mm 10 j)Uf Izdaja ln tiska Časopisno podjetje Slovenski ouročevalee. — Direktor Budi Janhaba. Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vo4 n jak. — Uredništvo Ljubljana, Tomšičeva ulica št. I in 3, telefon 23-522 do 23-526. — Uprava. Ljubljana, Tomšičeva nlica št. l/II, telefon 23-522 Jo 23.526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova cesta 7, telefon 21-8%, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832. — Poštni predal št. 29. — Žiro račun pri Komunalni banki Ljubljana št. 60-KB-5-Z-S67. — Mesečna naročnina 230 din. S potrebami ln koristmi sknpnosti pred našimi očmi Poslanski kandidat za zvezni zbor dr. Marijan Brecelj je govoril volivcem v Piranu PIRAN, 28. febr. Sinoči ob osmi uri je bilo v Tartinijevem minimalno, ne moremo pa te- sklada, deloma tudi iz družbe- gledališču veliko predvolilno zborovanje, na katerem se je vo- ga reči za tržišče z živili in nih sredstev, saj nam tuji tu- livcem predstavil kandidat za zvezni zbor zvezne ljudske skup- kmetijskimi proizvodi. Iz tega rižem pomaga izpolnjevati.eno ščine, sekretar za blagovni promet pri zveznem izvršnem svetu izhaja jasna naloga, da z vse- izmed velikih in težkih nalog, dr. MARIJA BRECELJ. Pirančani, volivci obeh spolov, so na- mi razpoložljivimi ukrepi iz- aamreč izravnavati plačilno polnili dvorano. Po uvodnih besedah tajnika občinskega ljiid- popolnimo naš blagovni pro- bilanco. skega odbora Toneta Pikla je zbranim volivcem spregovoril met in preidemo na kontrolo Pohvalno se je izrekel o de- dr. Brecelj. cen kot jo je nedavno uzako- lu obmorskih, zlasti piranske nil z znano odločbo zvezni iz- občine, ki ob poudarjanju ko-vršni svet. merciale inozemskega turizma Večja kmetijska proizvod- !e niso pozabile tudi na do-nja bo proizvajalce same pri- mači turizem. Tu. je že 86 popravila do tega, da se zavza- čitniških domov, v katerih mejo ža smotrnejšo organiza- najdejo delovni ljudje prime- cijo prometa. To nalogo pre- ren oddih po znosnih cenah, vzemajo danes lahko uspešno Res je sicer, da si od tega tule splošne kmetijske zadruge, rizma občine ne morejo obe s pomočjo katerih moramo tati tako neposrednih - gospo- preprečiti vsakršno nepotreb- darskih koristi kot od ino- no akumulacijo in doseči, da zemskega turizma, vendar bo razlika med nabavno in predstavlja taka usmeritev iz- prodajno ceno samo tolikšna, polnjevanje naše splošne po- kolikor je nujno potrebno, da litike tudi na tem področju, trgovska mreža lahko v redu Končno pa je gospodarska ko- opravlja svoje dolžnosti. Če rist na dlani, saj prinaša do- dodamo k temu že omenjeno mači turizem več dohodkov odločbo o evidenci in kontroli vsem vrstam prometa, od- av- cen, lahko upamo, da bomo tobusnega in pomorskega do tudi na tem področju dosegli trgovine in splošnega gostin- stabilizacijo cen. stva. • S tem v zvezi je tov. Brecelj Govor tov. Breclja so zbra-omenil 70 milijard, ki jih je ni volivci sprejeli z dolgim družba letos namenila kme- ploskanjem in odobravanjem, tijstvu, da bistveno in skokovito poveča proizvodnjo. Prav zadruge na Koprskem — je dejal — so že pokazale, da so sposobne smotrno uporabiti družbena sredstva za povečanje proizvodnje. Pri tem jim morajo povsod pomagati občinski ljudski odbori s svojimi skladi, odnosi med kmetijskimi zadrugami in poslovnimi zvezami pa ne morejo iti v smeri, ki bi poslovnim zvezam omogočila, da nastopajo kot grosisti. Poslovne zveze niso in ne smejo biti trgovci, 'ki kupujejo in prodajajo za svoj račun, temveč so lahko samo komisionarji, ki predstavljajo s kmetijskimi zadrugami vred živo enoto. Ob koncu je tov. Brecelj govoril o pomenu turizma prav v koprskem okraju. Upoštevajoč veliko udeležbo inozemcev v tukajšnjem turizmu, je nakazal možnosti za črpanje potrebnih sredstev iz splošnega investicijskega REDKA TEDENSKA TISKOVNA KONFERENCA V BEOGRADU Ugoden razvol razgovorov Predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je odgovarjal na vprašanja v razgovorih z Avstrijo, o odgovora na francosko noto in o Ertukovicu « šitev, če bi se razigovarjalj vsaj za sedaj v glavnem o tistem, kar je zamišljeno z načrtom Rapaokega.« , »Ali nam lahko poveste, kakšen je najnovejši razvoj v zvezi z izročitvijo zločinca Artu-koviča,« je bilo nadaljnje vprašanje. »Znano je — je izjavil Jaiktša Petrič — da je vrhovno sodišče ZDA obvestilo federalno okrajno sodišče v Dol Angelesu. da je njegova odločitev postala izvršna. Nimamo še ob-ves+i!. ali so že izvršili Vi odločitev, to pomeni, da so že are. tirs.ll Artukoviča- kar b; bilo povsem normalno pričakovati«. cenah ter trgovini, je tov. Brecelj poudaril, da je naše, tržišče samo odraz naših razmer. Naš gospodarski mehanizem še ni mogel začeti brezhibno delovati. Industrijsko proizvodnjo smo na primer v zadnjih štirih letih povečali za 70!Vo, a zelo malo smo napredovali, z izjemo lanskega leta, ■ v kmetijski proizvodnji. Posledica tega je, da se je trg V uvodu se je zahvalil navzočim volivcem za zaupanje in čast, ki so mu jo izkazali s :em, da so si ga izbrali za kandidata. Govoreč nato o pomembnih razpravah, ki so ■ jih v pripravah za te vo-iitve na zborih volivcev ude-.ežile množice državljanov, je Ko razpravljamo o vseh na-..i problemih z vidika celote .■:o ocenjujemo uspehe zadnjih Tirih let in primerjamo mož-: osti, ki jih ima za delo določena posamezna teritorialni, .nota, nam postane popolno-:’.s jasno, da je možno doseč1 pehe pri delu le. če vsak na tvojem mestu stori, kar je . egova dolžnost in da imamr tem nenehno pred očnr rrebe in koristi skupnosti Na to gledanje nas nujno sil1 naša socialistična družbena jreditev. Kljub velikim težavam smr v preteklih štirih letih utrdili : pravno-družbeni in gospeli irski sistem in dosegli, da sn : tali občinski ljudski odbor' z vsemi oblikami demokratič-nsza sodelovanja državljanov pi nblasti temelj vsega našega življenja. Araio je tov. Brecelj prešel .m vprašanje družbenega sndarda. Dejal je, da milijo-naših delovnih ljudi že ra-:.nejo, da imajo ključ za =ego boljšega življenja v - sinih rokah in da v kratkem času kljub vsem naporom pač ■ ni bilo mogoče priti iz nedavne znane zaostalosti na stopnjo, ki bi dopuščala glede standarda, primerjavo s starejšimi gospodarsko že dolgo bolj razvitimi državami. Poudaril je. da pri standardu ne gre samo za plače. Naša politika je imela doslej za posledico. da je del življenjskih stroškov posameznika nujno in direktno prevzela družba, tako na primer socialno in zdravstveno zavarovanje, del najemnin in del cene nekaterih živil, ki jim je za zavarovanje standarda delovnega človeka oblast odrejala cene. V perspektivi je seveda naša želja,, da se čim več življenjskih stroškov posameznika krije s plačami, in sicer sorazmerno s povečanjem naše gospodarske moči in proizvodnosti dela. Pri nagrajevanju mora vse bolj prihajati do izraza načelo, naj prejema posameznik in naj bo soudeležen pri finančnem uspehu podjetja po deležu, ki ga do-prinaša. Odreči se temu načelu bi pomenilo izključiti delovno prizadevnost posameznika, ki je za dosego boljših uspehov odločilnega pomena. Skratka, kot je jasno, da ostane družbena dolžnost zaščita posameznika (socialno zavarovanje, zdravstvena zaščita, šolstvo in podobno), tako se ne moremo odreči temu, da neposrednih materialnih dobrin, ki so predmet trgovanja oziroma kupovanja, postopoma ne bi spravili na ekonomsko raven. Govoreč o tržnih razmerah kot činitelju standarda in o Včeraj popoldne je bilo na okrajnem odboru Socialistične zveze delovnega ljudstva v Ljubljani posvetovanje vseh poslanskih kandidatov ljubljanskega okraja. Poslanske kandidate v zvezno in republiško ljudsko skupščino je pozdravil in jim čestital k zaupanju, ki se ga bili deležni z izvolitvijo za kandidate predsednik OO SZDL. Janez .Vipotnik. Zatem je seznanil poslanske kandidate z dosedanjimi pripravami na volitve. V ljubljanskem okraju je bilo skupaj 1123 zborov volivcev, ki so potrdili 81 predlaganih kandidatov. Izmed teh pa jih bo 11 izvoljenih v oba zbora Zvezne ljudske skupščine in 45 v zbora republiške skupščine. Zbori volivcev so bili uspešni tako glede udeležbe kot vsebine in pomenijo prispevek k utrditvi zborov volivcev kot političnih tribun. Zlasti dobro so uspeli tokrat zbori volivcev proizvajalcev. Janez Vipotnik je poslanske kandidate seznanil tudi z zahtevami volivcev, da naj bi kandidati čimprej prišli k volivcem in se seznanili z njihovimi uspehi in težavami. Pred volitvami bodo v vseh občinah večja predvolilna zborovanja, v Ljubljani pa bo tako zborovanje delovnih ljudi v marcu pred Litostrojem. OGORČENJE V TRSTU ZARADI ODSTAVITVE DR. FEGiTZA Sporočilu zvezno volilna komisije BEOGRAD, 28 febr (Tanjug). Jutri, 1. marca, bo '-adnji dan za predlaganje kandidatur za zvezni zbor, 4. marca pa zadnji dan za predlaganje kandidatur za zbor proizvajalcev zvezne ljudske skupščine. Po določbi člena 96 odst. 2 zakona o pravicah in dolžnostih, izvolitvi in odpoklicu zveznih ljudskih poslancev morajo okrajne volilne komisije po potrditvi vsake posamezne kandidature v svojem volilnem okraju dostaviti zvezni volilni komisiji primerek odloka o potrditvi kandidature. Nekatere okrajne volilne komisije še niso dostavile svojih sklepov o potrditvi kandidatur, čeprav so jih že potrdile. Vse okrajne volilne komisije naj se ravnajo najnujneje v smislu omenjenega zakonskega predpisa in naj takoj po sprejemu dostavijo sklep o potrjeni kandidaturi zvezni volilni komisiji, in sicer kot nujno priporočeno pošiljko. Komisarjevo pismo z industrijskimi proizvodi bistveno izboljšal in da je nihanje cen na tem. področju že Načrt programa Zveze komunistov BEOGRAD, 28. febr. (Tanjug). Pod predsedstvom generalnega sekretarja Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza Tita je bila včeraj seja komisije za program Zveze komunistov Jugoslavije. Na seji so odobrili načrt programa Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo v kratkem odposlan organizacijam Zveza komunistov Jugoslavije v razpravljanje. Stiki s Kftafsko BEOGRAD, 28. febr. (Tanjug.) Na današnji redni tiskovni konferenci so predstavnika državnega sekretariata za zunanje zadeve vprašali, ali bi lahko kaj povedal o razvoju jugoslo-vansko-avstrijskih razgovorov, »Razgovori, ki so se začeli,« je izjavil predstavnik državnega sekretariata »se ugodno razvijajo. Pričakujemo, da bodo ti razgovori z dobro voljo obeh strani uspešni.