar nam piše: Bližajo se občinske volitve in umevno je, da so vse stranke na delu, da spravijo čim največ svojih kandidatov v občinski odbor. Bolj ko vsi drugi pa se pehajo naši komunisti in klerikalci, da bi dobili občino v roke. Delavci! Kdor od nas preudarnih delavcev je zasledoval potek za nas tako katastrofalne stavke, ta pač ne more voliti tistih strank, ki so nas uboge trpine tako neusmiljeno izigravale samo za svojo strankarsko korist, svoja korita! Poglejmo na kakšen način! Komunisti in njihovo časopisje so že več nego dva meseca prej razglašali, da gremo v boj, naj se pripravimo, da bo boj hud itd. Pa kako so se pripravljali? Tisti, ki so najbolj kričali, so najbolj skrbeli, da so bila vsa skladišča s premogom prenapolnjena. Ako se pripravlja tako odločilna akcija, se dela pač drugače. Ker je bilo dovolj zalog, podjetju pač ni bilo treba zvišati plač. In pa potem, ko je prišlo do pogajanj, ali niso bile stavljene tako pretirane zahteve, da je vsak starejši delavec, ki je na svetu že kaj skusil, naprej povedal, da iz tega ne bo nič. A ko je družba vendarle dovolila tiste bore 3, oziroma 4 dinarje in bi se bila zadeva za nas vsaj malo boljše rešila, so se pa znašli špekulativni klerikalci, ki -niso nam še nikdar nič koristili, pač pa že dosti škodovali, in se zadeve poprijeli. Pa kako? V Beogradu imajo svojih 21 poslancev, v Sloveniji torej največjo moč, pri Trboveljski družbi pa tudi svoje akcijonarje, a namesto, da bi nam rekli: S stavko ni nič, ker se niste pripravili, vzemite raje ponujane dinarje, so pa še nadalje hujskali in nas zapeljevali, da še tistega nismo dobili. Kdor je pameten delavec in zaveden Slovenec, ta bo volil z demokratsko stranko, ki ima poštene namene in bo delala vedno na to, da mora biti za pošteno delo tudi pošteno plačilo. Torej le brez skrbi in brez strahu, dragi sodelavci, vsi za našo JDS, ki sicer ne obeta na zemlji nebes in zlatih gradov kakor druge stranke, ki pa je vedno pripravljena pomagati vsem pošteno mislečim in zatiranim stanovom. — Trboveljski rudar. TRBOVLJE, štiri stranke so vložile svoje liste za občinske volitve, peta lista se pa vobče smatra kot skupina koritarjev. Radikali so vložili pod firmo gospodarske, kmečke, delavske, obrtne itd. itd. skupine svojo z obljubami in na vse mogoče načine pridobljeno listo. Če pogledaš to listo, groza in strah, v duhu vidiš vstajati ciglano v svojem modernem obratovanju, magistrat, park, konjičke, avtomobile kakor v tisoč in eni noči. iTo z neomejeno zavezo jamčeno gospodarstvo smo že čutili; ostale so le občinske do-klade, drugo so bile le prazne fraze. Če sam sebe ne znaš gospodariti, kako boš druge gospodaril, pravi pregovor. Korlnova duševna in ročnodelavska skupina pa kljub pocestnemu pobiranju podpisov ni mogla dobiti dovolj glasov. Gotovo je pozabila stranka na drobiž, brez cvenka pa ne gre; ali pa če bi vsaj vsak dobil nov klobuk, kajne? — Delavec s ciglane. DOL PRI HRASTNIKU. Bilo je pred časom, ko so vladale na Dolu vse drugačne razmere kot dandanes. Dolske ovce, koštrune jn kozle je pasel takrat župnik g. Veternik, hud politik, sicer pa poštenjak. Pa se zbere lepega večera četvorica ali petorica dolskih fantov ter se dogovori, da gre župniku pet podoknico. Niso pa vedeli, da jih posluša organist D. Tiho, kot tatovi se priplazijo pod župnišče in v tiho noč zadone veličastni akordi z žaljivo vsebino. Z zadnjim akordom so izginili tudi pevci. G. župnik bi jih bil rad tožil, a jih ni spoznal. Sedaj pa, kakor pravijo, daje rade volje natančne podatke o tem večeru vodja dolskih klerikalcev župan g. Draksler. Če še koga zanima, kdo je takrat pel, naj torej vpraša g. župana. HRASTNIK. Glede na zadevni dopsi nam piše g. Janko Arnšek, da ni glede politike nikdar kolebal, temveč bil že prej pristaš SLS. Dalje izjavlja, da v stanovanskih zadevah ni nikogar šikaniral in da ni pristransko postopal, temveč da se trudi 2a to, da si najemniki pribore čim več pravic v okvirju stanovan-skega zakona. LAŠKO. Bivši ^Habsburški sluga» (^.Slovenski Gospodar«-) prinaša obširen dopis pod naslovom «Osmešeni demokrati v Laškem», v katerem besedici o shodih klerikalne in demokratske stranke v Laškem dne 27. aprila. Po dopisnikovem mnenju so doživeli klerikalci zelo veliko zmago nad demokrati. Seveda, tudi to pot ni pozabil dopisnik «Slo-venskega Gospodarja» lagati. Zmaga, ki so jo dosegli kulukarji, je bila v resnici zelo pi-škava. Vsi mi demokrati, ki smo bili navzoči na tem klerikalnem shodu, smo kar pomilo-vali duševnorevne klerikalce, ki so z nepopisno nesramnostjo nastopali proti nam ter nas hoteli dejansko napasti. Zelo smo občudovali tudi one klerikalce, ki so prav po ba-rabsko preklinjali. Po končanem govoru klerikalnega voditelja g. dr. Ogrizka je ravno tam otvoril g. dr. Ros shod demokratske stranke. Tega shoda se je udeležilo precej ljudi. Odšli so Ie oni najbolj nedostojni klerikalci. Poročal je g. dr. Rape, ki je v kratkem in jedrnatem govoru razkril ostudne grehe klerikalnih tigrov. Poslušalci so odobravali govor g. dr. Rapeta in še celo gosp. dr. Ogrizek ni vedel več, kaj bi odgovoril; zato je molčal in kimal. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Ker pri nas silno manjka psov, ki bi lajali na ljudi, zato pa imamo nekatere klerikalce, ki se na cesti ali pa kje drugje prav grdo obregajo v na-prednjake. Naš znani eselesar Bukovški Mati jec se je v zadnjem času precej spremenil. Sedaj baranta le s telički, ki jih pa med potom tako neusmiljeno pretepa, da jih komaj pol žive prižene k mesarju. Ali nimamo pri nas zakona, ki bi takšno mučenje živine kaznoval? RADMIRJE V SAVINJSKI DOLINI. V «Domovini» smo čitali dopise iz Mozirja in Nazarij o graščinskem upravitelju Pelhanu. Tudi pri nas se zgražamo nad njegovim gospodarstvom in vsi ljudje se čudijo, da ljubljanski škof nič ne vidi in ne sliši. To bo napravil njegov naslednik kisel obraz, ko bo prevzel mesto lepih in obširnih gozdov same «frate». Sicer pa smo zadnjič imeli še povrhu jeze tudi precej smeha, ko se je raznesla po dolini šala o Pelhanovem sekanju. Neki ša-Ijivec je vprašal škofijskega nastavijenca: «Ali bo res inženjer Pelhan naročil vsem gozdarjem ,parazole'?» «Zakaj pa?» vprašata začuden. «Zato, da bodo gozdarji v senci hodili, kadar bodo les merili, ker že nič smrek več ne stoji.» Upravitelj Pelhan pa ne ravna tudi baš najlepše s konji, ki stanejo danes lep denar. Vsemu okraju je v škodo, da zavzema pri nas tako važno mesto človek, ki gospodarstva ne razume. ŠMARJE PRI JELŠAH. Za skorajšnje občinske volitve v našem trgu je že vse v polnem teku. Zanimivo je dejstvo, da se nekateri gospodje protivijo temu, da bi dva g. učitelja, ki že dalje časa tukaj službujeta, tudi tukaj volila. Strah jih je, pa se zvijajo na vse načine. Ker smo v splošnem vsi zadovoljni in sporazumni edino z demokratsko stranko, zato jo prosimo, da postavi na kandidatsko listo res delavne in neustrašene ljudi, ki tudi razumejo kritične strani kmetskega ljudstva. Za župana hočemo imeti domačina in takega, ki bo znal delati za občino. — V našem trgu so sedaj na krmilu pristaši SKS, ki so pa že skoro vsi odvrgli svojo prvotno obleko in se izprevrgli v škrlatnordeče «pilpogačice». Kakor znano, je tudi naš g. župan napravil drzen skok preko farovža k radikalom. Vsi naprednomisleči