« stavnik državnega sekretariata dejal: »Poznano je naše pozitivno stališče do »načrta rap-ac-ki«. Zdii se nam, da bi bilo največ možnosti-, za pozitivno re- Novina.ijji so se za tem zanimali, če je že končano proučevanje francoskega odgovora na jugoslovansko noto v zvezi z ladjo »Slovenija« in kaikšne ukrepe misli sprejeti • jugoslovanska vlada. Petrič je izjavil, da vlada FLRJ pripravlja odgovor na francosko noto v upanju. da bo Francija zavzela razumno im prijateljsko stališče. Ko je odgovarjal na vprašanja. kako komentira talkoime-novami »protirapacki načrt«, ki ga je predlagal zah.odmonemšk: minister Strauss, po katerem bi bilo treba brezatomskio področje razširiti še na druge vzhodnoevropske države, je pred- Diplomotska kronika BEOGRAD — Predsednik izvršnega sveta LR Srbije Miloš Minic je včeraj ob desetih dopoldne sprejel na protokolarni obisk danskega veleposlanika Karla Eskelunda, ob pol enajstih pa ameriškega veleposlanika Karla Rankina. BEOGRAD — Predsednik republike Josip Broz Tito je včeraj dopoldne sprejel novo imenovanega izrednega in opolno-močenega veleposlanika FLRJ na Nizozemskem Branka Dra-škoviča pred njegovim odhodom na njegovo novo dolžnost. LONDON — Jugoslovanski veleposlanik v Londonu Ivo Vej-voda je včeraj dopoldne na svojo zahtevo obiskal ministra brez listnice v britanskem zunanjem ministrstvu Allana Nobla. Kakor se je zvedelo, sta se razgo-varjala o tekočih mednarodnih problemih v zvezi s sestankom najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda. KJOBENHAVEN — Jugoslovanski veleposlanik v Kjoben-havnu Ljubo Ilič je priredi) sprejem za danske novinarje, ki bodo spremljali predsednika vlade Hansena med njegovim obiskom v Jugoslaviji. Na sprejemu so bili predstavniki danskega, zunanjega ministrstva ter druge danske osebnosti. Medgomizonska konferenca ZK v Ljubljani Ljubljana, 28. februarja. Danes je bila v Domu JLA konferenca komunistov iz nekaterih garnizonov JLA v Sloveniji. Med gosti sta bila na konferenci tudi član izvršnega komiteja CK ZKS Stane Kavčič in dr. Marijah Dermastia. Na konferenci so bili izvoljeni delegati za Vil- kongres ZKJ, in sicer generalni podpolkovnik Djoka Jovanovič, polkovnik Zarij a Skerovič in polkovnik Simo Livada. SEJA ODBORA ZA PROSVETO IN KULTURO FLRJ odbora Združenja učiteljev in profesorjev Jugoslavije in drugi. Na sej; so obravnavali predlog izobraževanja in vzgoje v FLRJ. Sprejeli so osnovne postavke tega, predloga, ki ga je izdelala zvezna komisija za šolsko reformo. Sklenjeno je bilo. naj se na temelju teh postavk izdela osnovni zakon o izobraževanju in vzgaiianju v FLRJ in da se predlaga zvezo ljudski skupščini resolucija, s katero bi bile sprejete osnovne smernice za izgraditev sistem: vzgajanja in izobraževanja \ FLRJ ter naloge pri uresničenju šolske reforme. Beograd, 28. febr. Pod predsedstvom Rodoljuba Colakov-iča, podpredsednika zveznega izvršnega sveta, je bila danes v Beogradu razširjena seja odb-ora za prosveto in kulturo zveznega izvršnega sveta. Razen članov odbora sio se je udeležili tudi predsednik zvezne ljudske dkupščitne Petar Stambolič, predsednik Sabora Hrvatsfce dr. Vladimir Ba.karič 'in drugi pomembni politični predstavniki, predsednik zvezne industrijske zborniice, sekretar za zakonodajo in organizacijo, predsednik centralnega komi-ftej.a Ljudske mladine ■ Jugosla-predsednik centralnega VREME Stanje 28. febr.: Nad zahodno in srednjo Evropo se je zgradilo področje visokega zračnega pritiska. Področje nizkega zračnega pritiska nad Sredozemljem z jedrom nad južno Italijo se Je začelo ponovno poglabljati, vendar ne bo bistveno vplivalo na vreme P Napoved za soboto: Hladno, pretežno oblačno vreme. Na Primorskem .bodo nastopile delne razjasnitve. Temperature ponoči okoli 3 y Primorju oleoli 3. nsjvisjp dnevne do 4. v primorju do 9 stopinj C. Na • Primorskem ie buri*. ( S sir. J SLOVENSKI POROČEVALEC / St. 50 — 1. MARCA 1958 Predsednika delavskega sveta kranjske tovarne »Iskra« in poslanskega kandidata za republiški zbor proizvajalcev tovariša Antona Seljaka smo naprosili, da nam napiše nekaj misli o razvoju delavskega upravljanja v preteklem letu. Njegov prispevek objavljamo v naslenjem: Brez dvoma je delo delavskega sveta in upravnega odbora iz leta v leto uspešnejše in glede na vedno večje pristojnosti tudi vedno bolj odgovorno. Upravni odbor mora urejati važna vprašanja v rednem poslovanju podjetja, delavski svet kot naj višji organ upravljanja pa mora odločati o načelnih smernjcah gospodarjenja v podjetju. Da bi pa to delo lahko bilo uspešno, je bilo treba najprej organizirati delo delavskega sveta ter pritegniti čimveč članov delavskega sveta k aktivnemu delu. To nam je uspelo s tem, da smo vključili v 6 komisij delavskega sveta več kot 40 % članpv DS. Danes ne samo pri nas, ampak tudi v manjših kolektivih z manjšimi možnostmi, kot jih imamo v naših podjetju, delo delavskega sveta ne more biti uspešno, če seje hišo temeljito pripravljene in če k delu delavskega sveta ni bilo pritegnjeno čimveč članov kolektiva. V našem podjetju razdelimo pred vsako sejo vsem članom delav. sveta obrazložitve k posa-' meznim točkam dnevnega reda. Obrazložitev dobijo tudi vsi odbori sindikalne podružnice, ki skličejo pred sejo sestanke, na katerih obravnavajo predloge in problematiko, ki jo je upravni odbor pripravil za sejo delavskega sveta. Na teh sestankih se vedno bolj kaže vlog3 kolektiva pri upravljanju podjetja. Člani kolektiva se zmeraj bolj zavedajo. da po svojih organih upravljanja sami upravljajo podjetje. Vedno manj je tistih, ki mislijo, da se delo v podjetju razvija mimo organov upravljanja. Mnogo dela so posvetili organi upravljanja in družbenopolitične organizacije podjetja skrbi za delavnega človeka. V zadnjih letih smo ustanovili dobro organizirano ambulanto. Imamo tudi svojo restavracijo, s katero pa nismo v celoti zadovoljni in upravni odbor prav te dni po sklepu delavskega sveta ureja to vprašanje. Eno izmed zelo perečih vprašanj, ki se jih morajo lotiti organi upravljanja in celotna družba, Viktor Avbelj v Novem mestu Novo mesto, 28. febr. Današnjega plenuma občinskega sindikalnega sveta Novo mesto se je med drugim udeležil tudi podpredsednik izvršnega sveta LRS in kandidat novomeške občine zn republiški zbor tovariš Viktor Avbelj. • Industrija daje družbeno -pečat mariborskemu okraju S posvetovanja poslanskih kandidatov v Mariboru MARIBOR, 28. febr. Okraj ni odbor SZDL, v Maribora je Tovariš Avbelj, katerega so sklical danes posvet poslanskih kandidatov za obe skupščini, navzoči toplo pozdravili, je v na katerem so razpravljali o perečih gospodarskih in političnih razpravi- nakazal najvažnejše problemih, ki so se (pojavili tudi v razpravah na zborih volivcev, naloge sindikatov v času pred volitvami delavskih svetov in Uvodno je predsednik OLO poskrbela za prodajo svojih iz- ^ .... „ ... tudi v bodoče.'Med drugim je Milan Apih podal nekaj glavnih delkov. Zelo občutno je za Maje vprašanje gradnje stanovanj! poudaril potrebo, da bi sindikati značilnosti gospodarstva man- ribor, da nima niti enega izvoz- Letos imamo že zagotovljenih kot delavski sveti in vsi občani bonskega okraja. Letno ustvar- no-uvoznega podjetja. 67 milijonov din sredstev iz v večji meri sodelovali s komu- jerui narodni dohodek v okraju Podobno kakor trgovina je v lanskih skladov, ki jih je delav- nami in v okviru njih reševali je okoli 60 milijard dinarjev, zastoju obrt, zlasti zaostaja ski svet določil za gradnjo stanovanj. Sklenjeno pa je-bilo, da se od letošnjega dohodka določi še nadaljnjih 30 milijonov din. Tudi produktivnosti so organi upravljanja posvetili veliko pozornosti. S sprostitvijo norm in pravilnimi prijemi pri urejanju vprašanja norm smo lani veliko prispevali k povečanju storilnosti. V zadnjem času precej kritir zirajo premijske pravilnike; v ■našem podjetju pa lahko ugotovimo, da so organi upravljanja glede premiranja vodili pravilno politiko, razen morda, da smo šli malo preveč v širino. Brez dvoma pa je naš premijski sistem tudi" pripomogel k povečanju storilnosti v preteklem letu. Nove pristojnosti, ki so jih dobili organi upravljanja ozi--roma kolektivi z zakonom o delitvi dohodka, bodo še bolj uveljavile delo organov upravljanja in sodelovanje celotnega kolektiva v upravljanju podjetja. Sindikalna organizacija v podjetju bo morala še bolj kakor do sedaj skrbeti za delo organov upravljanja 1 n jim nuditi vso pomoč in sl še bolj prizadevati za stalno in sistematično izobraževanje članov delavskega upravljanja. 7 gotovostjo lahko rečemo, da je uspešnost dela organov upravljanja v glavnem odvisna od aktivnosti in pomoči sindikalne organizacije. nami m v vse probleme. K. 9. številka »Komunista« V današnji številki »Komunista« lahko beremo: Pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ: »O prihodnjih nalogah Zveze komunistov v boju za odstranitev negativnih pojavov v političnem, gospodarskem in družbenem življenju, kakor tudi za odstranitev pomanjkljivosti v delu Zveze komunistov«, ki ga je naslovil vsem organizacijam in vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije. Dragan Markovič: O posebnih pravicah, Ljubiša Bistovlč: O oziroma 154.000 dinarjev na prebivalca, talko da zavzema glede na to drugo mesto v Sloveniji in v državi. Po vrednosti ustvarjenega dohodka odpade na . industrijo i.n rudarstvo 71.6 odst-, na kmetijstvo pa 15.2 odst., čeprav j-e v kmetijstvu zaposlenih 45 odst. vsega prebivalstva, v industriji pa le 16.5 odst. To kaže na niziko proizvodnost v kmetijstvu, medtem ko daje industrija s trernj četrtinami ustvarjenega narodnega dohodka skupaj druž- krepitvi družbene kontrole, Djuro beno-politični pečat. Glavne in-DjuraškovSč: Kršitev dustrijske panoge v okraju so tičnosti v podjetju, Voja Jovanovič Jovan Raif.evič: Tovarna ln ljudje, Jovan Marjanovič: Spre- membe v upravljanju gospodarstva v CSR, Gavro Altman: Pospešen postopek, Velibor Gligorič: Problemi naše sodohne drame. — Dnevnik enega izmed nas — Državljan kot stranka — Kje je sindikalna podružnica — Kolektivno delo komitejev — Arabska enotnost in petrolejska politika — Dopisniki »Komunista« pišejo — Znanost in puhlicistika — Ura glasbe — Zgodovinska rubrika- Zasavskn mladina je zborovala Trbovlje, 28. febr. Popoldne je bilo pred Delavskim domom v Trbovljah predvolilno mladinsko zborovanje, ki se ga je udeležilo 200 mladincev iz Zasavja. Govorila sta predsednik okrajnega komiteja LMS in sekretar O K ZKS v trboveljskem okraju Franc Kimovec-Ziga. Na zboru je govoril tudi komandant I. trboveljske mladinske delov-e brigade. S POSVETOVANJA REPUBLIŠKIH SEKRETARJEV ZA DELO Prva stopnja prsvedbe pokojnin bo končana do konca meseca marca Beograd, 28. febr. (Tanjug). Sinoči je bilo končano dvodnevno posvetovanje Pri zveznem izvršnem svetu z republiškimi sekretarji za delo. Razen o nalogah za izvajanje zakona o razdeljevanju skupnega dohodka in zakona o delovnih odnosih so na posvetovanju razpravljali tudi o mnogih perečih zadevah s področja dela in delovnih odn-osov. Včeraj popoldne razpravljal-; o strokovnem usposabljanju kadrov v gospodarstvu in izvajanju novega zakona o pokojninah. - Udeleženci posvetovanja so izrazili mnenje, da sedanji sistem strokovnega usposabljanja kadrov ni prilagojen potrebam in zahtevam sodobne proizvodnje. Razen tega še ni izgrajen sistem strokovnega usposabljanja že zaposlene delovne sile v gospodarstvu. Analiza je pokazala, da strokovne šole še ne morejo dati zadostnega števila strokovnjakov za nekatera gospodarska področja, kakor na primer premogovniki, lesna in živilska industrija ter kmetijstvo. Zato pripravljajo vrsto ukrepov za izpopolnitev sistema strokovnega usposabljanja kadrov v gospodarstvu. Predvsem pričakujejo pri sekretariatu za delo zveznega izvršnega. sveta v kratkem ustanovi- tev sveta za strokovno izobraževanje kadrov. Tudi. v zavodu za planiranje in v zavodu za produktivnost dela proučujejo te probleme. Pričakujejo, da bo v kratkem posebna komisija začela izdelovati perspektivni načrt za usposabljanje strokovnih kadrov v gospodarstvu. V razpiravi o izvajanju zakona o pokojninah so poudarili, da bo prva faza prevedb pokojnin končana do konca prihodnjega meseca. V teku so pri- prave za izvajanje druge faze, namreč za prevedbo pokojnin na zahtevo zavarovancev samih zaradi popravkov Prej izdanih pokojninskih odločb. Ti popravki bodo izvršeni kakor so poudaril,; na posvetovanju, na podlagi delovnega mesta ali plače, k; jo je imel upokojeni zavarovanec. Sekretariat za delo pri zveznem izvršnem svetu pripravlja predpise o načinu dela za prevedbo pokojnin v okrajih in občinah. VOLIVCI CELJSKEGA OKRAJA SO SE ZBRALI Celje, 28. febr. Priprave na bližnje skupščinske volitve so v celjskem okraju že nekaj časa omejene na zborovanja, ki jih po večjih in manjših krajih svojih volilnih enot imajo zlasti kandidati za volitve v republiški zbor. Tako je tov. Vinka Simonič, ki kandidira za republiškega poslanca • na področju šmarske občine, včeraj obiskala Tinsko, danes pa volivce v Olimju ter Virštajnu. Čeprav včeraj v Tinskem zaradi slabega vremena udeležba volivcev ni bila najboljša, pa- je bil zato razgovor o najrazličnejših pro- »TEDENSKA TRIBUNA« I v Ljubljani že « sredo blemih toliko bolj. razgiban in prisrčen. V nedeljo bo tov. Si-moničeva obiskala volivce v Sladki gori in Lembergu. Razen teh volilnih zborovanj na območju šmarske občine pa bo v nedeljo več sestankov kandidatov za republiški zbor ter volivcev na območju občine Laško, Mozirje Žalec, Vransko in Rogaška Slatina. V celoti je samo za nedeljo predvidenih devet volilnih zborovanj. M. B. kovinska industrija, tekstilna in barvna metalurgija. Značilno za vso industrijo je izrabljenost osnovnih sredstev, tako je na primer v' tekstilni industriji 57 odst., v barvni metalurgiji 54 odst. itd. Glede kadra je še vedno nesorazmerje med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci. Za minulo leto je. značilno, da je bil dotok vseh delavcev v industrijo večji kakor naraven prirastek prebivalstva. Govoreč o najbolj perečih problemih posameznih industrijskih panog je tov. Apih med drugim omenil preusmeritev proizvodnje v železarni Ravne na izdelavo visokokvalitetnega jekla in s tem v zvezi potrebo po zgraditvi pove valjarne tar težave, ki jih premagujejo mežiški rudarji. V tekstilni industriji je še vedno občutna neskladnost med zmogljivostjo predilnic in tkalnic- Zastarelost strojnih naprav zavira tudi hitrejši razvoj v živilski industriji. izboljšanje v tej panogi obeta zgraditev novih obratov v Lenartu, predvidena tovarna sladkorja v Ormožu in mlekarna v Mariboru, ki je eden' najresnejših problemov za oskrbo mesta. Ko j-e govoril o problemih kmetijstva v okraju, je opozoril na veliko razdrobljenost parcel, kar ovira smotrnejšo obdelavo tako v socialističnem kakor v zasebnem sektorju. Nad 60 odst. zasebnih kmetijskih gospodarstev ima samo do 5 ha površin. Ta gospodarstva pridelujejo ls za lastne potrebe. Tržna proizvodnja v okraju zaradj tega počasi narašča in še to predvsem v živinoreji in sadjarstvu. Kmetijska gospodarstva, ki jih je v okraju 43 in naj bi bila žarišča napredka in socialistične proizvodnje na vasi, zaradi objektivnih težav, predvsem razkosamo-sti in pomanjkanja kadra ne izpolnjujejo svojega poslanstva. Tudi za gozdarstvo je značilna velika razdrobljenost gozdne posesti. zaradi česar ji blizu 50.000 ha gozda zanemarjenega in ->od trajno čezmerno sečnjo. Daleč v zaostanku za potrebami je trgovina. Sama trgovska mreža dosega le 70 odst. predvojne. Razvoj . trgovske mreže le slabo napreduje. Občutno je pomanjkanje kadrov, skladišč in opreme-. Naloga občinskih ljudiskiih odborov bo storiti čimveč za razvoj trgovi® ne na svojem področju, hkrati pa naj b,; tudi industrija »ama uslužnostna obrt, ki je v nekaterih krajih sploh ni. Poleg občinskega ljudskega odbora bi lahko tudi Industrija ustanavljala obrtne obrate, ki bi služili njej in široki' potrošnji. Kritično je ocenil tudi stanje v gostinstvu, zlasti glede na naraščajoči tujski promet. Posebno kritično je vprašanje prometa glede na to, da približno 22 odstotkov delavcev, zaposlenih v Mariboru, stanuje v daljni okolici. Govoreč o družbeni potrošnji je omenil velik razmah v šolstvu in hkrati naraščajoče potrebe, ki se še kažejo v pomanjkanju učilnic in učnega kadra. Velik napredek pa je bil dosežen z ustanavljanjem novih kulturnih ustanov. Obširneje se je zadržal pri obravnavaryu pereče stanovanjske . gradnje, ki postavlja Maribor v poseben položaj v Jugoslaviji. Izmed mnogih podatkov, ki osvetljujejo ta položaj, omenjamo le, da ima 53,3 u/o stanovanj le eno samo sobo. Nič manjše niso potrebe v komunalnih napravah, kanalizaciji, vodovodih itd. Vse te pereče probleme bodo morali bodoči ljudski poslanci pravilno tolmačiti volivcem in jih reševati ob tesnem sodelovanju z občinami in podjetji ter jih upoštevati pri sestavljanju družbenih in perspektivnih planov. V razpravi je tov. Tone Bole opozoril na vrsto problemov in nalog, ki se pojavljajo v zvezi s spremembami našega gospodarskega sistema ob sprejemanju družbenih planov, potrjevanju zaključnih računov ter ob volitvah v delavske svete. Podčrtal je zlasti vlogo občin, ki dobivajo z novimi zakoni vse širša pooblastila, tako da se postavlja vprašanje, ali bodo občine sposobne izpolniti velike naloge. Posebno pozornost bo« do morale posvetili sestavi družbenih planov, ki ne smejo vsebovati samo suhe razdelitve sredstev. Občina ne bo mogla enakomerno razvijati vseh področij, temveč bo morala reševati ključna vprašanja. Občine bodo morale resno upoštevati dopolnilne dohodke, da si zagotove potrebna sredstva, saj sloni okoli 25 odstotkov vse proračunske potrošnje v Sloveniji na fakultativnih dohodkih. Za njim so govoril-i še o delu zvezne ljudske skupščine in novo sprejetih zakonil® dr. Maks Žnuderl, Jože Tramšek in Jože Globačnik o kmetijskih vprašanjih. Ob zaključku je tovariš Miloš Ledinek pozval zbor bodočih poslancev, da kot močen politični aktiv pomagajo političnemu vodstvu pri reševanju vseh gospodarskih in političnih problemov. To delo naj bo enotno in tesno povezano z občinami in okraji, pri čemer pa je potrebno vselej imeti pred očmi naše celotno gospodarstvo. fi 27. februarja so prispeli. v Beograd člani leningrajskega baleta »Kirov«, ki bo gostoval gradu od 1. do 6. marca. Nato bo prirejal koncerte v Zagrebu, Ljubljani, Skoplju, F-1 in Novem Sadu. —■ Na sliki: Prihod baleta na beograjsko železniško postajo. Proslava LJUBLJANA, 28. febr. Dopoldne je bila v klubu ljudskih poslancev tiskovna konferenca, na kateri so bili novinarji seznanjeni z dosedanjimi pripravami v Sloveniji za proslavo 15-letnice bitke na Sutjeski. Na konferenci so o pripravah na proslavo, ki bo imela vsejugoslovanski značaj, govorili član sekretariata Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije Janez Vipotnik, predsednik republiškega pripravljalnega odbora Mitja Ribičič in član zveznega pripravljalnega odbora Marjan Bertoncelj. Pripravljalni odbor za Slovenijo bo izdal posebno brošuro o Sutjeski, v kateri bo seznanil javnost z legendarnim bojem pred 15 leti, kjer se je 19.000 partizanskih borcev upiralo 117.000 sovražnim vojakom. V tej, V. ofenzivi je padlo 4.000 partizanov. Iz Slovenije bo odšla na proslavo šte- vilna delegacija, ki jo bodo sestavljali stari partizanski borci, otroci padlih, člani političnih in množičnih organizacij itd. Proslave pa se bodo udeležili tudi zastopniki mladinskih delovnih brigad, 'ki bodo tedaj gradile avtomobilsko cesto. .Na Tjentištu, kjer bo proslava, je prostora za okoli 80.000 ljudi. Tu bo postavljena skupna grobnica tedaj padlih borcev, okoli pa bodo grbi vseh naših republik. Obnovljena bo centralna bolnišnica, v kateri je bilo pred 15. leti pobitih 1000 ranjencev- Postavljen bo tudi relief z označenimi mesti, kjer so bile velike borbe in proboji. Pet hektarov zemljišča bo zaščitenega kot zgodovinsko področje. Pravkar pa zbiraj., podatke preživelih borcev te bitke, ki jih je okoli 10.000 Veliko med njimi je danes oficirjev JLA. V Sloveniji bo prosla\’a bitke na Sutjeski združena s proslavo Dneva borca, pa tudi občine bodo ob svojih občinskih praznikih posvetile praznovanje Sutjeski. Po šolah bo mladina pisala šolske naloge o Sutjeski in se tako seznanila z junaško dobo partizanstva, zlasti pa s V. ofenzivo, v kateri je bila odločena usoda naša socialistične revolucije. I junij-Dan hrvodoiolceu Neenake cene v prometu z jedilnim oljem in petrolejem BRIGADIRJI IN BRIGADIRKE, MLADINSKA VODSTVA f četrtek sta vas tisk in radio seznanila s sklepom štaba za delovne akcije pri CK LMS, da se bo začetek pripravljalnih del odložil nepreklicno do 10. marca. Omenjeni sklep je sprejel republiški štab v sporazumu s koordinacijskim odborom za pomoč zvezni mladinski delovni akciji pri Izvršnem svetu LMS in investicijsko skupino za gradnjo avtomobilske ceste. Ugodne vremenske razmere v februarju so kazale, da bo moč začeti s pripravljalnimi deli na gradilišču I. marca 1958. Tudi vse naše tehnične in mobilizacijske priprave smo usmerjali k temu datumu. Vendar nam je nedavno izredno poslabšanje vremena zavrlo poslednja pripravljalna dela za ureditev bivališč ter začetek ostalih del na trasi. Zadnji sneg in deževje sta razmočila teren, Krka je pri Otočcu prestopila bregove in smo s skupnimi napori zaščitili že postavljene barake. Cesta Novo mesto—Smednik je na več mestih neuporabna za promet. Štab za delovne akcije je pričakoval, da bodo prve brigade delale pod težjimi pogoji kot brigade v naslednjih izmenah, vendar so izredno slabe vremenske razmere tako poslabšale delovne pogoje, da bi lahkojiko-dili zdravju mladih graditeljev in tudi delovni učinek v takšnih razmerah ne bi bil zadovoljiv. Menimo, da bodo mladi graditelji kljub zakasnelemu začetku pripravljalnih del opravili svoje, naloge v določenem času, da bo delo normalno potekalo in da bomo do 29. novembra 1958 izpolnili veliko obvezo, sp.rejeto na VI. Kongresu LMJ. Dne in marca nasvi nje na Avtocesti! štab za delovne akcije pri CK LM Slovenije BEOGRAD, 28. febr. (Tanjug) Okrajni in občinski ljudski odbori uporabljajo neenako svojo pravico za določanje stroškov prometa v trgovini na drobno, zaradi česar nastajajo razmeroma neopravičene razlike v cenah. Gre za stroške prometa z jedilnim oljem in petrolejem. Zaradi različnih postopkov ljudskih odborov so danes cene jedilnega olja v raznih krajih od 300 do 380 din za kg, čeprav je jedilnega olja povsod dovolj. V tistih mestih in krajih, kjer so namreč ljudski odbori stvarno določili stroške prometa v trgovini na drobno (primerne razlike pa morajo biti glede na dolžino prevoza in podobno), in kjer so stvarno kontrolirali kalkulacijo ceh, prodajajo jedilno olje po nižji realni ceni. To velja zlasti za mesta, kjer so ljudski odbori po odločbi odbora za gospodarstvo pri zveznem izvršnem svetu, da se davek na promet z jedilnim oljem zmanjša za 20 din pri kg, revidirali svoje prejšnje sklepe in so cene jedilnega olja znatno manjše. Tak je primer v Zagrebu, na Reki, Virovitici, zlasti pa Zakov-cu, ki more služiti za zgled. V mestih, kjer ljudski odbori niso revidirali svojega sklepa o stroških prometa, so cene jedilnega olja nerealno večje, tako na primer v Ljubljani, Skoplju, Sisku, Gospiču, Nišu, Kragujevcu, Foči, Doboju, Prijedoru, Banji Luki, Bos. Gradiški, Ključu, Subotici, Karlovcu in v nekaterih beograjskih občinah. Mnogi ljudski odbori pa sploh niso izdali odločbe o stroških prometa z jedilnim oljem na drobno. Take odločbe ni izdalo v Srbiji 11 okrajnih ljudskih odborov, v Hrvatski 9, v Makedoniji 5, v Crni gori pa 2 občinska odbora. Posledica je, da trgovina na drobno sama določa stroške prometa, s tem pa tudi cene v prodaji na drobno, navadno na neupravičeni višji stopnji. To onemogoča tudi kontrolo in sank- cije inšpekcij ter drugih pristojnih organov. Razlike v stroških prometa, kjer so ljudski odbori izdali odločbe o določanju stroškov prometa z jedilnim oljem, so nastale zaradi različnega kriterija pri ugotavljanju višine stroškov. Ta kriterij temelji navadno na ekonomskih dejstvih, ki bi v konkretnem primeru opravičevali določeni znesek stroškov. Ljudski odbor v Kopru je na primer odobril 40 din stroškov prometa, v Novem Sadu 25 din, v Mariboru 22 din, v Kraševcu 9, v Kranju in Stipu po 12, v Bitolju 16 din za kg. Zato prodajajo jedilno olje v Srbiji od 330 do 345 din za kg, v Sloveniji od 320 do 360, v Makedoniji od 320 do 360, v Hrvatski od 320 do 380 itd. , Ponekod trgovinska podjetja presegajo kalkulativne stroške. V Srbiji so na primer v 14 okrajih pri 54 trgovinskih podjetjih in prodajalnah na drobno presegli te stroške za 2 do 25 din pri kg jedilnega olja, v Sloveniji v treh okrajih pri 52 trgovinskih organizacijah za 6 do 24 din, v Makedoniji v štirih okrajih pri 15 trgovinskih organizacijah za 3 do 35 din, v Hrvatski v sedmih okrajih v 38 trgovinskih okrajih za 5 do 55 din itd. Da bi odstranili te škodljive posledice, je potrebno, da določijo vsi okrajni in občinski ljudski .odbori realne stroške za promet z jedilnim oljem v trgovini na drobno in se ravnajo pri tem po odločbi odbora za gospodarstvo pri zveznem izvršnem svetu, po kateri se zmanjša davek na promet s tem predmetom za 20 din pri kg. Podobno je tudi s prometom petroleja. Republiški sekretariati za blagovni promet so v glavnem realno določili stroške prometa grosističnim podjetjem, tako da se Je cena petroleja gibala, kakor ustreza stvarno izračunanim stroškom prometa. Vendar okoli 15 ljudskih odborov ni določilo stroškov prometa v trgovini nadrobno in prodajajo petrolej tamkaj po znatno višjih cenah, kakor bi bilo potrebno. Tako velja na primer v Vinkovcih petrolej 170 din, čeprav je rafinerija blizu in prevoz ni drag, enako pa je v Svetozarevu, Senti, Prokup-Ijem, kjer ga prodajajo po 150 din kg, v Delčevu v Makedoniji, kjer velja 165 din kg, ali v Ivolašinu v Crni gori, kjer ga prodajajo po 160 din. V teh mestih so cene določili samovoljno brez sodelovanja ljudskeh odborov. Pripetili pa s°_se tudi primeri, kjer so prekoračili ceno na drobno v mestih, kjer_ so ljudski odbori določili stroške prometa, zlasti pri kmetijskih zadrugah. V Srbiji so v šestih okrajih prekoračili ceno za 6 do 8 din pri kg, v Hrvatski v sedmih okrajih za 3 do 18 din, v Sloveniji v dveh okrajih za 2 do 19 din, v Bosni in Hercegovini v štirih okrajih za 1 do 13 din, v Makedoniji v treh okrajih za 2 do 18 din in v Crni Gori za 15 dinarjev. Ljudski odbori bi morali bolj pazljivo kontrolirati kalkulacijo cen trgovine na drobno in jo zmanjšati za pravi obseg. Ni na primer jasno, zakaj so bili odobreni stroški prometa s petrolejem na Reki 12 din (ko imajo tamkaj rafinerijo), v Ljubljani LJUBLJANA, 28. febr. Komisija za krvodajalstvo pri GO RKS je imela danes konferenco, ki so se je udeležili tudi predsedniki okrajnih komisij in predstavniki transfuzijskih postaj. Na konferenci so pregledali dosedanje uspehe krvodajalske službe in sprejeli program dela za letošnje leto. V svojem dosedanjem razvoju je krvodajalstvo doseglo največ ji vzpon lani, ko je vsaik 46 Volilno zborovanje v Litiji Litija, 28. febr.