tržani, združimo se v eno fronto in volimo res delavne in neustrašene ljudi. Dosti imamo klerikalnih laži in obljub. Na boj na divje Amonite! — Bonifacius. SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. Upraviteljica tukajšnje pomožne pošte, gospa Jožefa Kotnik, se v «Domovini» št. 18 zagovarja z izjavo, da ni nikdar nagovarjala naročnike «Domovine», naj ta liberalni časopis opuste in si naroče «Slovenskega Gospodarja». Mi pristavljamo k temu samo to, da je nagovarjala dotičnega naročnika njena hčer. Da se je pa že svoj čas pred vojno agitiralo v tem uradu proti naprednim časopisom, so pa priče na razpolago. SV. ŠTEFAN PRI ŠMARJU. G. urednik, naznanjam Vam, da je naš somišljenik in stari znanec puščavnik na Babni gori minuli mesec v Gospodu zaspal. Te novice so se tukajšnji klerikalci zelo razveselili, češ, zdaj nas ne bo nihče več opazoval z daljnokukom in poslušal z daljnosluhom, kakšne politične neumnosti bodo uganjali. Pa so se zmotili. Ta dva aparata sem namreč podedoval jaz kot puščavnikov najboljši prijatelj. Od zdaj naprej Vam bom jaz vedno poročal novice od Sv. Štefana. Jaz se pa imenujem «Pika izpod gore». — Pri tukajšnji pomožni pošti pa je res red. Vprašamo poštnega sela v ženski obleki, ki nosi pošto iz Šmarja k Sv. Štefanu, ali ima plačo tudi od tega, da od hiše do hiše opravlja poštene ljudi in napravlja med zakonci prepir. Ali je to tudi delo krščanske ljubezni? Svetujemo ji, naj vzame namesto svojega strupenega jezika rajši največjo metlo v svoje roke in odstrani smeti izpred svojega praga. — Pika izpod gore. SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Dovolite, g. urednik in dragi bralci, da Vam tudi jaz poročam nekaj domačih novic. Naš župnik mi! bo zameril, da pišem, toda nič ne bomo tajili, da ga zaradi njegove ošabnosti nič preveč ne obrajtamo, kakor se to splošno opaža med farani. Ako ga je treba za krst ali spoved in kar še spada v njegov delokrog, ga je včasih res težko najti. Priden pa je, kadar bero pobira. Vzame vse za božjo hvalo, seno, slamo, jajca, zrnje, predivo — kakor zdaj pravijo, bo začel zbirati še lepa dekleta, če bodo krotka. Lansko leto je naš župnik dal popolnoma dobre hleve pri župnišču podreti in znova postaviti. To pa samo zato, ker stari niso bili po godu njemu in K—čovemu Ti-netu. Nikogar niso vprašali, ali bo to prav ali ne, zdaj pa Tine že okoli skače in pošilja opomine, da bo treba vse plačati. Mi pa pravimo, da naj tisti plača, ki je naročil. Gospod Jezus Kristus je sicer rekel, da naj se ljubimo med seboj in podpiramo drug drugega, toda ravno naš župnik se po tem nauku ne ravna, ker hoče imeti vse boljše nego mi, ki smo včasih usmiljenja vredni reveži. Pa ne vemo, če se mu bodo bere tudi odslej vedno dobro obnašale. Brez zamere! (Dopisi se nadaljujejo izven priloge oa 7. strani.) Razlika Zakaj ne priče noben godec u pekel? Napisal Veseloslav Veseljak. Da so godci že na tem svetu dobre volje, je splošno znano. Manj znano je, da so vsi godci vedno tako židane volje zato, ker dobro vedo, da jim je za gotovo pripravljen v ivečnem raju udoben kotiček, ki jih čaka po tem kratkem pozemeljskem raju, ki ga včasih vendarle malo kazi trnje. Nevednežem in drugim radovednežem, ki se včasih radi aalo pokratkočasijo s čitanjem vesele storije, poklanjam nastopno zgodbo, za katere resničnost pa seveda ne prevzamem jamstva: Vse je pokonci v peklu: ravnokar se je bila povrnila tja velika četa kosmatih hudičkov, ki jih je bil poslal na zemljo njihov vrli pogla-vare Lucifer, da mu dovedejo novih 'rim grešnih duš, ker se brezdanji pekel kar noče jin noče napolniti. Izredno bogat je plen: poleg nebroja navadnih zemljan.skih duš so pri-,vlekli nekaj dobrorejenih fajmoštrov in okroglih menihov, nadalje neko razkošno opatinjo in nekaj narodnih dam pred žareči Luciferjev prestol. Zadnji prišepa najmanjši izmed vseh hudičkov in vsi se rezgetaje zakrohotajo, ko zagledajo njegov plen: v njegovih krčevito stisnjenih krempetjčkih se obupno zvija in pretresljivo stoka suhljat muzikantek. Veliki kralj Lucifer pa je, kakor znano, velik sovražnik godbe, ki ga spominja na zgubljena nebesa, kjer angeli na vekomaj igrajo na harfo. Ze misli pognati iz svojega temnega kraljestva javkajočega godca, ki kakor okamenel leži pred njim v tekoči lavi, toda ker je bil hudič, je bil tudi skop. Zato mu je šlo za vsako tudi še tako revno dušo; sklenil ga je torej obdržati in ga je postavil za nadzornika enega izmed tisočev ogromnih kotlov, ki so v njih cvrli v vsakem po en milijon grešnih duš. Zagrozil mu je z najhujšimi kaznimi, ako bi pustil kako trpečo dušo le pokukati nad kotlov rob. Tako je postal naš bedni godec ponižen hlapec Luciferjev. Skrbno je izvrševal svojo ne baš težko službo, ker kurili in drva dona-šali so mu drugi; on je samo pazil, da se mu ne izmuzne kak po ohladilu koprneč peklenski ujetnik. Sčasoma si je s'svojo marljivostjo pridobil celo malo naklonjenosti in zaupanja pri svojem strogem gospodarju. Nekega dne pa je napravil kraij teme posebno obsežen plenski pohod na pregrešno zemljo. Kar je le moglo malo gibati z glavo in repom, je moralo z njim. V preddvorišču peklenskih prostorov je ostal naš prijatelj godec sam, kajti za službo v notranjih štorih se Luciferju še ni zdel zanesljiv. Kar prične od zgoraj navzdol skozi tisoče in tisoče sežnjev globoko razpoklino, ki vodi iz nadzemlja v podzemlje, pihati oster in zel veter; odhajajoči hudiči so namreč v naglici pri izletu pozabili zapreti težka železna vrata svoje države. Uboge duše v kotlu pričnejo žalostno javkati, kajti plameni švigajo j tem višje, čim bolj se veter zaletava pod kotel. Zasmilijo se revne dušice jadnemu godcu • in bridko prične vzdihovati: «Ah, ko bi imel vsaj svoje harmonike pri' sebi! Zagodel bi ubogim trpečim dušam, da bi pozabile na vse svoje bolečino Takoj se pa tudi spomni, da bo moral se-, deti tukaj na tem trdem trinogu na vekov; veke brez svojih ljubljenih harmonik, brez' kozarca rujnega vinca in brez — rožljanja kock! To igro je namreč posebno ljubil in radi nje tudi sedel v peklu: je pač prevečkrat napačno pokockal! Pri teh žalostnih mislih ' si obupno z obema rokama zakrije upadli obraz in turobno zaplaka. Kar nekaj zašumi poleg njega. Ko si odkrije oči, z začudenjem zagleda poleg sebe krepkega vojščaka, opasanega z bridkim mečem, za pasom pa mu visita poleg trebušnate čutare velik ključ in — posoda za kocke. «Kako prihajaš semkaj ?» ga godec ves prestrašen vpraša. veter me je zanesel v tvoj brlog!* mu mirno odgovori nenadni prišlec. «Kje pa sem prav za prav?* Ožbovt in Gašper, stara dobra prijatelja,' bereta tudi časopise, med temi «Domovino* in «Domoljuba». Sicer se ne mešata hudo v politiko, vendar pa se včasih spravita na politiziranje in rešujeta razna velika in mala vprašanja. Nekoč je Ožbovt vprašal Gašperja, ki je nekako bolj vlekel z «Domoljubom»: «Kak-šna je razlika med «Domovino» in «Domo-1 ljubom?» , Gašper premišljuje in tuhta, a ne najde pravega. Ožbovt: «Seveda ne veš, ker bereš premalo «Domovino» in preveč '/Domoljuba*. Razlika je tale: «Domoljub» se imenuje kaio-liški list, vendar kakor pagan zmerja in psuje1 vse vprek, a «Domovino» označujete baš taki ljudje, kakor si ti, za pagansko, vendar pa ravno <'Domovina» brani in zagovarja Kristusove nauke.» razstavo posetilo 15 milijonov ljudi, za ka-< tere so pripravljenna stanovanja in prehrana. Razstavo je otvoril angleški kralj v navzočnosti 120.000 povabljencev. Iz vseh delov sveta so razstavljene najrazličnejše stvari; poleg vsakovrstnih tvorniških in drugih izdelkov, ogromnih strojev, potem poljskih pridelkov, umetniških stvari, obstoja tudi zabavni del. Cele Alpe so postavljene z nebroj predori, skozi katere se posetniki lahko vozijo z vlakom, avtomobili in čolni. En tak predor, ki se konča nad velikim jezerom, predstavlja naša slika. Ljudje sedejo v čolne, ki zdrsijo, prav za prav skočijo v vodo. i Te dni je bila otvorjena v Wembleyu pri tondonu največja razstava na svetu. Vse časopisje si je edino v tem, da je ta razstava največje delo človeške kulture. Pri pripravah jje delalo več deset tisoč delavcev. Razstava iti mednarodna, ampak ima namen pokazati bogastvo največje in najmočnejše države, ki je brezdvomno Anglija. Kdor pogleda razstavo, dobi vtis, da je Anglija danes to, kar je bilo nekoč rimsko cesarstvo, ki je lahko zbralo bogastvo najkulturnejšega zapada in najoddaljenejšega Orienta. Računa se, da bo Fingleška čržauna^razslaua n Pri kralju korziških razbojnikov Na otoku Korziki v Sredozemskem morju še danes bujno cvete razbojništvo. V notranjščini otoka je neki Romanetti neomejen vladar. Njegova moč je tako velika, da ga imenujejo kralja razbojnikov. Nekoč ga je obiskal poročevalec nekega pariškega lista ter opisal svoj doživljaj: Razbojniki so poročevalca vodili iz glavnega mesta Ajaccija na avtomobilu križem po otoku na določeno mesto sestanka. Najbrž so se bali izdajstva. Sredi gostega grmovja, pripoveduje novinar, obstanemo z avtomobilom. Dobro uro gremo peš po temnih goščavah, prekoračimo več divjih gorskih potokov, ko iznenada nekdo zakliče: «Stoj!» Nad seboj zagledam na nas namerjene cevi pušk. Ko pa roparji izmenjajo gesla, gremo nemoteno dalje. Že nekaj sto metrov in ustavimo se pred razbojniškim taborom. Kraljeve hčerke in nečakinje me pozdravijo in mi ponudijo vina. Takrat se odpro vrata in prikaže se sam Romanetti. Majhne postave je, črno bradico ima in izgleda dokaj prikupno. «Prišli ste, da vidite razbojnika Romanetti ja?» reče popolnoma mirno. Nato sede za mizo, dvigne čašo z vinom in se nasmeje: «Poglejte ga pred sabo. Trčimo in izpij-«10 na njegovo zdravje!» Povedal mi je, ne da bi ga bilo treba prositi, nekoliko svojih «junaških» činov. 2e sedemnajst let je poglavar. Leta 1910. je bil prvikrat obtožen umora, ker je ubil nekega kmeta, ki je trdil, da mu je Romanetti ukradel kravo. Pozneje enkrat sta se dva njegova ban-dita izdajala za samega kralja in iztiskavala na ta način od ljudi denar. Romanetti ju je .obsodil na smrt in ju dal umoriti po svojih i podložnikih. Leta 1920. je ubil v neki restavraciji policijskega nadzornika, ker je hotel zapreti ene-!ga izmed članov njegove tolpe. «Aj, aj! Kaj res? Čudno, čudno! I kaj pa kuhaš v tem ogromnem kotlu ?» «Uboge neskesane duše. Ti pa glej, da se spraviš od tukaj, preden se vrne strogi gospodar Lucifer.» Vojščak si smehljaje pogladi svojo brado, pokaže svoje bele zobe ter meni: «No, do tedaj pa je časa še dovolj! Tik preden me je sapa prinesla semkaj k tebi, sem videl, kako so se ravnokar spoprijeli z arhanglom Mihaelom; kjer pa ta vihti svoj plameneči meč, je borba huda in dolga. Pusti me torej, da malo sedem in se oddahnem.» In že sedi na kamnu poleg godca, potegne čutaro in napravi iz nje globok požirek. .Goste sline se pocedijo na večno žejo obsojenemu muzikantu in nehote stegne desnico l proti posodi s tako dolgo pogrešano tekočino. Smehljaje ga pogleda stari vojščak in dobrodušen, kakor so vsi pravi vojščaki, mu ponudi čutaro: «Na, pij, le pij! Svoje žive dni nisi pil kaj boljšega!» In resnico je govoril, kajti komaj je nastavil godec čutaro na usta, se mu je zazdelo, da sliši angelski zbor v raju in vse naokrog je prijetno zaduhtelo. Najslajši glasovi pa so mu prihajali iz posode za kocke. Od neizrekljive blaženosti je ubogi godec skoro odre-venel. Ne smemo pa misliti, da se ta razbojniški vladar skriva vedno le po gozdih in gorah. Večkrat se poda tudi med civilizirane ljudi. Lepo se obleče in nastopa kakor kava-lir. Dobro pozna vse mestne zabave in si ogleda vse zanimivejše prireditve" Drugi dan je Romapetti priredil novinarju v čast ples in malo zabavo, nato pa je novinarja pri odhodu še nekaj časa spremljal. --e »(Tlačno" imajo Na klerikalnem shodu v Žegnani vasi govori agitator Maček o neumornem delovanju klerikalnih poslancev v beograjski skupščini ter pravi med drugim: «Naši poslanci so bili res tigri. Prav tako junaško so se borili za avtonomijo in naše pravice, toda nasilni Beograd je šel preko njih na dnevni red...» Medklic: Zato pa imajo tigri zdaj «mač-ka», ki jih vleče iz polomije! Razlika Nekdo je vprašal, kakšna je razlika med jezdecem in kolesarjem. Odgovor, ki ga nihče ni pogodil: «Pri jezdecu je živina spodaj, pri kolesarju pa zgoraj.» «Peter,» mu odvrne vojščak; «kako pa tebi?» «Godec Anza sem in Anžetov Anza so mi pravili na onem svetu. Kaj pa imaš tu v tej posodici ?» «Kaj jih res več ne poznaš? Kocke so! Ali jih vrževa nekolikokrat?» ga vpraša Peter in mu lokavo pomežika; urno potegne izza pasa posodice in pokaže Anžetu tri kocke, ki so bile v njej. Ah, kako nebeško zažvenketajo velikim Anzovim uhljem! Oči mu strastno zaiskrijo, toda takoj žalostno meni: «Da, da! Žvenk, žvenk je res prekrasen, toda cvenk, cvenk? Nimam ga, da bi mogel staviti.» Med tem pogovorom je splezala v kipečem kotlu neka posebna radovedna dušica do roba in sedla nanj gola kakor oskubljen vrabec. «Nazaj! Dol, dol!» zakriči jezno paznik Anza, ko jo zagleda. «Čakaj, mrha!» ga zavrne Peter; «stavi ti to dušo, jaz pa stavim cekin.» To rekši, vrže na tla svetložolti beneški cekin, ki se je ves blesketal v svitu peklenskega ognja ter popolnoma omamil pohlepnega muzikanta. «Kaj pa je gospodarju za eno dušico ?» si misli natihem, «sicer pa — saj ne pojde takoj preštevat ravno mojega kotla.» In že je zgrabil za posodico in vrgel dvanajst pik ter se že zmage veselil. Toda Peter jih vrže petnajst, Zgodovina tobaka Prava domovina tobaka je Azija, odkoder so tobakovo rastlino prenesli pred davnimi časi v Ameriko, kjer se je jako razmnožila. Tobak so poznali v Aziji, zlasti v Perziji, že mnogo časa pred odkritjem Amerike, vendar je bil k nam tobak prenešen iz daljnje Amerike in ne iz bližnje Azije. Ime tobak izvira najbrž od otoka Taba-go med Malimi Antilami, kjer je baje uspevala najznamenitejša vrsta tobaka Pušenje tobaka je bilo v Ameriki že splošno v navadi, ko so prispeli Španci tjakaj. V Evropo je bil prenešen tobak 1. 