- Popoldne ob 13. uri (je biio veliko predvo-. Mino zborovanje v litijski pre-dillniškii dvoranli. Udeležba je bila tolikšna, da vs.i zbrani niso mogli v dvorano. Zborovanje je začel sekretar tovarniškega komiteja tov. Praprotnik, nato pa je pred številnim; volivci spregovorila kandidatka za zvezni zbor proizvajalcev Pepca Kardeljeva. Govorila :je o rai/voiu našega gospodarstva v zadnjih sklepih in drugem. Nato je govoril še k-uaidat za repubTšk; zbor -coizvaj.aJcev tovariš Miha Berčič. Razprava o okrajnem planu v Kopru Koper, 28. febr. Danes se je v mali gledališki dvorani začelo , . zasedanje obeh zborov OLO Ko- °k-°n ’Vin’ v 12 clin d; Per, na katerem je bila kot glav nedavnega je balo v trgovini n_ *nek_ ® Do tla drobno dovolj sladkorja kockah. Ko pa so tovarne sladkorja zahtevale od trgovine, naj plača embalažo (zaboje) po 300 dm kos, se je promet s sladkor-jem v kockah vidno zmanjšal. Lani so plačali za prodane zaboje 85,344.000 din, od česar je odšlo o0% v proračun federacije, 30 odstotkov v proračune komun, 20*/t pa je ostalo na razpolago tovarnam sladkorja. Ker trgovina nima sredstev, da bi plačala zaboje po 300 din, se Je promet s slad-.kockah vidno zmanjšal. Rešitev bi bila bržkone v tem da bi proizvajalci zmanjšali ceno zabojev na UH) din. na točka dnevnega reda razprava in sklepanje o družbenem planu in proračunu za leto 1958. Lanske uspehe in predlog plana je obrazložil'predsednik OLO Albin Dujc, predlog proračuna pa predsednik sveta za družbeni plan in finance dr. Svetozar Polič. Po teh obrazložitvah je odbornikom kratko spregovoril tudi dr. Marijan Brecelj, ki se je udeležil zasedanja. Popoldne se je začela razprava o obeh predlogih. Slovenec daroval nekaj svoje krvi. Na zavodu za transfuzijo v Ljubljani se je land prijavilo 26.398 krvodajalcev, več tisoč pa tudi na transfuzijskih postajah po raznih kirajih. Največji uspeh v -okrajnem merilu je imela krvodajalska služba na področju okraja Maribor, ki je pridobila lani 5723 krvodajalcev, zelo slab uspeh pa beležita celjski okraj in Murska Sobota, ki sta imela v primerjavi s številom prebivalstva zelo malo krvodajalcev. Tak slab odziv je odraz nepravilne organizacije, predvsem pa nepoglobljenega dela pri pridobivanju krvodajalcev na tistih področjih, kjer so ljudje pripravljeni darovati svojo kri. V razpravi 'so številni udeleženci konference poudarili, da naletijo pri svojem delu na nerazumevanje vodstev nekaterih podjetij in ustanov, kair negativno vpliva na odziv med člani kolektiva. Ponekod je tudi premalo sodelovanja nekaterih zdravstvenih delavcev s krvodajalsko službo. Da bi krili vsakdanje potrebe bolnišnic po krvi in pa program plazme, so na konferenci sprejeli načrt dela za letošnje leto ih vrsto sklepov za zboljšanje dela na terenu. Predvsem bo treba utrditi sodelovanje s fro-isijami na tistih področjih, er so s transfuzijske postaje, pri pridobivanju krvodajalcev pa zajeta čim širši krog ljudi. Na konferenci so tudi sklenili, da bo 4- junij proglašen za Dan krvodajalcev, kair bo največ j e priznanje za vse državljane, ki so im še dajejo kri pomoči potrebnemu človeku. Na ta dan bodo po vsej Sloveniji proslave in prireditve, na katerih bodo podelilj posebna priznanja najbolj zaslužnim organizatorjem krvodajalstva in najboljšim delovnim kolektivom. : % St. marca l ttovrasn TOBOCETILEC 1 «■» Prva etapa V za.', n’—desetletju se je cospodarsko obličje Poljske spremenilo., Toda v tem razvoju, ko so dajali prednost predvsem težki industriji, je l- do do hudih nesorazmerij ne d raznimi vejami gospodarje dejavnosti, kar je povzroča težke gospodarske in poli--čne probleme, ki jih Poljska ■e doslej ni mogla rešiti. Po Ip-nskem »oktobru« so začeli z | 'rovo gospodarsko politiko, k’■ j lic slonela na realni oceni pozi■ i •frnih in negativnih strani pre \cklega obdobja. Ukrepi, ki so ■sprejeli v tem obdobju, da H dstranili najhujša nesoraz-r--na v gospodarskem razvo-:'n čimbolj zadovoljili potre-‘ham delovnih ljudi, so prinesli Is pozitivne rezultate. Toda razumljivo je, da v tako krat-: času še ni bilo mogoče ;_iati celotno reorganizacijo p skega gospodarskega siste-r\: in odstraniti vse negativne g Medice preteklega obdobja, j; ukrepe uvajajo postopo-rrr.. ker se boje, da ne bi pre-h::rs spremembe ali napačni i:'-r?pi povzročili prehude mot-r'c v gospodarstvu. predvsem so po izkušnjah p- reklosti ugotovili, da je pre-na centralizacija upravlja-r. v proizvodnji dušila pobuda in zavirala nadaljnji naprede-- gospodarstva. . Zaradi po-■- časa in pritiska »od spo- ti: so se začele pojavljati tu-d izne oblike delavskega sa-r: - pravljanja. Toda v tem so s- na začetku poti. .Zaradi ; h izkušenj, ki so jih imeli v '•eteklosti, nočejo mehanič-n- vosnemati tujih vzorov ter i.;-io oblike, ki bodo najbolj u; -ezale »poljski poti« v socia- 1ZJJIVA AKRAMA HURAN1JA dosedanji pooktobrski raz-■r so velikega pomena »po-£ ■ 'a podjetja«, ki so imela samostojnost kot ostala p "-tja, vključena v centralni : Ta podjetja so se borila z : kimi težavami, ker so bi- : -vzaprav samo otočki v s ' o centraliziranem gospo-■ u- Toda navzlic vsem teže, so uspešno opravila »ivnjski izpit«, ki ga ne morejo zanikati najbolj okoreli stalinisti. Izkušnje so pokazale, da so voskusna podjetja« po-stavila svoje načrte mnogo bolj ' ?'no, prilagodila so se lahko r ?bam tržišča, povečala so r- Juktivnost dela, zboljšala -kteto in znižala so lastno Skratka, ta podjetja so a la kažipot za ostala podreda. 'va sedanjem XI. plenumu FhDP, kjer razpravljajo o le-ih gosp. nalogah, se je ' •'dsednik planske komisije mA vAstr skega sveta Stefan Je-druhoivski še posebno zadržal vprašanju zaposlitve, pro-. rtivnosti dela in vzpodbuja-a delavcev. Da bo prišlo do večje pobude delavcev, bodo vdelali vrsto gospodarskih določb, ki bodo vzpodbujale cenejšo in večjo proizvodnjo. V ic. namen bodo ustanovili »fond podjetja«, da bodo delavci, ki bodo dobro delali, lahko dobili trinajsto plačo. Načrt zakona določa, da gre 25 odstotkov tega fonda obvezno za gradnjo stanovanj za delavce in za raz-" cilj tako osvoboditev izpod imperializma, kot tudi notranja socialna osvoboditev DAMASK, 28. febr. (Tanjug.) Voditelj socialistične stranke Sirije Akram Hurani je izjavil, da »arabski narodi preživljajo globoko revolucionarno krizo, ki bo privedla ne samo do njihove združitve, temveč tudi do zunanje in notranje osvoboditve. Združitev Sirije in Egipta po njegovih besedah ni rezultat akcije vojske ali njenih voditeljev, niti samo Političnih voditeljev, temveč množic. Hurani je dalje iajavil, da se sedanje revolucionarno gibanje v arabskem sve.tu razvija po nacedi -..družitve v 'svobodi, it-rnoki -olj" -m socializmu« ter o primerjal sedanji polo-žalj v arabskih deželah s kitajsko revolucijo in načeli Sun Jat Sena. Posebno je poudaril, da arabske narode in voditelje ne navdihujejo samo lastne izkušnje in praksa, temveč tudi to, kar so dosegli drugi narodi- Dejal je, da je »revolucija nepremagljiva« in da se mora razvijati tako na področju osvoboditve .izpod vsakršnega imperializma in varuštva kakor tudi na področju notranje socialne osvoboditve. Hurani je izrazil prepričanje, da se bosta enotnost arabskega sveta in notranji napredek razvijala kljub vsem težavam. Glede federacije hašemitskih Avstralsko-nizozemski sporazum Canberra, 28. febr. (Reuter). Avstralski zunanji minister Ki' dinastij pa je Hurani ostro -obsodil ustanovitev federacije in dejal, da je bila združitev Jordana in Iraka »odgovor in opozicija združitvi Sirije in Egipta«. Hurani meni, da »skuša imperializem s to federacijo obdržati svoje pozicije in oporišča, te-r vnašat; zmedo v arabski svet«. Ko je govoril o -problemu .nacionalne unilje, ki naj bi bila ustanovljena namesto različnih političnih organizacij v Siriji pa je Hurani dejal, da bo »sedanja revolucija morda počasi in postopoma, vendar gotovo spremenila tudi notranji položaj v Združeni arabski republiki«, Glede programa pa je izrazil prepričanje, da bo »nastajal v borbi« in d a množice v arabskem svetu »ne žele samo osvoboditve izpod zunanjega varuštva, temveč tud; socialno pravičnost«. V Kairo pa je prispel jemenski prestolonaslednik El Badr, da bi sklenil sporazum o konfederaciji Jemena z Združeno aralbsko republiko. Izjavil je,- Iz Damaska pa poročajo, da je sirska vlada poslala protestno noto Turčiji;- -ker je včeraj sedem turški-h letal na reakcijski pogon letelo nad severozahodno Sirijo. Mohamed Al Kalifa, sorodnik in glavni svetovalec bah celinskega vladarja pa je v Bombaju omenil načr.t za združitev treh arabskih držav: Saudove Arabije, Bahre in a in Kuvajta v novo federacijo V ta n n mn.-« je bahreinski vladar odpotoval v Saudovo A.rab:jo, kje-r « i«- daj razgovarja s kraljem Sau-dom. / _. Iraško-jordansfca vladna delegacija, ki je imela razgovore s kraljem. Saudom o nekaterih arabskih vprašanjih pa je prispela v Bagdad. sef delegacije Samiir Rita; se bo sestal z Iraškim kraljem Fejsalom. Pred-sednk iraške vlade Mirdžan pa je dejal, da bo Irak še nadalje stal ob Egiptu in Siriji takp kot v kritičnih trenutkih. S tam je odgovoril na izjave predsednika Naserja, ki je iraškega in iranskega zunanjega ministra označil kot »imperialistična agenta« sgsagg ■F^V ■ mmm mmm Tuniška vlada je zahtevala od Francije umik vseh francoskih čet iz Tunizije in prav tako tudi iz vojaškega oporišča v Bizerti. Zadnje dni se vedno pogosteje omenja možnost, da bi Bi-zerta prešla iz francoskih rok v roke organizacije severnoatlantskega pakta. Menijo, da v tem smislu posreduje tudi Robert Murphy, ki trenutno vodi pogajanja v Tunisu. V sovjetskem tisku so se že pojavili komentarji, y katerih je rečeno, da bi Bizerta postala oporišče NATO, (Na sliki: blokada na cesti pred vhodom v Bizerto). chard Casey j« sinoči sporočil da rje jemenski imam Ahmed v parlamentu, da sta- se avstralska in nizozemska vlada sporazumeli o skupnih ukrepih za koordinirano upravljanje Zahodne in Vzhodne Np-ve Gvineje. Po tem sporazumu bo Avstralija postavila svojega funkcionarja za zvezo v mestu Hollaod v Zahodni Novi Gvineji, medtem ko bo imela Nizozemska svojega predstavnika v Port Moresbyju v avstralskem delu Gvineje. Poleg normalnih diplomatskih posvetovanj bodo obča-sno tudi sestanki avstralskih in nizozemskih upraviteljev na Novi Gvineji.,, Prvi tak sestanek bo sredi tega leta. celoti sprejel načrt sporazuma, k; je bil nedavno pripravljen v Kairu ter je .pooblastil prestolonaslednika, da ga podpiše. V Kairu pričakujejo, da bo sporazum o konfederaciji podpisan po ustanovitvi vlade Združene arabske republike. Menijo, da bo s sporazumom predvidena ustanovitev posebnega telesa, ki bo skrbelo za postopno izvajanje sporazuma. Na 'poti v Kairo se je El Badr ustavil v Džedi, kjer menijo, da se je razgovarjal s kraljem Saudom. Saudova Arabija^ je bila namreč zadnja od 37 držav, ki so priznale novo 'republiko. Britanske nslnge »v rezervi« Dejstvo, da britanski diplomat Beeley Se ni pris pel v