1558., in sicer na Portugalsko, kjer so ga začeli saditi. Jean Nicot, francoski poslanik v Lisa-bonu, se je zelo zavzel za razširjenje toba-kove rastline, ki jo je imenoval božansko zdravilno zelišče. Po tem možu se imenuje strup, ki se nahaja v tej rastlini, nikotin. I eta 1560. je posla) Jean Nicot kralju Francu II. v Pariz tobakovo seme in na ta način se je razširil v dveh letih tobak po vsej Franciji. Kmalu nato so ga pričeli gojrti tudi v Italiji. Mnogo kesneje, to je leta 1615., se je s sajenjem tobaka pričelo v Nizozemski in leta 1631. po vsej Nemčiji. Spočetka so v Evropi uporabljati tobak le v zdravilne svrhe, in sicer proti kožnim boleznim in proti griži. Kmalu pa so spoznali prijetnost pušenja in kljub najstrožjim zabranam se je pušenje z bliskovito naglico razširilo po vsej Evropi in Aziji. Tobak vsebuje dva strupa: nikotin in nikotijanin, katerima je pripisovati prijetnost pušenja, ker delujeta v malih množinah pomirljivo na živce, v velikih množinah pa oslabita živčevje. Zato je priporočati pušil-cem veliko zmernost. Slabotni ljudje pa naf se pušenja popolnoma vzdržijo. Leta 762. je Črno morje popolnoma zamrznilo. Ledena skorja je pokrivala morje od Kavkaza do izvirov Dnjestra, Dnjepra in Donave. vzame dušico s kotlovega roba ter jo mirno vtakne v svojo malho. Anzo je izguba ozlovoljila; hoče jo popraviti in si še cekin pridobiti. Stavi torej drugo dušo, nato tretjo, četrto in tako dalje. Toda vedno je Peter zmagal z eno ali dvema pikama. Čim večja je bila izguba godčeva, tem strastnejši je postajal in tako je polagoma izgubljal ne ie v varstvo mu izročene duše, ampak tudi vso razsodnost. Ko ga je obigral vojščak že za precej stotin duš, hoče z dobro nabasano malho oditi, toda Anza ga jezno potegne za suknjič nazaj, ga prične zmerjati ter zahteva, da se kockanje nadaljuje. Ni dolgo trajalo in že je bil Anza zopet ob nekaj stotin revnih dušic, ki so vse našle prostora v Petrovi malhi. In zopet misli Peter oditi, a zopet ga Anza zadržuje s psovkami in prošnjami; nesreča v igri in strah pred kaznijo sta ga popolnoma zbegala. Ko pa nenadoma zasliši v daijavi zamolklo trobentanje vračajočih se čet peklenskega kneza, stavi v skrajnem obupu na en lučaj vse, kar je še bilo duš v kotlu, proti temu kar je bil izgubil. Peter se veselo namuzne ter dobrohotno potreplja Anzo po ramenih: «No, malo bu-dalast butec si sicer, toda v škodo naj ti ne bo!» Nato strese posodico in vrže osemnajst pik. In kakor bi pihnil, prilezejo vse duše iz kotla, ubogemu Anžetu pa se zdi, ko vrže s Oko ženske politizirajo Urša: «0 jej, gospod zdravnik, dajte po-agati, da se mi rana ne zastrupi!» Zdravnik: «Za božjo voljo, kdo pa Vas tako opraskal? Mačka, kaj?» Urša: «0 ne, le z Nežo sva včeraj neko-;o politizirali.,.» Ogromni nasipi u Indiji Povodnji napravijo velikansko škodo in ečkrat uničijo pridelke celih pokrajin. Po-ebno letos je občutila to skoro vsa Evropa, 'endar si človek povsod pomaga in kljubuje jdi naravi. V nizozemskih pokrajinah so po-tavili velike nasipe, da so se ubranili morja, Ameriki, v Egiptu, v Šleziji itd. jih delajo ad' danes. V današnjem času ie že 1ahko graditi velike jezove, ker si pomagamo z lodernimi sredstvi. Tembolj se moramo čuditi, da so znali ndijci postaviti v 17. stoletju pred Kristu- rcsočimi se rokami trinajst pik, kakor da lisi vse okrog sebe stotisočerno hihitanje. Stari vojščak mirno pobere zlati cekin, ga »osti peklenskega prahu in ga vtakne v žep. . p. p. (8. četa), pošiljamo mnogo pozdravov vsem prijateljem in znancem, poseDno slovenskim dekletom: Josip lljaš (Spodnje Orle), Ivan Mastnak (Zagorje ob Savi), Vladimir Gruden, Alojzij Kastelic (Zelena jama pri Ljubljani), Anton Bevc, Alojzij liepovš, Ivan Trebše (Radeče), Martin Potočnik (Li-boje), Ivan Bola, Miha Duša, Josip Sitter (Prevalje), Franc Remše, Franc Jurjec (Trbovlje), Franc Poteko (Griže), Franc Oreš-nik (Radeče), Josip Uršič (Radeče), Jožef Pušnik (Trbovlje). * Slovenski vojaki v Banatu. Iz Velike Kikinde nam pišejo: Da si ne boste mogoče mislili tam v blaženi Sloveniji, da smo že zares zadremali v tujini, se hočemo pa še mi malo oglasiti. Kako se jim neki godi in dopade? se bo marsikdo vprašal. Včasih slabo, večkrat pa tudi imenitno. Kadar gremo na vežbe in se pečemo po teh banatskih neskončnih planjavah v žarkih pekočega solnca, tedaj se pač držimo, kakor bi nas kdo terjal 1000 dinarjev. Obrazi potni, praha pa na njem prst debelo, da zgledamo kakor maro-gasti leopardi Za dobro elektriziranje in dobro prebavljanje hrane pa še naši konji poskrbijo. A tudi veseli časi pridejo. Ustanovili smo slovensko pevsko društvo «Zarja» in širimo tako lepe naše slovenske pesmice tudi v tujini. Uspehov nam ne manjka. Slovensko petje se tukaj čisla nad vse. Seveda pa tudi ne pozabimo, da smo bratci, rojeni med lepimi slovenskimi vinskimi hribčki. Jaz biVam še rad mnogo povedal, ali ker se bojim, da bi moj dopis vandral v koš, neham Samo eno Vam zatrjujem: Slovenci svojega humorja in veselega značaja ne bomo nikdar izgubili. Srčne pozdrave rojakom pošiljamo vo-jaki-Slovenci 5. in 21. art. p. v Veliki Kikindi. * Ni dosti manjkalo. Pišejo nam: Trboveljski stric Koren pripovedujejo, da je zadnjič prav malo manjkalo, da niso zopet postali trboveljski gerent. Kriva pa je bila Pa-šičeva «aufbeterca», da do tega ni prišlo. Stvar je bila taka-le: Gospod Koren so bili poklicani v Beograd k ministru, ki gerente dela. Ko jim je (gospodu Korenu) postregel z meseno klobaso in s cigaretami, je naročil svoji kuharici, naj gre v štacuno kupit pero, do bo g. Korenu napisal «cegelc», da postanejo trboveljski gerent. Kuharica je prav naglo prinesla pero in minister ga je že namočil v črnilo, da bi napisal tisti lepi «ce-gelc», pa ti priteče v eni sami sapi Pašičeva «aufbeterica» z velikim pismom v roki. Ko minister to pismo prečita, zakolne prav po trboveljsko, pa pravi, da «cegelca» ne bo pisal, ker ni več minister, kajti g. Pašič ga je reduciral. Ali ni torej ta gospodična kriva, da niso bili Trboveljci zopet osrečeni s Korenom? Če bi hodila malo počasneje, bi minister še podpisal «cegelc» in vse bi bilo zadovoljno. Bog ji grehe odpusti tej nesrečni devici, ampak rečemo pa vseeno, da g. Koren nimajo sreče ne pri «ceglih» in ne pri «ce-gelcih». * Iz slovarja bogokletnega «Domoljuba». (Prosto po «Domoljubu».) Kako mora pisava sirovega in bogokletnega «Domoljuba» podivjati lastne bravce, naj se presoja iz sledečih psovk, ki jih nameče samo 20. številka letošnjega «Domoljuba»: vi iškarioti in rablji, oborožene bande, izmozgavanje, od vlade plačani banditi, stari volkovi, rovarje-nje, umazan, brezverski, pijavke, tolovaji, odiranje, hujska, tatovi itd. In to v eni sami številki! * Papež Pij X. — svetnik. Katoliški škofje severnih držav so stavili Vatikanu predlog, da se pokojni papež Pij X. proglasi za svetnika. * Podraženje nekaterih tobačnih izdelkov. Uprava državnih monopolov v Beogradu je s 5. majem povišala ceno klobasam za žvečenje od 70 na 100 dinarjev za 1 kg in cigaram brazilkam od 90 na 100 dinarjev za 100 komadov. * Nova cesta Št. Ilj—Apače. Pred kratkim so pričeli graditi novo državno cesto, ki bo vezala Št. Ilj v Slovenskih goricah z Apaško kotlino. * Zloraba zasilne zavore. Potujoče občinstvo se opozarja, da je generalna direkcija državnih železnic v Beogradu določila kot globo za zlorabo zasilne zavore na vlakih 500 dinarjev. Razen te globe mora potnik tudi povrniti vse stroške za škodo, povzročeno radi zamude dotičnega vlaka. * Škoda po povodnji. Po poročilih, ki so doslej prispeli poljedelskemu ministrstvu, znaša škoda, ki jo je povzročila zadnja velika povodenj v južnih krajih naše države, nad 30 milijonov dinarjev. Skupna škoda pa je nedvomno še mnogo večja, ker ministrstvo še ni prejelo poročil iz Bosne in Črne gore, kjer so tudi bile velike poplave. * Prve češnje v Dalmaciji. Splitsko časopisje poroča, da so prišle te dni na tamkajšnji trg prve letošnje češnje. Kilogram stane 40 dinarjev. Kupujejo jih seveda le bogati ljudje. * Redek ribiški plen. Splitski ribiči so na Jadranu vjeli te dni ogromno morsko želvo, ki jo je kupil prirodoslovni muzej v Splitu za svojo zbirko * Smrtna nesreča orožnika. V Slovenski Bistrici so našli tamošnjega orožnika Gorjanca mrtvega v njegovi sobi. Poleg njega je ležala puška z okrvavljenim bajonetom. Gorjanec je imel vrat popolnoma prerezan in prestreljen. Krogla je tičala v stropu. — Gorjanec je bil prejšnji večer v veseli družbi in je bil malo vinjen. Najbrže je hotel zvečer nabasati svojo puško, pri čemer se mu je sprožila in ga je strel zadel v vrat, nakar je omahnil in se nataknil na bajonet, ki mu je preiezal vrat. * Velika tatvina v Subotici. Te dni so doslej neznani zlikovci vlomili ponoči v stanovanje milijonarja Schvveigerja v Subotici ter odnesli ročno blagajno, v kateri je bilo poldrugi milijon dinarjev v raznih valutah. * Poboji in umori (prosto po «Domo-ljubu») se silno širijo. Velik vzrok je poleg alkohola brez dvoma v tem, ker sirovi klerikalni časopisi, ki se postavljajo za branilce vere, baš s tem ubijajo v ljudstvu vero v Boga, se norčujejo iz božjih in cerkvenih zapovedi, iz molitev in zakramentov, ker s sirovim zmerjanjem «branijo» najsvetejše. Ta nespodobna in nemoralna pisava meša v preprostem ljudstvu pojme o veri, katero že često zamenjujejo v svoji preprostosti n. pr. z «Domoljubovimi» psovkami. Proti tki podivjanosti ne pomaga nič drugega kauor odločen boj proti alkoholu in klerikalnemu časopisju, in boj za to, da se iz cerkve požene politika in da se iz božjega hrama napravi zopet res sveti hram. kjer se bo zopet čula čista resnična božja beseda. * Samomor Slovenca v Zagrebu. V Zagrebu se je radi nezaposlenosti obesil brivski pomočnik Anton Kolar, rodom iz Dolenjega Logatca. * Strašna podivjanost. V Spodnji Gorid pri Pragerskem so se sprli na neki sedmini. Razvil se je pretep in je Štefan Sagadin zabodel z nožem v trebuh in glavo Antona Siterja, ki bo težko okreval. To je razjezilo nekega Čelofigo, ki je zgrabil za kramp in udaril z njim Sagadina s tako silo po glavi, da je ostrina prodrla skozi glavo pri ustih ven. Sagadin je bil seveda takoj mrtev. Čelofigo so aretirali. * Zoper slabokrvnost, slabo prebavo ifl oslabelost vsake vrste priporočajo zdravniki najbolj aromatično železnato tinkturo, ki jo izdeluje lekarna «pri angelu var-hu» na Vrhniki. Je izvrstnega okusa, ne kvari zob in jo uživajo odrasli in otroci z najboljšim uspehom. 1 steklenica (V21) stane 20 Din. Razpošilja se vsaka količina, priporočljivo pa je zaradi cenejše poštnine naročiti vsaj 3 steklenice naenkrat. Zahvale na razpolago! — Pišite na lekarnarja Hočevarja na Vrhniki! * Železniška nesreča pri Sevnici. Te dni se je vračala Neža Gracer iz Leskovca pri Rajhenburgu iz sejma v Sevnici v precej veselem razpoloženju domov. Ko je dospela do prehoda čez železniško progo nad Vranjem, je prekoračila progo kljub temu, da so bile zapornice že zaprte in je bil brzovlak že čisto blizu. Stroj jo je udaril z desnim cilindrom po glavi in jo vrgel z vso silo ob tla. Gra-cerjeva je takoj obležala mrtva. * Ponarejeni lOOdinarski bankovci. Se-geainska policija je nedavno aretirala celo družbo, ki je na debelo ponarejala bankovce po 100 dinarjev. V kleti vodje družbe Štefana Kiša so našli stroj in vse potrebne kemične pripomočke. V zalogi je imel še 1000 komadov ponarejenih lOOdinarskih novčanic. * Tri seljakinje obsojene na smrt. Pred sodiščem v Belovaru so bile te dni obsojene na smrt na vešalih tri kmetice, ki so preteklo leto umorile nekega kmeta in ga vrgle v potok. * Požar pri Sv. Jožefu nad Slovensko Bistrico. Dne 1. maja je med gromom in bliskom udarila strela v poslopje posestnika Bernharda na gričku Sv. Jožefa nad Slovensko Bistrico. Hiša in vsa gospodarska poslopja so popolnoma pogorela. Rešilna akcija je bila nemogoča, ker na hribu ni vode. * Smrt radi zastrupljenja. V novomeški bolnici je umrla v soboto radi zastrupljenja gospa Marija Berden-Hladnik, učiteljica v Stopičah. Njeni služkinji so na ognjišču padle vžigalice v vrelo mleko, kar pa je gospodinji zamolčala Gospa je zavžila mleko in podlegla zastrupljanju. N. v m. p.! * Tat na savinjski železnici. Med vožnjo iz Celja proti Žalcu je neznan tatič odnesel Antoniji Novak iz Grič torbico s 370 Din. Iz raznih krajev * V Kozarjah pri Ljubljani je v ponedeljek popoldne umrl g. Jožef Dolinar, posestnik in gostilničar. N. v m. p.! * V Velikih Laščah je umrl ondotni notar g. Josip Smodej. Pokojnik je dosegel visoko starost 69 let. Bil je odločen naprednjak, a političnega življenja se ni aktivno udeleževal. Bodi mu ohranjen blag spomin! * V Sodražici je umrl posestnik g. Mihael Marolt v 62. letu starosti. N. v m. p.! * V Bregani je umrl eksportni akademik g. Vladimir Jelinek, star 24 let, navdušen nacionalist in Sokol. Počivaj v miru! * V Krškem se je poročil g. Ferdo Rum-pret iz Krškega z gospodično Anko Vidmar iz Vidma. Bilo srečno! * V Šmartncm pri Kojskein je žena I. P. čutila da se bliža trenutek, ko postane mati. Napotila se je ponoči v bolnico. Med potjo pa jo je prehitelo. Na cesti se je naenkrat začulo plakanje dveh deklic. Presenečeni Jcateri so prišli še pravočasno na pomoč. * Na Vranskem so pod nekim kozolcem našli mrtvo neznano beračico. Žena je bila stara okrog 70 let, srednje močna in zelo slabo oblečena. Pri njej niso našli ničesar. 2ena je umrla zaradi slabosti. * V Podkraju med Hrastnikom in Radečami je padel preko skale 11 letni Josip Vr-tačnik in obležal z razbito glavo mrtev. * V Krčevini pri Maribora je umrl sprevodnik g. Anton Kolarič. N. v m. p.l Beležke "+ Kdo je proti veri? «Domoljub» pravi, da smo proti veri. Ali zato, ker brez strahu razkrinkujemo duhovniške zlorabe vere? Izjaviti moramo odločno, da niti od daleč ne mislimo na boj proti veri, temveč jo bomo vedno in povsod zagovarjali, toda čisto Kri- stusovo vero brez političnih in drugih posvetnih primesi. To pa, kar počenja «Domo-ljub», ki se s pravcato culukafrsko sirovostjo postavlja za branilca vere, ni samo enkrat, dvakrat, temveč tisočkrat bogokletstvo. + Milijarde slovenskega premoženja so se preselile v Beograd. Tako trdi «Domo-ljub» in verjamejo mu le neumneži, ki nimajo pojma, kaj so milijarde. Da, nekaj je les, mnogi milijoni so se s povečanimi davki preselili- iz kmečkih žepov, in to po krivdi klerikalnih tigrov, ki so s politiko Markovega protokola povečali davke. -j- O neizprosnem boju proti velesrbstvu piše zadnji «Domoljub» in govori, da so slovenski liberalci prodali naš narod velesrbstvu. Najprej moramo ponovno povedati, da se baš demokrati, tako med Slovenci, Hrvati in Srbi že od nekdaj najodločneje borijo proti velesrbstvu, kakor velehrvat-stvu in samoslovenstvu zato, ker takšne gonje med plemeni v državi ne prinesejo z eno besedo nikomur nikakih koristi, niti toliko, da bi bila od tega sita ena sama muha. No, in sedaj vprašamo, kdaj so prodali liberalci naš narod velesrbstvu? Te «Domoljubove» čenče so čisto preračunane na to, da naše ljudstvo ničesar ne misli in da kar tako tja-vendan verjame «Domoljubu» vsako oslarijo. Kaj nimamo Slovenci vseli narodnostnih pravic? Naš kmet danes komaj ve, da je s Srbi v eni državi, in to zato, ker nam Srbi prav nič nočejo vzeti naših pravic in nam jih