Tunis, tolmačijo z domnevo, da bo London posredoval v primeru, da bi Muiphyju ne uspe lo izgladiti spora TUNIS, 28. febr. (Reuter.) Ameriški predstavnik Robert Murphy, ki je že četrti dan v Tunisu, se bo danes že drugič sestal s predsednikom tuniške republike Burgibo. Danes se je razgovarjal z britanskim veleposlanikom Angusom Mal-colnom, ki se je pravkar vrnil s posvetovanja v Londonu. Ničesar pa se še ne ve, kdaj bo prispel v Tunis britanski diplomat Beeley, ki bi moral skupno z Murphyjem posredovati v francosko-tunizijskem sporu. Politični opazovalci se zaradi tega vprašujejo, če ne drže morda britanskih »dobrih uslug« v rezervi za primer, da bi Murphyjevi napori ostali brez uspeha. TEL E GRAMI HAVANA — Uporniki na Kubi so izvedli^ več sabotažnih akcij proti proizvodnji sladkorja. Proizvodnja sladkorja je namreč med najpomembnejšimi panogami na Kubi. Zaradi teh sabotaž se bo zmanjšala proizvodnja za okrog milijon ton. Včeraj so napadli tovarno sladkorja «Boltom«. Stroji v tej tovarni bodo stali najmanj teden dni. Istočasno pa je izbruhnili ogenj na več plantažah. COLOMBO — Okrog 1000 pristaniških delavcev v Colom-bu je stopilo v stavko. Zahtevajo zvišanje mezd. — Zaradi stavke ladje ne morejo v pristanišče. RICHLAND — Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da je nedavno v tovarni za proizvodnjo plutonij a pri Henfordu nastala eksplozija. Škodo cenijo na 100.000 dolarjev. Človeških žrtev ni bilo. ...... - - PEKING — Sef japonske trgovinske misije, ki^ je sedaj na Kitajskem, Masanosuke Ikeda je izrazil prepričanje, da bo te dni podpisan trgovinski sporazum med Japonsko m LK Kitajsko za leto 1958. Neka misija japonske industrije jekla » pa je preteklo sredo podpisala s kitajskimi predstavniki kompenzacijski sporazum v vrednosti 100 milijonov funtov ster-lingov VARŠAVA — Sl. aprilom letošnjega leta'bo odprta redna pomorska zveza med Poljsko in ZDA. Poljske ladje bodo vozile med Evropo in vzhodnimi obalami ZDA in Mehiškega zaliva. .. VARŠAVA — Češkoslovaška parlamentarna delegacija bo «. marca prišla na obisk na Poljsko. Tu bo »stala deset dni, vodil pa jo bo predsednik češkoslovaške skupscine Fir-linger RANGUN ____ Predsednik burmanske vlade U Nu je poslaj generalu Abdelu Naserju brzojavko s čestitkami k izvolitvi za predsednika Združene arabske republike. Politični opazovalci so tudi opazili, da predsednik Burgiba v sinočnjem radijskem govoru ni ponoviti prejšnje zahteve, naj bii se francoske čete umaknile iz Tuniiziije iin zapustile oporišče v Bizerti. Svojo pozornost je Burgiba osredotočil na alžirsko vojno in na možnost, da bi NATO posredovala v tej vojni. Iz Pariza pa poročajo, da je vprašanje umika francoskih čet iz Tunisa v središču Murphy-jeviih razgovorov v Tunisu. Nocoj poudarjajo, da je francoska vl-ada privolila na umik 14.000 vojakov iz bivšega protektorata in vseh oipoirišč, razen i:z Bi-zerte, pod pogojem, da se prehodno ukine sedanja prepoved njihovega gibanja ter v direktnih pogajanjih določi »koledar« rokov za evakuacijo v enem letu. V istih krogih menijo, da Murphy predvsem vztraja na predhodnem sporazumu o tem vprašanju, da bi se v »zboljšanem ozračju« lahko začelo proučevati ostale probleme, predvsem pa vprašanje varnosti meje in spopadov v Alžiru. Tuniški tisk pa danes še vedno poudarja, da jo umik francoskih čet iz vsega ozemlja in tudii iz Bizerte, »nujen predpogoj« za vsak razgovor o ostalih spornih vprašanjih. List »Al Amal« pa dodaja, da' je prav tako nujna rešitev alžirskega spopada, če se hoče resnično ustvariti ozračje varnosti v Severni Afriki. Po mnenju tega lista bi sicer misija dobre volje ne imela nobenega smisla in bi morala Tunizija ponovno predložiti ves spor Varnostnemu svetu. Tuniško ministrstvo za informacije pa je sporočilo, da so predpreteklo .noč aretirali nekaj Tunizijcev, ki so »kovali zaroto proti notranji in zunanji varnosti države-« Kakor se je izvedelo, so v zatfnjih dveh dneh oblasti aretirale 38 ljudi, med katerimi so tudi trije profesorji, medtem k-o je večji del kmetov s področja Bona. Po franco- skih informacijah pa so bile sinoči preiskave v nekaterih hišah francoskih državljanov in je bilo ob tej priložnosti aretiranih devet Francozov. Pri preiskavah so iskali orožje. V bojih z alžirskimi uporniki je bilo v zadnjih 48 urah onesposobljenih za borbo nad 100 francoskih vojakov. Glavni boji so bili na področjih Constanti-na in Alžica. Francoski dopisniki javljajo, da so v Alžiru sedaj najhujtši boji. kar jih je bilo v treh letih vojne. To je potrdil tudi predstavnik francoske-. ga glavnega štaba, k; je na tiskovni konferenci izjavil, da je »francoska armada prisiljena sediaj na najtežje boje s sovražnikom. ki je vojaško izredno izurjen im dobro oborožen«. V februarju je bilo nad 500 spopadov. za katere so francoski poveljniki- trdili; da niso bili več samo - gverilskega značaja Vojaški pritisk upornikov je zaradi tega izzval zaskrbljenost v Parizu. Desničarska stranka je dam-es zahtevala nujen sestanek GRSK0 POLITIČNO ŽIVLJENJE s predsednikom vlade, da bi od njega zahtavala, naj pošlje nov« čete v Alžir. V bojih, ki so sedaj okrog Constanti-na, sodeluje nad 30 tisoč francoskih vojakov vseh rodov vojske. Ves francoski korpus,, ki šteje 858 bataljonov, si z izrednimi napori prizadeva, da bi zaustavili nagel prodor alžirskih odredov. Skrivnostno letalo nad Alžirom Constantin, 28. febr. Kakor poroča, Reuter, so francoska letala prisilila ameriško letečo trdnjavo »B-17«, da se je spustila pri mestu Bon v Alžiru. V letalu so našli 292 bazuk in 4 minometalce ter 100 strojnih pušk z ustreznim strelivom. Letalo ni imelo razpoznavnega znaka, v posadki pa so bili dva Američana, en Anglež in en Izraelec. Francoske oblasti v Alžiru so uvedle preiskavo, da bi ugotovile, komu je bilo orožje namenjeno. Proti volilnemu zakonu V znak protesta proti novemu volilnemu zakonu, ki je pred skupščino, sta odstopila dva ministra, vrsta poslancev pa je prav tako odločno proti — Vlada ne namerava odstopiti ATENE, 28. febr. (Tanjug.) Grška ministra za trgovino Papaliguras in za javna dela Ralis, ki sta odstopila, sta sinoči objavila pisma, v katerih je rečeno, da sta nezadovoljna z novim volilnim zakonom, ki je sedaj pred skupščino. Po mnenju Ralisa favorizira novi zakon levico. Papaliguras pa je zameril predsedniku Karamanli»u, da ni redno obveščal članov vlade o važnih političnih vprašanjih in da je sam sprejemal sklepe. Po njegovem mnenju je tudi delo grške skupščine v zaostanku. . Eisenhower|ev svetovalec Na položaj svetovalca za vprašanja razorožitve, ki ga je doslej imel Harold Stassen, je bil imenovan James Wudswortn \VASHINGTON, 28 - febr. (Reuter.) Dosedanji namestnik šefa ameriške delegacije v OZN James Wudsworth je bil imenovan za Ei&enhoiverjevega svetovalca za razorozitvena vprašanja. Na tem položaju je Wudsworth zamenjal Harolda Stassena, ki je nedavno odstopil. Yotrk Times«, že od nekdaj bila del zahodnega programa o razorožitvi, vendair pa so tudi ti zavezniki ter 'videti, če tak predlog ustreza tudi njim, ter č,e se' hočejo priključiti takemu sporazumu, alfi pa nadaljevati z lastnimi poskusi. Proti novemu volilnemu - zakonu so se v skupščini izrazile tudi vse male stranke, ker menijo, da novi zakon n-udii ugodnosti samo velikim strankam, kajti pri drugi razdelitvi glasov lahko sodelujejo samo tiste stranke, ki so v vsej državi dobile 25 % glasov in skupine s 35 % glasov. Predstavniki teh strank so nastopili tudi proti sodelovanju liberalcev z vlado, naglaišujoč, da ima to sodelovanje značaj političnega monopola. Proti novemu zakonu Britanski predlng Sovjetski zvezi London, 28. febr. (AFP). Britanska vlada je ponovno predlagala vladi Sovjetske zveze ukinitev vseh omejitev za potovanje britanskih diplomatov v ZSSR in sovjetskih v Veliko Britanijo. Predstavnik State Depairt-me-nta Lincoln Withe sinoči ni hotel komentirati predlogov, ki jih je v člankih, objavljenih v ameriškem tisku, obrazložil bivši Eisenhowerjev svetovalec za razorozitvena vprašanja Stassen. Lincoln Withe je izjavil, da »Stassen lahko predlaga, k-ar koli želi, kakor to lahko stori vsak drug navaden ameriški državljan« in je odklonil komentar Sta-ssenovega predloga o konferenci' na najvišji ravni v okviru OZN in pod predsedstvom Hammairskjolda- Tudi predsednik Eisenbower včeraj ni hotel razpravljati o podrobnostih načrta, k; ga je obrazložil Stassen. v katerem je predlagal prenehanje atomskih poskusov v p-skusnem obdobju dveh let. Današnji »New Ydrk Times« pa o Stassenovih predlogih piše. da zaslužijo proučevanje Stassen — piše list — predlaga, da bi ZDA in Sovjetska zveza sklenili medsebojni sporazum o sestanku najvišiih predstavnikov v OZN in brezpogojni pre. k.initvi nuklearnih poskusov za dve leti. Prekinitev nuklearnih poskusov je, kakor piše »New predlogi vedno povezani z drugimi in pogojeni z ustavitvijo proizvodnje atomskih bomb. -Stassen pa bi želel izločiti predlog o ustavitvi poskusov, ker smatra, da bi bil to prvi -korak k širši razorožitvi in bi lahko zavrl napredek nuklearnega orožja. Po mnenju »New York Timesa«' pa bi se morale ZDA najprej posvetovati s svojimi Sovjetski veleposlanik v Damasku pri Saudu RIAD, 28. febr. (AFP) Kralj Saud se je včeraj razgovarjal s sovjetskim veleposlanikom v Damasku, ki je v ta namen prispel v Riad. Po sestanku je Saud zadržal sovjetskega veleposlanika na kosilu, pri katerem je bil tudi jemenski prestolonaslednik princ el Badr. Ne ve se še. kakšnega značaja je nepričakovani obisk sovjetskega veleposlanika v Saudovi Arabiji. kakor tudi ne obisk princa el Badra. Opozarjajo pa. da Saudova Arabija ne vzdržuje diplomatskih odno.šaj-ev s Sovjetsko zvezo. Izzšvanfe usode? LONDON, 28. febr. (Reuter) Britanski spodnji dom je slinoči odobril vladne obrambne načrte s 317 glasovi proti 261. Hkrati je parlamenF-zavrnil laburističn o resolucijo,- ki je predlagala, naj bi obsodili vladno obrambno politiko. Predlog opozicije bil zavrnjen z razliko 55 glasov. je Med debato je mimiister za letalstvo George Worth odtočno zavrnil zahtevo za prepoved nuklearnega orožja, preden bi bil dosežen širši sporazum o razorožitvi. Pred njim je govoril laburistični poslanec, ki je vladin sklep o zgraditvi raketnih oporišč na britanskem oze-mlju pred sklicanjem mednarodne konference na najvišji ravni označil kot napačno potezo tako s političnega kot vojaškega stališča. »Bližnji razgovori so tako pomembni, da ne bi smeli storiti ničesar, kair bi lahko škodovalo njihovemu uspehu,« je dejal laburistični poslanec. Po oceni »New York Heratld Tribune« pa je zahteva britanskih laburistov, naj bi vlada ne sprejela ameriških izstrelkov pred konferenco predstavnikov Vzhoda in Zahoda, »izzivanje usode«. List meni, da morajo zahodne sile imeti nuklearno orožje, ker je to pogoj za vzdrževanje oboroženega premirja, dokler ne bo vzpostavljen ustrezni sistem razorožitve in mednarodnega nadzorstva ter nadzorstva sporazumov o razorožitvi. List tudi piše, da nihče ne misld^ da je metoda vzdrževanja vojaškega ravnotežja idealna, toda stališče laburistične stranke v spodnjem domu je ' kljub temu izzivanj e usode. Ko nato -razglablja o splošnem položaju, -poleg drugega izraža mnenje, da je pomanjkljivost britanske in ameriške vlade .tudi prepričanje, da nuklearno maščevanje znižuje nevarnost izbruha manjših - vojn. je nastopila tudii demokratska unija centra EPEK, ki je v zadnjih letih do gotove mere podpirala vlado. Sprejem okrepljenega proporcionalnega sistema v predlogu n-ove-ga grškega volilnega zakona, kakor tudi zmanjšanje števila poslance od 300 na 250, je izzvalo kritiko tudi v vrstah vladne radikalne stranke. Poleg obeh ministrov, ki sta odstopila, so se proti zakonskemu načrtu izjavili tudi nekateri drugi poslanci -radikalne unije na včerajšnjem sestanku stranke. Več radikalov je bilo za prejšnji večinski sistem. Ko je predsednik vlade Kairaimaniis odgovarjal na te pripombe, je dejal, da je v interesu političnega življenja v državi treba sprejeti okrepljeni proporcionalni, sistem. Poudaril je, da vlada namerava ostati na oblasti, dokler traja njen mandat, to je še dve leti, vendar pa