tudi ne smejo, ker mi nismo pod Srbi, temveč s Srbi in Hrvati v eni državi popolnoma enakopravni. Kar se pobiranja davkov kot takih tiče, je pa jasno, da gredo v eno blagajno iz vseh pokrajin države, ker smo enotna država in ker ne moremo biti Slovenci sami še ena država v državi. Toda, kar se povečanja davkov in propadanja Slovenije tiče, je pa stvar druga. Saj vendar že Ameriško ženstvo Gibanje med ženstvom za večje pravice zavzema vedno večji obseg, obenem pa se pojavlja med moškimi tudi vedno večje število onih, ki so odločni neprijatelji pretira-nosti tega gibanja. Resnica je, da se v vzhodnih deželah ravna z ženskami preveč suženjsko, toda v Ameriki pa zopet postajajo ženske Ie vse preveč «moderne». V Zedinjenih državah živi milijonar tovarnar Alfonz See, ki strašno sovraži obnašanje in način življenja modernih ameriških žensk. Ta je pričel proti njim po časopisih hudo vojno in pravi, da je baš moderno ženstvo z vsemi svojimi razvadami krivo današnjega neznosnega ameriškega družabnega življenja, češ, da je nemoralno in neznosno. Vse ženske visoke šole bi milijonar See najraje požgal. Vse zlo, ki je v Ameriki, pripisuje temu, da imajo ženske gravico glasovanja pri volitvah. See trdi, da se bo današnje nenaravno stanje izboljšalo le tedaj, če se ženskam zopet odvzame glasovalna pravica. Nikdar, pravi See, ni bilo včasih videti na cesti tako nespodobnih žensk in nikdar ni bilo barvanje obraza ter ustnic tako razširjeno kakor danes Tudi niso bila po njegovem mišljenju dekleta nikoli prej tako sirova in brezsrčna kakor dandanes. See navaja nastopni primer: V nekem pensilvanskem mestecu so bile deklice opozorjene v šoli, naj se lepo obna- danes vsi vrabci po strehah vse Slovenije čivkajo, da nam je klerikalna markovska politika prinesla povečanje davkov, pristojbin, prevoznih tarif in drugo. Torej udarite, klerikalni gospodje, sami sebe po grbi. Klerikalni tigri so lani postavili samoradikalsko vlado in so tigri tako tudi sami krivi vseh zlih posledic tega režima. S svojimi lopov-skimi čenčami ne boš, preljubi «Domoljub», več panal našega ljudstva. Vsaj mi tako upamo, da ljudstvo kar na sirova lopovska zmerjanja ne bo več sedlo. -j- Prepeluhov «Avtonomist» in klerikalni listi, ki so se še lansko leto prav dobro razumeli in se troštali z avtonomijo, so zdaj v prav ljutem sporu. «Avtonomist» se kakor znano ogreva za Radičeve traparije, klerikalni listi se pa strašno jezijo, češ, da jim v zelje hodi med nezadovoljnimi volilci. Nastali so tudi že resni spori v opozicijskem bloku, kjer se naši klerikalni tigri brati jo z radičevskimi poslanci, Radič pa je na Dunaju sprejel g. Prepeluha in mu obljubil, da ga bo v Sloveniji spravil na republikanskega konja. Mi se moremo samo smejati. Saj vidimo: Klerikalna stranka je s svojo lansko avtonomijo že prišla na osla, pa se bo prav tako zgodilo tudi Prepeluhovemu republi-kanstvu, ki je še bolj mršavo. Sokolstvo Sokoisko društvo v Sodražici obhaja letos svojo 151etnico dne 13. julija, ob kateri priliki se bo vršil zlet ribniškega sokolskega okrožju, združen z razvitjem društvenega prapora. Vezenje prapora vršijo z neumorno požrtvovalnostjo s. Sokolice. Prve priprave so v teku, na kar že sedaj opozarjamo domače občinstvo ter okoliška društva. Natančnejši spored se bo še pravočasno javil. — Zdravo! šajo in dostojno oblačijo. V odgovor so te deklice zapele njujorško poulično pesem približno naslednje vsebine: Pokazati smem svoj hrbet, pokazati smem svoja kolena; svobodna sem Američanka in pokažem, kar hočem. — See pravi, da one pensilvanske deklice niso nikake izjeme, ampak so pravi tip današnjih Američank. Američanke seveda te gonje niso mirno prenesle in zato so sklicale v Newyorku veliko zborovanje. Na njem so poudarjale, da vse ono, kar jim See predbaciva, zadene še veliko bolj moške. Izjavile so, da se na milijonarja Seeja ne jezijo, ampak ga le obžalujejo, češ, da je človek iz predpotopne dobe in se ne more osvoboditi starinskih nazorov. Pri nas smo, hvala Bogu, še daleč od takih bojev za ženske pravice. Saj v naših stiskah in težavah tudi nimamo časa misliti na vse to tako kakor bogate Američanke, ki hočejo iz samega dolgočasja postaviti svet na glavo, Bezgova potica. Zmešaj dve jajci, ju osoli, prilij eno osmino litra mrzlega mleka, pri-deni veliko pest krušnih drobtin in majhno pest bezgovega cvetja. Vse narahlo pomešaj in stresi v okroglo ponev, ki naj bo precej široka, v razgreto mast, ki naj je bo za prst visoko. Ko se potica od spodaj zarumeni, jo obrni in pečeno postavi kot samostojho jed na mizo. Ko bo bezeg cvetel, ne zamudi pri-I praviti , te okusne jedi ! Za naše žene in dekleta Zanimivosti Sovjetski poslanik pri italijanskem kralju Priprava smrčkov (mavrahov). Smrčki so med prvimi pomladanskimi užitnimi gobami, toda jih pri nas na Slovenskem nikjer posebno ne cenijo in ponekod celo smatrajo za strupene. Rastejo navadno na travnikih in so redki. V nastopnem navajamo dva kuhinjska recepta: Smrčki v omaki: Smrčke dobro očisti, operi in zreži na drobne koščke. Potem razgrej sirovega masla ali masti, pri-deni zrezanega peteršilja, čebule in smrčke. Duši (tenstaj) jih naglo toliko časa, da vodo, ki so jo dali od sebe, zopet popijejo. Nato jih potresi z moko in drobtinami, še nekaj minut duši ter zalij z vodo. Ko že nekaj minut vro, jim prideni nekaj žlic kisle smetane in ščep popra. — Ocvrti smrčki (mav-rahi): Velike smrčke očisti in čez pol pre-reži, operi in nasoli. Nato jih povaljaj v moki v raztepenem jajcu in drobtinah ter ocvri na masti. Na mizo jih lahko postaviš kot samostojno jed s kislim zeljem, repo, sa-lato ali s krompirjem v prežganju. Iz popolne torbe SAVINJSKI POPOTNIK. Že dolgo nisem videl lepega kraja št. Jan-ža na Vinski gori blizu Velenja. Zato sem sklenil, da ga obiščem. Bil je letos še pre:ej lep dan in prijetno je bilo hoditi proti Dobrni. Vesel kraj je to, posebno poleti, ko letoviščarjev kar mrgoli. Z Dobrne sem jo mahnil črez Selo prost Št. Janžu. Pri mrzlem studencu sem si ugasil žejo in si malo odpočil. Slučaj je nanesel, da je prišla po vodo tista stara tetka, ki vedno s košem po svetu hodi. Poznala sva se že cd prej, zato mi je rada povedala vse vaške novice. Pravila je, da se že za nove volitve prav pridno agitira. Seveda hodijo po okolici sami klerikalci metuljčki, ki še zdaj visoko letajo, pa bodo nizko padli. Najhuje frfotata Lesja-kov Cene in Apnarjev Lojzek, kateremu pravijo tudi Lajoš. Poslovil sem se od prijazne ženice tn kmalu prispel do farne cerkve sv. Janeza, ki je ponos Vinske gore, le farovž ni baš preveč vabljiv. Tudi tukaj sem se srečal z znano domačo klepetuljo, ki mi je povedala, da dobijo nove zvonove, po katere bosta šla v belo Ljubljano sam gospod župnik in gospod graščak Krajnc, ki pobira že par mesecev oves po vasi za mule, ki bodo vozile zvonove. Povedala mi je, da so fajmošter zelo pameten gospod in s prižnice ljudi prosijo, da naj jim kaj darujejo za potrebe in cerkvene obrede. Potem pa pšeničko iz kašče drago prodajo in se revnemu ljudstvu smehljajo. Zvedel sem nadalje tudi, da nista Gosakov France in kuharica Micika prav pri zdravju. Hitel sem domov črez Podvin, vesel lepega izleta. Tam zidajo lepo novo klerikalno trgovino, kjer se bo prodajala špecerija, par-fumerija, žganjarija in — plavšarija. Vsedel sem se na vlak in se peljal, da nikoli tako, in še pojdem v ta vinski kraj in bom poročal «Domovini» več kot sedaj. — Hudirjev Anza. LISTNICA UREDNIŠTVA, Trboveljskim dopisnikom priporočamo, da svoje dopise politične ali osebne vsebine dajo prej uveriti pri krajevni organizaciji 'JDS v Trbovljah, preden nam jih pošljejo. Prisega na križ vaškega zvonika. Prosimo, da nam pošljete tudi nadaljevanje, da moremo preračunati glede prostora. Preden nimamo nadaljevanja ne moremo pričeti. Pred kratkim je novi poslanik boljševiške Rusije v Rimu J urjenje v izročil svoja poverila italijanskemu kralju. Ta ceremonija je bila izvršena na enako svečan način kakor se obav-Ija pri ostalih poslanikih, ki na novo nastopijo. Jurjenjev se je pripeljal h kralju v lepi kočiji, ki so jo poslali ponj, ter v spremsfvu dvorske gardne konjenice. Naša slika prikazuje poslanika Jurjenjeva v razgovora z dvornim maršalom pred sprejemom pri kralju. Oddaljenost z ven d Nebo z zvezdami je za nas zemljane kljub marsikaterim dognanjem učenjakov še velika uganka. Zlasti ne vemo še ničesar gotovega o bivanju živili bitij na zvezdah. Verjetno je, da se na mnogih zvezdah nahajajo živi stvori, ki so mogoče podobni nam zcmljanom. Mnoga druga nebeška telesa se najbrž šele razvijajo v za živa bitja sposobna bivališča, na nekaterih pa je vse življenje že izumrlo. Slednje se trdi tudi o mesecu. Nekatere skrivnosti nebeškega svoda pa jc znanost že približno dognala. Tako se je potom preračunauja s pomožnimi sredstvi mogla ugotoviti približna razdalja zvezd od zemlje. Ako opazujemo mesce, sc nam zdi, da se nahaja neposredno v naši bližini, a vendar znaša njegova oddaljenost od zemlje 384.000 kilometrov. Ako bi mogli v brzovlaku potovati na mesec, tedaj bi potrebovali za to potovanje celih šest mcsecev. Še mnogo daljše bi bilo naše potovanje na zvezdo Venero. Novorojenček, položen v brzovlak, bi prispel kot 521etni mož na svetlo večernico (Venero), kajti njena Oddaljenost od zemlje znaša 40 milijonov kilometrov. Ako bi bil na Veneri postavljen top in bi sprožil kroglo na človeka na zemlji, tedaj bi ta človek še vedno lahko živel poldrugo leto, preden bi ga zadela krogla, pod pogojem, da bi hitela ves čas z enako hitrostjo. Soluce jc oddaljeno od naše zemlje 150 milijonov kilometrov in bi potovanje do njega trajalo celih 190 let. Na nebesnem obokii pa se nahaja še ncbroj zvezd, katerih oddaljenost od zemlje je dosti večja nego oddaljenost solnca. Tako je 11. pr. Jupiter pet in polkrat, a Saturn desetkrat bolj oddaljen od zemlje nego solnce! Planet Uranus je oddaljen od zemlje 2700 milijonov kilometrov, kar znači, da bi potovanje do tega planeta trajalo celih 3500 let. Ako pa bi stali na Neptunu, kojega oddaljenost od solnca znaša celih 4487 milijonov kilometrov, tedaj bi naše zemlje sploh ne videli. Doslej smo uporabljali kilometre kof osnovno merilo za oddaljenost zvezd od naše zemlje. Upoštevati hočemo kot enoto oddalje« nosti še svetlobno leto, to je progo, ki jo prelete svetlobni žarki v enem letu. Svetlobni žarki prelete v eni sekundi 300.000 km, ker pa ima leto 31,556.926 sekund, predstavlja svetlobno leto dolžino okoli devet in pol bilijona kilometrov. Svetloba zvezde stalnice Alpha Ccntauri potrebuje do naše zemlje 4 leta in štiri mesece. Če bi ta zvezda danes iz kateregakoli vzroka ugasnila, tedaj bi stala za nas še 4 leta in štiri mcsccc neizpremenjeno na nebu. Ta zvezda stalnica je med vsemi najbližja naši zemlji. Od ogromnega števila zvezd stalnic, ki jih vidimo, je Ic pet takih, ki so manj kot 10, in le 30 takih, ki so manj kot 50 svetlobnih let oddaljene od nas. Imamo pa tudi zvezde, ki so več što in tudi več tisoč svetlobnih let oddaljeno od zemlje. Če bi hoteli to razdaljo izraziti v kilometrih, bi dobili številke, ki bi jih nihče ne mogel prečitati, kaj šele predstavljati si to bajeslovno razdaljo. • < < > Milijarder reši! dve ženski Smrt 134letnega Indijanca Znani ameriški milijarder Wiliam Leeds je nedavno rešil iz vode pred gotovo smrtjo svojo ženo in njeno prijateljico, ki sta se že vtapljali. Naša slika predstavlja junaškega milijar-darja in njegovo ženo ob priliki njune poroke leta 1921. v Parizu. Njegova žena je rojena kneginja, hči ruskega velikega kneza Jurija. X Dekle pred naborno komisijo. V češkem mestecu Hlumecu se je dogodil nenavaden slučaj: Zala 21 letna Mafenka je dobila lepega dne pozivnico k naboru. Dekle se je izprva branilo stopiti pred naborno komisijo, toda po prigovarjanju domačih se je vendar k temu odločilo. Reklo se ji je, da bodo gospodje itak takoj videli, da se je Zgodila pomota in jo bodo odpustili. Toda zdravniška komisija je Marenko kljub njenim protestom preiskala in ugotovila njeno nesposobnost za vojaško službo. X Nenavadna smrt. Res nenavadna smrtna nesreča se je dogodila v Parizu in dokazuje, kako tudi male stvari lahko povzročijo velike posledice. Neki delavec je popravljal 35 m visok tovarniški dimnik, komaj je opravek dokončal in znotraj dimnika splezal zopet navzdol, se je na vrhu okrušil majhen vijak, ki ga je delavec bVžčas premalo pritrdil. Vijak, težak le 75 gramov, je radi velike višine padel na delavca s tako ostrino, da mu je prebil lobanjo in so nesrečnika komaj izvlekli iz dimnika. X Kuga v Indiji zahteva dnevno strašno število žrtev. Najbolj razsaja v pokrajini Pud-žabu in povzroča strahote. Zadnje čase je tam obolelo nad 22.000 ljudi, umrlo pa jih je v dveh tednih 17.000. V celoti je kuga v Indiji doslej ugrabila 54.000 človeških življenj. Vladni zdravstveni ukrepi ne zaležejo skoro nič, ker jih nezavedno prebivalstvo iz verskih razlogov ne uvažuje. X Zanimiva pravda za dediščino. Ameriški listi poročajo naslednjo zanimivost: Pred kratkim sta umrla dva bogata brata 'Američana, ki sta določila drug drugega za dediča svojega premoženja. Ob desetih zvečer je bil od razbojnikov v Albaniji ubit Robert Coleman, ob eni zjutraj naslednjega dne pa je izdihnil v Kaliforniji Viljem Coleman. Ako sc računa devet ur razlike med evropskim in ameriškim časom, sta oba brata Nedavno smo prinesli sliko 1141etne Indi-janke. današnja slika pa predstavlja sliko najstarejšega Indijanca Zedinjenih držav, ki je pred kratkim umrl v starosti 134 let. Znano je, da med vsemi narodi na svetu povprečno najdalje živijo Indijanci, pri katerih stoletne starosti niso nič baš posebno izredne. umrla ob eni in isti uri. Ostalina obeh bratov znaša pol milijona dolarjev in sedaj je stvar pred sodiščem, ki skuša doznati natančno minuto smrti prvega in drugega, da prisodi dediščino onemu, ki se je preselil na oni svet zadnji. Ta seveda od dediščine ne bo imel ničesar, pač pa je bodo veseli njegovi nadaljnji dediči. X Odkritje Absalonovega groba. V Palestini iščejo grobove starih judovskih kraljev in pred kratkim so našli grobnico Absa-lona, neposlušnega sina Savlovega, ki se je s svojimi dolgimi lasmi zapletel med veje, kjer so ga vjeli sovražniki. Tudi Jozafatovo grobnico so odkrili. Na Ofelu pri Jeruzalemu so odkopali južni del Davidovega gradu in našli grob nekega kralja iz plemena Jude. Istotako so v Gezi odkopali več grobov. — Najdene stvari pošljejo v judovski narodni muzej. X Samomor desetletnega fanta. V pariškem predmestju je prošli teden vzbudil veliko senzacijo samomor desetletnega šolarja Cor-dyja. Fantič