se ji je zdelo potrebno sprejeti novi volilni zakon pred prihodnjimi volitvami, da bi se politične stranke laže orientirale. Ka-ramanlds je dalje dejal, da v deželi ni zdiravega političnega ozračja, ker mnoge stranke ne upoštevajo svoje prave moči. To je tudi eden od vzrokov za uvedbo proporcionalnega sistema, vendar pa vlada nim-a namena zavreči vseh pripomb drugih strank k temu zakonu. Po njegovem mnenju bo novi zakon lahko preprečil vzpostavljanje koalicij, bi so za državo škodljive. Pri tem je mislil na volilno koalicijo pri zadnjih volitvah, ko so se združile vse stranke opozicije. Karamanlis vala s šefi opozicije, to je liberalne stranke. Vodstvo liberalne stranke je namreč tedaj odobrilo zakonski osnutek, sinoči po obrazložitvi zakona v parlamentu pa so liberalci nastopili s pripombami, predvsem g-lede volilne pravice vo-jafcov. Meni-jo, da vlada ne bo zahtevala glasovanja o zakonu, dokler ne bodo liberalci spet pripravljeni podpreti zakon. V krogih liberalne stranke pa poudarjajo, da bi biil-a le-ta pripravljena sodelovati v vladi z radikalno u-nij-o, toda le pod pogojem, da bi za predsednika n-ašl-i osebo, kate-rj bi bila naklonjena tudi liberalna stranka, ruka kor pa bi t-o ne' mogel biti Karamauilis? Podobne zahteve postavljajo tudj glede zunanjega ministra. Vse to je vzbudilo precejšnje vznemirjenje v Atenah, kjer se danes širijo že govorice o novih odstopih ministrov, predvsem Caldarisa. medtem ko tisk meni, da bo vlada izšla iz tega položaja precej oslabljena. List »Elefteria« na primer objavlja komentar pod naslovom »Začetek konca«. Tudi »Vima« misli, da se vlada ne bo mogla obdržati samo na ta način, da bi izpopolnila izpraznjena rriristr-ska mesta. List celo predvideva, da bo kralj zahteval odstop vlade,- če se bo preoričal. da ta ne uživa več potrebnega političnega in parlamentarnega ugleda. Eisenhower v bolnišnici Ženeva,. 28. febr. (AFP); Predstavnik Bele hiše James Hagerty je izjavil, da bo predsednik Eisenhower danes odšel v vojaško bolnišnico -Wal-ter Reed«, kjer se bo dal temeljito zdravniško pregledati; Jutri ga bodo pregledali zdravniki nevrologi, ki so ga Je tudi omenil, da se je vlada . zdravili v lanskem novembru, pred predložitvijo zakonskega ko je pretrpel lažji napad načrta v parlamentu posveta, apopleksije. _ t « stz. / sLOvnsn rotocmuc t m- " - »• MA^CA 1958 Avtomobilska cesta od Zagreba do Slovenije Lelos bo ▼ Kranju nakup poljedelskih pridelkov ugodnejši Vse kaže, da bo letos kranjski trg s poljedelskimi pridelki — zlasti s zelenjavo — bolje založen in glede cen za potrošnika ugodnejši kot je bil lani. Vzrokov za to mnenje je več. Okoliška državna kmetijska posestva, zlasti posestvi 2abni-ca in Kranj, že spreminjajo svojo pridelavo iz splošne v specializirano. Kranjsko posestvo se predvserr^ usmerja na eni strani v gojitev cvetlic, na drugi strani pa v pridelavo zelenjave, žabniško, ki je doseglo že lepe uspehe, pa predvsem v gojitev povrtnin. 2e lani sta ti • • * V BOSNI NAD 3500 ZBOROV VOLIVCEV Po informacijah okrajnih odborov Socialistične zveze so v Bosni in Hercegovini imeli že S500 zborov volivcev, na katerih so končno predlagali poslanske kandidate v zvezno in republiško ljudsko skupščino. Največ zborov je bilo doslej v Livnu, Jajcu. Zvorn.iku In Banjaluki. Opaziti je veliko zanimanje za zbore med volivci, a odziv nanje je mnogo večji, kot pred kandidacijskimi konferencami. ^ NOVA PREDILNICA V STRUMICI Tam. kjer je doma največ bombaža v naši državi — v Strumici, bodo v začetku poletja začeli graditi velike bombažne predilnice. Priprave za gradnjo so se zelo razmahnile. Sprva bodo z.a ta dela potrošili okoli 250 milijonov din. Nova predilnica bo pripomogla k nadaljnjemu razvoju in povečanju proizvodnje bombaža v Makedoniji. IZVOLILI SO DELEGATE ZA KONGRES ZKJ V Benkovcu je bila te dni konferenca ZK za občine Ben-kovac, Obrovac, Smilčič in Novi grad, kjer so izbrali delegate za VII. kongres ZK Jugoslavije. posestvi skušali vplivati na kranjski trg. Ker pa prodaja ni bila organizirana, to se pravi, ni bila nepretrgoma in ne vedno na istem mestu, vpliv ni bil posebno velik. Letos, ko pričakujejo, da se bo pridelava na teh dveh posestvih močno povečala, bodo skušali v Kranju odpreti poseben lokal, kjer naj bi prodajala le državna pose-, stva'. Tudi v novi tržnici, ki je pa verjetno že ne bo letos, bodo določili del prostora za državna posestva. Na Občinskem ljudskem odboru v Kranju so menili, da se bo vpliv državnih posestev na trg ugodno pokazal tudi pri cenah. Menijo, da bodo posestva prodajala lahko,. ceneje kot pa recimo podjetje »Sadje« iz Kranja, edini grosist za poljedelske pridelke in sadje na Gorenjskem, ki mora pridelke dovažati od drugod. Na upravi podjetja »Sadje« pa tem nižjim cenam ne zaupajo kaj prida, kajti tedaj, ko je sezona za zelenjavo tudi na Gorenjskem, podjetje sploh ne dovaža pridelkov od drugod. Skoraj vsaka družina ima namreč sama košček vrta, ali pa dobi zelenjavo za malo denarja pri sosedu. V podjetju »Sadje« so prav zato pripomnili, naj bi posestva zalagala tržišče s svojimi pridelki predvsem tedaj, ko na trgu le-teh ni dovolj in so dragi. Oskrbovala naj bi trg tudi s pridelki, ki jih grosist vselej ne nudi. Posestva naj bi recimo nudila peteršilj, zeleno, korenček, kolerabo in podobne pridelke, ki jih grosisti sedaj le neradi dovažajo, ker se jim zaradi prodaje v manjših količinah to ne izplača. Ce bodo državna kmetijska posestva obogatila trg. če bo na kranjskem trgu več blaga, bodo tudi cene ugodnejše. TRGOVINA SE PRIPRAVLJA Preskrba mest s poljedelskimi pridelki je precej odvisna tudi od organiziranosti trgovine. Prav zato bodo te dni sklicali na Občinskem ljudskem odboru v Kranju posebno posve- tovanje vseh, ki imajo opraviti s trgovanjem s poljedelskimi pridelki. V Kranju poslujeta pravzaprav dva grosista: »Sadje« in »Zelenjava«. Oba se ukvarjata tudi s prodajo na drobno, podjetje »Zelenjava« predvsem s to, saj kot grosist ni pomembno. Pri obeh podjetjih menijo, da bodo letos potrošniki bolj zadovoljni kot lani. Lani so napravile podjetjem mnogo preglavic zadružne poslovne zveze, ki so preprečile zadrugam, da bi prodajale mimo njih neposredno podjetjem. Poslovne zveze pa SP pridelke usmerjale predvsem v izvoz, doma je ostalo slabše blago in še to je dobil trsti, ki je plačal največ. Tudi zaradi manipulacij poslovnih zvez so cene precej narasle, povprečno menda za 5 din pri kilogramu. Letos, ko bodo zadruge zopet same svobodno prodajale, bo vsekakor tudi to ugodno vplivalo na založenost trga in na cene. Podjetje »Sadje« se že šest let drži predvsem istih, odkupnih okolišev, istih zadrug. Z njimi nima sklenjenih pismenih pogodb. vendar je stalno trgovanje. stalno sodelovanje v hudem in dobrem ustvarilo med njimi takšne vezi — kakor menijo pri podjetju — ki so trdnejše od vseh pogodb. Cez zimo je pcdjjetje »Gadje« uredilo tudi ves svoj vozni park. S tem skušaijo preprečiti zastoje v sezoni, ko morajo kamioni razvažati dan za dnem zelenjavo po vsej Gorenjski, od Kamnika do Rateč. NOVI PRODAJNI PROSTORI V Kranju ne le nimajo tržnice, temveč so tudi prostori trgovin s sadjem in zelenjavo tako neprimerni, da skoraj ne zaslužijo imena lokal. Letos pa se bo izboljšalo tudi to. Podjetje »Sadje« že dlje ureja večje prostore v Prešernovi ulici. To bo najmoderneje urejen lokal za prodajo sadja in. zelenjave. Od-, prt bo ves dan, imel bo več uslužbencev in prodajni sistem »dveti tehtnic«. To podjetje bo postavilo tudi stojnico za prodajo sadja in zelenjfave v bližini železniške postajie in morda še kje drugje v Kranju. Trgovinska zbornica v Kranju pa si predvsem prizadeva, da bi se izboljšalo poslovanje trgovin s sadjem in zelenjavo in da bi se izboljšala postrežba. Skušali bodo doseči, da sadja ne bodo več zavijali v časopisni papir. Vse povedano kaže, da bo v Kranju letos z zelenjavo in sadjem res bolje kot je bilo prejš-nj a leta. Od Zagreba do Samobora m še kak kilometer naprej, proti Sloveniji smo imelj asfaltno cesto že pred vojno . . . Bila je dobro zgrajena in na njej ni okvar; toda takoj za Toplicami zavije cesta naglo na levo in od tam naprej je cesta stara. komaj nekoliko boljša od srednjeveške, po kater; so se pomikale čete fevdalcev . . . Toda ne bo več dolgo tako. Ljubljana in Zagreb bosta čez eno leto povezana s sodobno asfaltno cesto; to bo novo obdobje v hitrem prevozu med obema mestoma, katerima se hitro Približujejo boljši dnevi. Avtomobilska cesta ju bo povezala še močneje; razen gospodarskih koristi So tu še tradicije in skupne zadeve stoletij . .. Fogleijmo, koliko moramo zgraditi na hrvatski strani pri tem skupnem delu. kjer bo sodelovala slovenska in hrvatska mladina in pa mladina drugih republik... Od Samobora protf Krškem je cesta zdaj mokra, polna blata in snega. Toda nova cesta ne bo zvezana s staro asfaltno cesto od Zagreba do Samobora, 'temveč se bo usmerila od novega mostu v Podsusedu naravnost proti Sv. Nedelji, Bo-rovici in mejni Bregani. Hrvatski del odseka Ljubljana—Zagreb je dolg 16 km in 290 m. Upamo, da bomo letos na dan republike že brzeli po tem delu ceste z avtom proti Ljubljani ... Tu bo treba prekopati okoli 455 sisoč kubičnih metrov zemlje. Marljive mladinske roke bodo morale dobro poprijeti, toda tudi moderni buldožerji in drugi stroji za graditev •cest bodo pokazali svoje. Na tem odseku bodo zgradili tud'i veliki savski nasip. Samo vanj bodo nabili okoli 149 tisoč kubičnih metrov zemlje. Ko bo zgrajen »spodnji sloj in ko ga bodo dobro zbili s stroji* bodo nasuli plast peska, na to pa pride 20 cm debela kamnita podlaga. Za to bodo porabili okoli 24 tisoč kub. metrov kakovostnega kamna iz naših kamnolomov. Površina bo beton-, ska, asfaltna ali pa kockana, ustrezna zahtevam zemljišča, nagibom in ovinkom. Ob straneh ceste bosta betonski stezi. Poglejmo ipodatke, koliko materiala bodo porabili za gornjo plast. Treba bo okoli 10 tisoč ton ali 1000 vagonov cementa, 220 ton bitumena, 8 tisoč ton kamnitega drobirja za mešanico prevleke, okoli 400 ton jekla za okrepitve železniških prehodov in mostov ter 800 ton jeklenih konstrukcij za novi most čez Savo. Ce omenimo še več kot 4 tisoč kv. metrov lesenega gradiva za obloge in oboje pri betoniranju in za razne pomožne in začasne objekte, potem smo bolj ali man; povedali, koliko gradiva bodr porabili samo na odseku do slovenske meje. Na koncu pa bodo morali še obložiti nagibne strani nasipa avtomobilske ceste. Tudi za to bodo porabili dosti materiala, drobne zemlje, ruš itd.; obložiti bo treba namreč več ko-t 220 tisoč kv. metrov nagibnih površin. .. Prve hrvatske mladinske brigade so že pripravljene. Kmalu bodo odšle gradit. Zanje postavljajo 16 barak za prenočevanje. nekaj barak za restavracije, za kultuirno-prosvetno delo in za pisarne. Ko se bodo dela razmahnila, bo delalo v izmeni 3 tisoč hrvatskih mladincev obenem s tisoč; mladine, ki bo spletla k starim vezem bratskih republik še eno novo vez... M. Babič Iz razprave načrtu celjskega okraja iz Goriškega poročajo, da je bila v prvi polovici tedna ponudba zelenjave dobra in so se odkupne in maloprodajne cene nekoliko znižale. Iz Trbovelj poročajo, da se je cena debelih svinj, ki jih podjetja kupujejo v Slavoniji :o drugje znižala za 20 din pri Kg, vendar je cena svinjskega ni 1=3 kljub temu ostala neizpremeiiic-na. Mesarska podjetja trdijo, ia so lahko znižala ceno edino slanini, po kateri je zadnje čase tudi zelo majhno povpraševanje. Cena jajc še naprej popušča. Okraj Cena Cena Cen; pri na na KZ drobno debe.o (ZAPISKI IZ NOVINi\R3EVE BELEŽNICE) Poročali smo že, da sta v četrtek, 27. februarja oba zbo.ra Okrajnega ljudskega odbora v Celju sprejela po skoraj deset, urnem zasedanju družbeni načrt in proračun za letošnje leto. Čeprav je družbeni načrt že sam po sebi nek zakon za določeno področje, po katerem se Od kolarske delavnice do serijske proizvodnje avtokaroserij Motorne derezine — karoserije izdelane v »Zvezdi« Podjetje »Zvezda« v Mariboru 6e ja s prizadevanjem celotnega kolektiva razvilo iz kolarska delavnice v obrat, ki se med arugim ukvarja tud; s serijsko proizvodnjo a v tok ar osa rij. Zveza