se je popoldne po prihodu iz šole zaklenil v očetovo sobo, vzel iz omare samokres in si pognal kroglo skozi sence. Vzrok njegovega čina je neznan. Mati izjavlja, da je dečko že par tednov bil posebno čudno razpoložen in da ni maral nič govoriti. Zadeva je tem bolj zapletena, ker se je ravno pred letom ustrelil starejši Cordyjev brat, star 14 let. Policija meni, da so nepremišljeni samomori takih mlečozobnikov posledica kinematografov in podivjanosti mladine po vojni. X Največji hotel na svetu se začne letos graditi v Čikagi. Ta stavba bo ogromna in se bo imenovala «palača palm». Imela bo 2263 sob za tujce. Hotel bo torej tako obsežen kakor malo mesto, saj pa bodo tudi hodniki dolgi po več kilometrov in za okna se bo porabilo celih 12.000 kvadratnih metrov stekla. Za smeh in kratek čas Veliki osel. Drago: «Mama, mama, kaj sem videl! Cila me je vzela s seboj v mlin in tam sem videl osla, ki je bil tako velik... tako kakor naš stric!» Vera: «Ni res, mamica, Dragec pretirava, kajti tako velikih oslov, kakor je nas strica sploh ni na svetu.» Kdo ali kaj? Duhovnik vpraša zločinca v ječi: «Kaj vas je vendar spravilo v to nesrečno zidov je? Zločinec: «Orožnik, častiti gospod...» Nečaki. Škof se je peljal z birme domov in je spotoma obiskal enega svojih župnikov. Župnika ni bilo doma, pač pa je škofa sprejela brhka, mlada kuharica, ki se je igrala na dvorišču z otroci. «čigavi so ti otroci ?» vpraša škof. «Prevzvišeni gospod in škof,» je odgovorila kuharica, «to so nečaki gospodovega brata.» Novi Salamon. Na neki kmetiji sta bili poročeni dve sestri in njuni šestmesečni hčerkici sta si bili na las podobni. Nekega jutra pa dekla pri kopanju zameija oba otroka. Materi-sestri sta bili silno razburjeni in vsaka je trdila, da je njen otrok pravi. Gresta k zdravniku, da on dožene razliko. Zdravnik pomisli malo, potem pa vpraša: «Ali ste prepričani, da sta otroka res zamenjana ?» «Seveda, prav gotovo, odvrneta obe hkrati. «No, potem ju zamenjajta še enkrat, pa naj vzame vsaka svojega!» Soseda. Orožnik zasači dva potepuha in ju vpraša, kie stanujeta. Prvi: «Nikjer» Drugi: «Jaz pa sem njegov sosed.» Lovci med seboj. Muhič: «Lam je bila dobra letina za nas lovce. Jaz sam sem položil na kosmato stran 999 zajcev.» Smodnik: «Zakaj rajši ne rečeš 1000?» Muhič: «No, veš, zamalo mi je, da bi zaradi enega zajca vzel laž na svojo dušo IZJAVA. Podpisani Andrej Mlinar, posestnik na Selu, obžalujem, da sem se dal zapeljati in sem podpisal vlogo na okrajno glavarstvo v Logatcu, v kateri sem očital gosp. županu Francu Primožiču v Žireh, da je kot bivši župan v Zireh poneveril občmi 2000 kron, da ni neomadeževanega imena in ugleda, da s temi lastnostmi nikakor ne sodi na županski stolec občine 2iri ter da mu volilci ne zaupajo vsled dokazane poneverbe. Izjavljam, da nimam prav nobenega povoda dvomiti o osebni časti in poštenju g. župana Primožiča in vsled tega prekli-cujem vse gori navedene žalitve kot popolnoma neutemeljene. Zavezujem se plačati vse stroške pravde, ki jo je župan naperil proti meni, kakor tudi objave tega preklica v «Domovini» in «Domoljubu» ter pred cerkvijo v Žireh. Končno se zahvaljujem g. županu, da je odstopil od tožbe. V Logatcu, dne 6 maja 1924. Andrej Mlinar s. r. MALI OGLASI Posestvo se proda. Obstoja iz vrta, treh poslopij: in sicer: hiše, kozolca in skednja, skoro vse novo, dalje iz pašnika. Poleg je deset govedi in šest prašičev. Natančneje se poizve pri Antonu Ambrožu v Zavrhu št. 8, p. Borovnica. Dva človeka brez otrok na lepem posestvu vzameta dekle, staro preko 14 let, za svojo. Po smrti dobi vse. Več pove iz prijaznosti, če se pošlje znamka za poštnino, Oton Arzenšek, Sv. Rok, Šmarje pri Jelšah. Lahko nagnenje k prehlajenju? Prevelika občutljivost? Masiianje in umivanje s pravim Fellerjevim Elza-Fluidom napravlja telo odporno in olajša bolečine. Veliko močnješi, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje! Kot kosmetikum že 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! Z zavojnino in poštnino vred: 3 dvojne ali 1 specialna steklenica 24 dinarjev, 36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic 214 dinarjev z 10%nim doplačilom. Razpošilja ga: Lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elza trg 360, Hrvatsko. (d) ILIRSKA POSOJILNICA LJUBLJANA, Kralja Petra trg št. 8 I, sprejema hranilne vloge po 8 °/0< Večje ln stalne vloge do 12 •/,. 31 Zahtevajte pri vseh trgovcih na deželi in kupujte manufakturno stare blago samo od leta iuud tvrdke CROBATH Franc, i;Kranj mannfaktara na debelo in drobno. 35 Trgovci na deželi, ostali odjemalci, ki se uostali. pojasnite vzicke in prepričajte se zmva o naših cenah in izberi! Vse Vaše potrebščine, novodošlega pomladanskega, letnegs blaga za moške in ženske obleke, svilo, elamin, hatist, saten, perilo, šifon, kotenine, oksfort, cefir, cvilih za žimnice, odeje, koče, posteljne garniture in dr. Najnovejše svilnate in čipkaste rute, šerpo pri domači znani trgovini JANKO ČE5NIK, LJUBLJANA, Lingarjeva-Stritarjeva ulica. Blago, samo češkoslovaški izdelek. Opozarjam ženine in neveste pri nakupu opreme (bališa). Cene znatno nizke in zmerne. Imaš bolečine v obrazu? V celem telesu? Potrebuješ li dobrodejno in okrepčujoče mazilo? Ali to muči glavobol? Zob. bol? Trgauie? Ali želiš najboljše sredstvo za negovanje zob, kože, glave? Ali si preveč občutljiv zaradi mrzlega zraka? Ali želiš dobro domače in kos-metsko sredstvo? 3 Fellerjev pravi Elza-Fluid je mnogo močnejši, izdatnejši in bolje delujoč kakor francosko »ganje. Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti porečeš: To -Je najboljše, kap sem kdaj oka«al! Išči Elza-Fluid v vseh dotičnih poslovnicah, vendar pa zahtevaj samo pravi Elza-Fluid lekarnarja Fellerjal Elza Fluid stane z zavojniuo in poštnino vred, če se ga naroči naravnost in če se denar pošlje naprej ali po povzetju: 3 dvojne ali 1 specialna steklenica 24 Din; 12 dvojnih ali 4 specialne steklenice 86 Din; 24 dvojuih ali 8 specialnih steklenic 161 Din; 36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic 214 Din. KOT 1'KlllOT: Eiza-oblli zoper kurji otesa 00 4 dinarje ln « dinarjev; Elza-mentolnl črtnikl J dinarjev; Elza-švedska tinktura za želodec; Elza-zajjorski aok za prsa in zoper kašelj; člza-rlbje olje 20 dinarjev; Elza-voda za usta 12 dinarjev, Elzc-kolonska voda IS dinarjev. Elza-šumskl miriš za sobo IS dinarjev, glicerin po 4-80 dinarja ra 1» dinarjev: Lysol, LysoIorm po 25 dinarjev; kineškl č»i od 2 dinarjev navzgor; Originalno Radikum francosko iganje, veliki steklenica, 15 dinarjev; Elza-mrčesnl prašek 10 dinar ev; strup za podgane in mili 8 dinar,ev. Pri primotu se zavoinlna in poštnina posebej zaračunavata. K tem cenam se priračunava sedaj 10°,,no doplačilo. Pisma se naj naslavljajo natančno takole: EVOEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA, Elza-trg itev. 360, Hrvatsko. *** SLAVENSKA BANKA t., ZAGREB PODRUŽNICA: LJUBLJANA. Dslniška plavnica Din 50,000.000'— In rezerve preko Din 12,500.000'— Podružnice; Beograd, Bjelovar, Brodn.S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien. Ekspoziture: Rogaška. Slatina (sezonska), Škofja Loka in Jesenice. Agenciji: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. AflilJaciJI: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. 12