vojaških vojnih invalidov je pred desetimi leti ustanovila podjetje, ki je zaposlovalo 20 kolarjev, kovačev in mizarjev ter obratovalo v provizoričnih prostorih bivšega obrtnika. Kmalu je »Zvezda« preusmerila svojo dejavnost na izdelovanje karoserij, predvsem pa kabin '3 tovorne avtomobile. Ze leta 1949 so povečali mizarski obrat podjetja. V tem letu so izdelali že prvo avtobusno karoserijo, kar j-e pomenilo za mladi kolektiv velik uspeh in vzpodbudo za nadaljnje delo. Prevzeli so obrat na Šentiljski cesti in v njem uredili prostore za izdelavo karoserij za osebne avtomobile. Vzporedno z dirugimi panogami se je hitro razvijalo tudi parke-larstvo- Leta 1952 so povečali 'delavnice z ureditvijo opuščenih delovnih prostorov, v katerih so imel- prej skladišče lesa. V novourejeno delavnico so se vselili avtokleparji. Podjetje pa je Vtem času izdelalo prvo celotno avtobusno karoserijo, ki je bila namenjena rudniku svinca v Kosmetu. Naj večja naloga kolektiva v letu 1954 je bila obnovitev avtobusnih karoserij mariborske Tovarne avtomobilov. Istega leta so sprejeli v svoij e delavnice v uk otroke padlih borcev iz BeLe krajine-V podjetju so zadnja leta posvečali posebno pozornost vzgoji kadrov. Talko so se iz kolarjev razvili avtokaroseristi, ličarji in mojstri drugih strok. Prav tako so začeli izdelovati posebne koroserije za prevoz ’ kruha in mesa, ki jih doslej ni izdelovalo pri na.s nobeno podjetje. Lani je kolektiv izdeloval novo vrsto 'karoserij in trambus kabin za tovorne avtomobile znamke »Avala«. Obnovili so tudi vozila mariborske reševalne postaje. Deset let trdega in odpovedi poln-ega dela j© za prizadevnim kolektivom »Zvezde«, saj so se vrsto let odrekali dobičkom, da bi lahko razvili proizvodnjo, opravili rekonstrukcijska dela in vzgojili nove delavce. Ker sedanji prostori ne ustrezajo svojemu namenu bodo zgradili nove delavnice. Mizarski obrat se bo usmeril predvsem na drobno se.rij.3k0 proizvodnjo fer bodo ■■» njem izdelovali furnirana pohištva in moderno f palnice Pri tem obratu bodo u-mdili tudi sušilnic-o lasa. Posebno velike možnosti v nadaljnjem razvotju ima parke-tarstvo, k; bo» preusmerilo svojo dejavnost na kovinske oziroma kemične preparate. Uvajajo lakiranje s specialnimi laki, ki ja bolj higienično in trpežneje. M. K. .vas ■XA>X;v-^Wv;.; Pri Mu v tovarni naj razvij a celotna - gospodarska, prosvetna, zdravstvena, komunalna in podobna dejavnost, je razprava na skupni seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora o predlogu družbenega načrta pokazala, da je šlo tokrat za nekaj več, kot pa samo za nek okvirni načrt. Šlo je za delovni načrt gospodarske in ostale dejavnosti v letošnjem letu, ki pa ni samo stvar ljudskega odboira, temveč celotne okrajne skupnosti. Ta skupna zavest in odgovornost do sprejemanja letošnjih nalog je prišla seveda najbolj do izraza v razpravi, v kateri je sodelovalo tako veliko število odbornikov, kot doslej še na nobeni seji. Mimo tega pa je bilo -razveseljivo še nekaj — navzlic različnim mnenjem v razpravi o nekaterih vprašanjih, je dalo glasovanje vendarle vsakokrat enotno sliko — in dalje — navzlic večurnemu zasedanju je bilo sodelovanje odbornikov v razpravi o posameznih poglavjih družbenega načrta ves čas pristno, razen morda zadnje, desete ure, ko se je očitno pokazala velika utrujenost. • Ni naključje, da se je razvila precej zanimiva razprava okoli točke, iki je predvidevala, da naj bi družbeni načrt, v skladu s predpisi, priporočil gospodarskim organizacijam formiranj e skupnih skladov, iz katerih naj bi vodili smotrno investiranje v podjetjih. Kolikor je bil predlog o formiranju sklada zelo načelen, pa je njegova razlaga odkrila vrsto prednosti, za katere so se z navdušenjem ogreli prav vai odborniki. Po predlogu, ki so ga odborniki potrdili, se bodo v tem okrajnem skladu zbirala 17°/o sredstva od povišane stopnje amortizacije gospodarskih organizacij. Talko zbrana sredstva pa bodo pozneje odobravali zainteresiranim -kolektivom v obliki kratkoročnih kreditov za najnujnejše in ekonomsko najbolj utemeljene Investicije. S tem bodo v okraju močno povečali gospodarski potencial i-n kair je najvažnejše — z lastnimi sredstvi: Zraven tega pa je v ustanovitvi - sklada izražena skrb Okrajnega ljudskega odbora za stanje osnovnih sredstev v gospodarskih organizacijah. Po sklepu ljudskega odbora, udeležba gospodarskih organizacij pri ustanavljanju tega sklada ne bo obvezna, vsekakor pa priporočljiva. Raz-u-mljdvo je tudi to, da bodo podjetja, ki bodo prispevala del svoje amortizacije v ta sklad, dobila ce-lotna posojena sredstva tudi vrnjena- S formiranjem tega sklad« računajo, da bodo uredili v celjskem oteraj-u vrsto perečih vprašanj nekaterih gospodarskih organizacij. V idealnem primeru bi se lahko v te-m skladu zbralo okoli pol milijarde dinarjev, v praks; pa e bo ta vsota zmanjšala, kajti ‘z razumljivih vzrokov pri sestavljanju sklada ne bodo mogle sodelovati vse gospod-ark= -ganiz-acije. Kot vse kaže, bodo podooon -klad ustanovil® tudi podjetja oaše -črne metalurgije, in to v •veznem, merilu. Na splošno so predvidene naloge v kmetijstvu zelo velike in obsežno. Navzlic temu ka- že, da bodo že ti veliki zahtevki v letošnjem letu močno prekoračeni. Tako predvidevajo, da se bo obnova sadovnjakov izvršila ne le na 181 ha, temveč zastavila celo na več kot 400 ha. Tudi površina n-o-vih hroeljskih sušilnic se bo bržko-ne po-večaia ge Poljčane-Zreče za normalno, tirno. Za regulacijo rek in potokov" v celjskem -okraju bo letos porabljenih okoli 330 milijonov dinarjev. Tako bo za regulacijo Savinje potrošenih okoli 300 milijonov, za regulacijo Dravinje KROMPIR: Maribor M Sobota Trbovlje Nova Gorica ZELJE: M. Sobota Trbovlje FIŽOL: ■Maribor M. Sobota Trbovlje (enobarven) (mešan) Nova Gorica (enobarven) ČEBULA: Maribor (domača) (dalmatinska) M. Sobota Trbovlje Nova Gorica ČESEN: Maribor 7.50 12 8.=0 7—8 10—13 9 10 14 11—12 11 14 12 15 20 15 — 30 20 45—65 64— -30 52--:S 45—55 60 55—60 98 85 80 65 95 100 — 32 40 45 38 40—50 65 50—60 65 42 40 46 — 125 VI. Sobota 100—120 SOLATA: Maribor 60—70 M. Sobota MOTOVILEC: 160 13(1 145 120—130 69—SO 62.50 65 57—65 Novozgrajena hmeljska sušilnica v Vrbju pri Žalcu od predvidenih 1500 kv. metrov na 1700. Ena-ko prekoračenje predvidenih nalog se pričakuje tudi pni meliioraci j ah. In predlog čebelarj-ev: ali ne bi bilo bolj prav, če bi sadjarji plačevali čebelarjem neko odškodnino za to, kadar pripeljejo na pašo svoje roje čebel? Doslej je bilo namreč obratno. To pa je tudi v nasprotju s praikso, ki jo poznajo drugod in v nasprotju s koristmi, ki jih imajo sadjarji od opraševanja. Tipizacija načrtov za gradbena dela, zlasti pa za stanovanjske bl-oke in hiše, je več kot potrebna. Hkrati s tem pa bi lahko prišli tudi .na tipizacijo gradbene opreme. S- tem ukrepom hi znatno pocenili in olajšali gradbene storitve. Kooperacija med industrijo gradbenega materiala in gradbenimi podjetji je več kot nujna, sicer se bo tudi letos dogajalo,. da bodio kolektivi celjske industrije gradbenega materiala prodajali svoje izdelke v druge republike, domača gradbena podjetja pa kupovala opeko v Banatu. Po programu naj bi nove tržnice v letošnjem letu zgradili v Velenju, Žalcu in Štorah. Letos bo na novo urejenih še 27 traovskih lokalov- Ceprav problemi železniškega prometa ne spadajo v okvir okrajnega družbenega načrta, bodo v celjskem planu navzlic temu opozorili na nujno potrebo po zamenjavi ozkotirne pro- Novo vinoma V Lastovu so začeli te dni graditi npv-o sodobno zadružno vinanno. Ta bo imela zmogljivost'okoli 60 vagonov vina. kar pa bo možno povečati tudi od 100 do 120 vagonov. V- vinarni bodo urejeni tudi prostori za sestanke zadružnikov, kakor.tudi za zadružno prodajalno. Poleg vioame na Lastovu gradijo v dubrovniškem okraju še dve veliki zadružni vmairna, in sicer na Potomju, na polotoku Pelješcu, drugo pa v Blatu na Korčuli- Maribor 120 120—13’ ' — M. Sobota 80- —100 6!)—80 Nova Gorica 75 84 CVETAČA: Maribor 58 75 68 M. Sobota 75 68 Nova Gorica 35 44 — RADIČ: Maribor 105 140 —r Nova Gorica (rdeči) 55 75 ŠPINAČA: Maribor — 60 50 Nova Gorica 35 50 JABOLKA: Maribor 80—320 95 96—130 M. Sobota 65 70—90 70 Trbovlje I. 80 65 II. ^ 70 55 III. 60 45 pri Zrečah ter hudournika v Slov. Konjicah okoli 20, ter za regulacijo Sotle okoli 1® milijonov dinarjev. Družbeni načrt posveča precejšnjo pozornost tudi kulturno, prosvetnim ustanovam. Tako bodo Slovenskemu ljudskemu gledališču zagotovljena minimalna sredstva za delo, prav takšna sredstva pa bodo zagotovljena še za Mestni muzej v Celju, za delo knjižnic ter za dejavnost Svobod in prosvetnih društev. Zanimivo bi bilo slišati, kako bo kolektiv tovarne emajlirane posode v Celju reagiral na predlog, po katerem naj bi več emajlirane posode prišlo na domači trg. V Celju namreč pravijo, da skoraj ne vedo, da dela na tem območju tovarna emajlirane posode. M. B. SPECIALIZIRANE TRGOVINE IN MLEVSKE IZDELKE Nova Gorica 90—120 _ GOVEDO III. KLASE: “iaribor 100—138 200—270 M. Sobota 125 200—260 Trbovlje 130 260—250 Nova Gorica 213 266 TELETA: Maribor 170—190 300—36l M. Sobota 165 300 Trbovlje 16d 320 Nova Gorica 205 324 PRAŠIČI: Maribor 210—225 390—410 M. Sobota 210 3D}0 Trbovlje 248 400 Nova Gorica 205 360 JAJCA: Maribor 8—12 10—li M. Sobota 9—10 11 Trbovlje 14 16 15 Nova Gorica 14 16 MLEKO: Maribor 22—28 35 M. Sobota 20—23 26 Nova Gorica 22 32 SUROVO MASLO: Nova Gorica 580 680 640 V okviiru Skupnosti žitnih podjetij LRS zadnji čas precej razpravljajo o možnostih, da bi mlinska podjetja v večjih Potrošnik središčih odprla specializirane trgovine za moko in mlevske izdelke. Smisel teh trgovin bi bil tak kakor sploh vseh trgovin industrijskih podjetij. Prodaja v takih trgovinah bi bila lahko cenejša zaradi manjših režijskih stroškov, ki jih v običajni trgovanj poberejo grosisti- in detajlisti. V teh trgovinah bi bila tudi; izbira zelo velika in pestra: prodajali bi na drobno vse vrste žita in moke ter mlevskih izdelkov, nadalje testenine, stročnice vseh vrst ter krmila im močna krmila, Računajto, da bi bila pri testeninah cena v teh trgovinah za 5 do 8 din nižja, pri raznih vrstah bele moke pa 2 do 4 din, pri raznih izdelkih (na primer koruznih, ajdovih) pa za 5 do 10 din pri kiloSramu. Prav tako trgovino je v Sloveniji te odprlo mlinsko .podjetje V Lendavi. S samim ustanavljanjem takih trgovin je seveda precej problemov, zlasti še finančnih in mlinska podjetja sama ne bi zmogla vseh stroškov. Zato bi bila naloga ' občin v industrijskih središčih, da bi to koristno pobudo mlinskih podjetij vsestransko podprla v korist potrošnikov svojega področja. Podobne možnosti so tudi za zboljšanje preskrbe ’ s kruhom. Mlinska podjetja- dajejo namreč pobudo za združevanje s pekarnami. v nekake živilske kombinate, kar bj v perspektivi lahko prispevalo k pocenitvi kruha. Primer (take združitve imamo v Mariboru in v Žalcu pa tud;. v Ljubljani se na tem dela. Podobno so se marsikje združile tovarne testenin -in mlinska podjietja, ponekod so pa še možnosti za to. • O G l A S m v ovfnskem O POROČEVALCU« • GOTOV • USPEHI St. 50 — i. marca 1958 / SLOVENSKI POROČEVALEC / (b. S lllliillli rr.' ....... sušilnico in predelovalnico sadja i, ki jih bodo dobili iz Nemčije. ,ti 1000 litrov sokov, iz tropin in i za to sb zgradili tudi vodovod, ge in zadružnikov v Gabrovki, i lastnih površinah pa plantaže S PRVEGA POSVETOVANJA POLJEDELCEV SLOVENIJE VELIKE NALOGE V PRIDELAVI POLJŠČIN Zadnjo čase čutimo odločna prizadevanj a za povečanje kmetijskih pridelkov, ki bi nas ne le rešili uvoza, ampak bi ustvarili celo presežke za izvoz. Da pa bi dcsegli ta smoter, bo treba zn.aitno spremeniti dosedanji racin obdelave: preiti bo treba predvsem k načrtni tržni pridelavi onih poljščin, ki v danih okoiiš.ih najbolj-e uspevajo, oziroma katerih pridelovanje se izplača, opustiti pa tiste kulture, ki nam samo kradejo čas in njivske površine. V petletnem kmetijskem načrtu Slovenije je določeno, da £e bo letna vrednost kmetijske pridelave povečala od sedanj'.h 54.9 milijard na 94.5 milijard. Pridelki poljščin pa bodo po vrednosti narasli od sedanjih 27.6 milijard na 43,1 milijardo dinarjev. Iz tega je razvidno, da delež poljščin obsega 50.od skupne kmetijske pridelave, da je ta delež precejšen. Res je. da bomo ravno pri poljščinah zadeli na rajhujšo zaostalost našega kmetijstva, saij tu prihaja najbolj do izraza razdrobljenost z vsemi zakonitimi posledicami. Slovenija ima izrazito ma-ioposestniško strukturo^ saj je 302.000 ha njivskih površin razdeljeno med 230-000 lastnikov, v rokah zasebnikov pa je 95.1°'n vse zlmlje. Vendar je zvečanje pridelave poljščin podlaga za povečanje živinoreje ter velikega pomena za industrijo in bo zategadel nujno napeti vse sile, da bi zastavljene smotre dosegli. Petletni načrt predvideva povečanje njivskih površin za 7 odstotkov, kar bo doseženo s pre-o ruvanjem travnikov in z melioracijami. Pov,šine pod žiti se bodo zmanjšale od sedanjih 55.3 na 50.7 odstotka. Znatno se bodo zmanjšale površine pri rž: in koruzi, povečale pa se bodo površine ječmena (za 43.7 odstotka), ovsa (za 4.2 °/o) ter pšenice za 2.2 odstotka, da bi odpravilo primanjkovanje močnih krmi! iz lastne pride-! ve. Načrt predvideva tudi zman jšanje površin s povrtni-toini, in sicer od 23.5 na 21.7 cčrotka. Seveda to zmanjšanje r.e pomeni, da bodo tudi pri-aelki manjši. Recimo površine ood krompirjem se bodo zmanjšale za 773 ha, vendar bo pridelava krompirja narasla za 51.000 vagonov ali za 81 %>. Za naše kmetijstvo kot tudi za vse naše gospodarstvo pa je izredno važno povečanje njivskih površin zasajenih z industrijskimi rastlinami. Nasadi hmelja obsegajo danes 2000 ha, leta 1961 pa bodo obsegali 4500 ha s povprečnim hektarskim pridelkom 13 metrskih stotov. Novi nasadi bodo urejeni še: v Zgornji Savinjski, Šaleški in Dravski dolini, na Dravskem polju, ob Krki, v Beli Krajini ter v Poljanski dolini. Predvidena je izgradnja 5.500 m2 noto h sušilnic in 12.000 m2 skladišč za hmelj. Pridelovanje sladkorne pese bodo razširili na površino 4.000 ha, sadili pa jo bodo predvsem v vzhodnih predelih Slovenije. Sladkorna pesa daje od vseh poljščin največ hranilnih snovi na hektar In v tem pogledu prekaša celo krompir. Njen pomen pa je tudi v tem, da izboljša kolobar in zveča pridelek ostalim kulturam, odpadki predelave pa so dobri za krmo. Obseg sedanjih površin lanu znaša 325 ha, povečali pa jih bodo za osemkrat. Talko bodo naše predilnice in tkalnice obskrbljene s surovinami, pridobljeno pa bo letno tudi nad • 2000 ton lanenega semena, ki je važna surovina za pridobivanje tehničnih olj, tropine pa za močna krmila. Od oljnic ima v Sloveniji najboljše pogoje oljna repica, zato jo bomo sejali na za 37°/o večjih površinah, pridelali pa jo bodo za 2 in polkrat več. Tudi plantažno pridelovanje zdravilnih in aromatičnih zelišč se bo razširilo od sedanjih 50 na 400 ha. Posebno pozornost posveča načrt predelavi krmnih rastlin: črne detelje, lucerne in travnih detelj. Predvideva predvsem izdatnejše gnojenje, zgodnje in večkratne košnje, siliranje, velikega pomena pa bo ureditev 60.000 ha čredinskih pašnikov, ki predstavi j a jo najumnejšo in najpopolnejšo izrabo travišč. Istočasno bi v pašnike spremenili okoli 2500 ha steljnikov. Skratka, obdelana bo vsa zemlja. Poudariti pa je treba važno dejstvo, namreč da bo nad polovico vseh njivskih površin zajeto v kooperacijo, kjer bodo izvajali sodobne agrotehnične ukrepe ter tako skoraj podvojili hektarske donose. V osvetlitev nekaj številk: leta 1956 je bil povprečni, pridelek pšenice 12.1 metrskih stotov na ha, leta 1961 pa bo pridelek 28 metrskih stotov; ječmena smo pridelali 11.8 metrskih stotov, leta 1961 pa ga bomo 23 metrskih stotov na hektar; koruze smo pridelali 15,7 metrskih stotov, leta 1361 pa jo bomo 36 metrskih stotov na hektar; sladkorne pese smo pridelali 156.3 metrskih stotov, 1961 pa jo bomo 255 metrskih stotov na ha; krompirja prej 118.2 metrska stota na ha, leta 1961 pa 216 metrskih stotov na ha; detelje smo pridelali 42 metrskih stotov, leta 1961 pa jo bomo pridelali 71 metrskih stotov na ha; travniškega sena smo pridelali 27 metrskih stotov, leta 1961 pa bomo pridelali 44 metrskih stotov na ha. Seveda, navedli smo le številke skupnega povprečja, kar pomeni, da bodo na socialističnih kmetijskih posestvih in v kooperacijah doseženi precej večji hektarski pridelki. Da bi dosegli predvidene po-, stavke v pridelavi poljščin, bo treba ukreniti predvsem sledeče: 1) organizirali bodo načrtno pridelavo dovoljnih količin najboljših semen, s katerimi bodo oskrbovana kmetijska posestva in zadružni kooperanti, 2) uporabo umetnih gnojil bodo povečali tako, da bodo na kooperacijskih površinah, ki jih bo 52 %i, dosegli porabo 830 kg umetnih gnojil na ha, pri zasebnikih pa je predvidena uporaba 200 kg umetnih gnojil na hektar. Skupno bodo porabili 30.000 vagonov umetnih gnojil. Važen ukrep je tudi predvideno apnenje zemljišč. 3) Opremili bodo zadruge s potrebnimi kmetijskimi stroji, 4) organizirali bodo učinkovito zatiranje škodljivcev in zavarovanje pred rastlinskimi boleznimi (koloradski hrošč, krompirjeva pa-lež); akcija bo zasegla 90°/o vseh zemljišč. 5) S tečaji in v kmetijskih šolah bodo vzgojili po--treben kader. Kot je že iz dozdaj navedenega razvidno, so ključni problem vsega prizadevanja za povečanje kmetijske pridelave — kooperacije. Ce bomo tu pravilno in globoko zaorali, bo uspeh zagotovljen. Do tega spoznanja • pa morajo priti predvsem naši kmetijski kadri, naši strokovnjaki — k temu spo-. znanju pa bodo pripomogla številna posvetovanja in konference, ki jih v zadnjem času organizira Zadružna poslovna zveza Slovenije. S. F. MARSIKA-J SO SE NAUČILI Zavrč se je odrezal Haloze, Slov. gorice in ormoško! j utomerske gorice predstavljajo venec naših najbolj znanih goric, ki nam dajejo najboljša vina. Kdorkoli je prekrižaril to vinogradniško področje, se je lahko s poskušnjo prepričal o kakovosti tukajšnjih vin. Na pobudo ptujske podružnice Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov že več let zaporedoma pregledujejo in ocenjujejo vsakoletne vinske pridelke vinogradniških in kmetijskih posestev, vinarskih podjetij in tudi zasebnih vinogradnikov... S temi pregledi in ocenami želijo ugotoviti napredek v pridelavi in kakovosti. Očitno je, da so zlasti kmetijska posestva kot največji pridelovalci kakovostnih vin močno napredovala v skrbnem kletarjenju. Res je, da je obnova vinogradov naj večjega pomena in da to sedaj res opravljajo na sodoben način, kar pomeni predvsem poenotenje trsnega sortimaja, oziroma saditev velikih predelov z eno samo sorto ter upoštevajo možnosti mehanizirani a obdelave. .Ne moremo pa iti mimo dejstva, da je treba pridelke tudi pravilno spraviti, jih negovati in odpre- 'ainovejse vesti in dogodk' ® v »SLOVENSKEM 9 POROČEVALCU« miti na trg pristne po primerni ceni. Ptujska podružnica kmetijskih inženirjev in tehnikov je tudi letos organizirala strokovno oceno vin v vseh kmetijskih posestvih tega področja. Značilna ugotovitev je, da je od 33 predloženih vzorcev, kolikor jih je ocenila šestčlanska strokovna komisija po metodi ocenjevanja na sto točk, prejelo najvišje število točk kmetijsko posestvo Zavrč za rumeni muškat,, ki za našo zunanjetrgovinsko bilanco predstavlja vse važnejše vino, renski rizling in muškatni silvanec. Po sortah bi bila ocena naslednja: za sorto šipon je najvišjo ocepo doseglo kmetijsko posestvo Podlehnik, Pri laškem rizlingu prednjači kmetijska zadruga Dravinski vrh, pri neu-burgovcu napredni vinogradnik Urek Anton iz Mestnega vrha pri Ptuju. Zadružno podjetje 'Vinarska zadruga iz Ptuja je iz svojih nasadov na Mestnem vrhu prvič nudila možnost kritične ocene rizvanca, ki nedvomno predstavlja kakovostno sorto prihodnosti. Beli burgundci se odlikujejo na prvem mestu s kmetijskega posestva Vurberk, Podlehnik, Zavrč, zadružnega podjetja Slov. gorice in kmetijskega posestva Ivankovci. Mestni vrh, vinarske zadruge Ptuj, kmetijsko gospodarstvo Podlehnik in Slovenske gorice so predložili neverjetno lepe primere rumenega muškata. Od starih vin pa so nas presenetile Slovenske gorice iz Ptuja z odličnim rolandcem 1952. Kmetijskim gospodarstvom in tudi vinarskim podjetjem, ki so predložila vina v ocenjevanje, lahko ob tej priložnosti samo čestitamo in priporočimo, da tudi v prihodnje upoštevajo kompleksno obnovo najboljših sort v ustreznih legah. S pocenitvijo pridelave velikih količin sortiranih vin, naj bi našim delovnim ljudem nudila pristna in zdrava vina, s čimer bi skušali pobiti točenje dvomljivih vin. -ič Sinoči so imeli poslovilni večer v Podsmreki v Višnji gori, kjer je 61 upravnikov kmetijskih zadrug z uspehom zaključilo 20-dnevni tečaj. Tečaj je organizirala zadružna poslovna zveza Slovenije in je bil drugi te vrste (na prvem je bilo 57 slušateljev). V ponedeljek se bo začel tretji tečaj, tako da bo šlo skozi tečaje okrog 180 ali dobra tretjina upravnikov kmetijskih zadrug in vse Slovenije. Na zadružni poslovni zvezi Slovenije so mnenja, da bi bilo koristno s tečaji nadaljevati, vendar bodo nadaljnje tečaje zaradi pomladanskih kmetijskih del verjetno odložili na jesen. Smoter tečaja je dvojen: na eni strani naj bi se upravniki seznanili z modernimi agrotehnič- nimi ukrepi za doseganje večjih in boljših pridelkov (ž uporabo boljših semen, z uporabo strojništva, umetnih gnojil in zaščitnih sredstev), da bodo znali svetovati kmetovalcem-kooperantom; na drugi strani pa naj bi čimv.eč pridobili o poslovni organizaciji zadrug in kooperaciji (osnovni pojmi iz politične ekonomije, iz knjigovodstva, o gospodarskih investicijah ter o pravnih in gospodarskih predpisih). Sinteza vsega znanja naj bi služila organiziranju kmetijske pridelave na velikih strnjenih površinah, kjer bo mogoče z mnogo manjšimi stroški in manjšim vloženim delom pridelati mnogo več kot doslej, pri tem pa bodo te površine še zmeraj ostale zasebna last. Z drugimi besedami, priprave za organiziranje kooperacij so zelo smotrne in temeljite. Organizatorji tečaja za upravnike kmetijskih zadrug so poskrbeli za odlične predavatelje, ki sedijo med naše najbolj priznane kmetijske in gospodarske strokovnjake (iz agronomske fakultete, kmetijskega inštituta Slovenije, Agro-bi-roja, selekcijskega posestva v Ponovičah in drugih). Poskrbeli so tudi za učne pripomočke in skripta. Snov je obilna in tudi pouka 8 ur dnevno. Slušatelji sami so pokazali veliko prizadevnost v obvladovanju snovi. Izvolili so razredna vodstva in debatne krožke; red in disciplina sta popolna. Ni lahko našim vrlim tečajnikom — nekateri so že precej v letih, zato se morajo nemalo truditi. Kljub temu pa so tečajniki živahni in dobre volje. Mnoga poznanstva in mnoga doživetja bodo bogatila spomine; med temi bodo gotovo na prvem mestu operne predstave, ki so si jih skupno ogledali v Ljubljani (Traviata, Lucia di Lammermoor); oni iz oddaljenih in zakotnih krajev so to doživeli prvič. Vidimo torej, da so neposredni organizatorji sodobne kmetijske pridelave v vsakem primeru vsestransko obogatili svoje znanje. Želimo, da bi to znanje služilo kot kažipot pri vsakdanjem delu in pri nadaljnjem usposabljanju vsakega posebej. Naši dve fotografiji predstavljata: gornja — detajl gradiča Podsmreka z vodnjakom, ob katerem se sprehaja domišljavi pavji samec, dolnja pa slušatelje pri pouku (foto: Svabič). Uspehi kmetijskega posestvu v. Vodicah. Dišavne rastline vse bolf iskano blago jana Imamo v strnjenih nasadih le v ljubljanski okolici na manjših površinah. Ker pa je povpraševanje po timijanu zelo veliko, se odkupovalci zaenkrat zadovoljujejo s travniškim timijanom, ki pa nima v sebi pravih učinkovitih snovi. Tudi pri nakupu tega semena je treba zelo paziti, da nabavimo samo zajamčeno seme vrtnega timijana. Prav kakor pri pehtramu, želijo tudi pri timijanu odkupna podjetja odkupiti plevce, to je posušeno in osmukano listje. Pri nas zelo dobro uspeva sicer zelo občutljiva rastlina bazilika. Prav tako kakor majaron je zelo nežna v rani spomladi in zaradi tega jo smemo presaditi iz zaprte grede šele po 15. ptaju. ko ni več nevarnosti pomladanskih mrazov in slan. V živinozdravniški praksi naših poljedelcev je še vedno Čislana rastlina luštrek, ki je bila pred nekaj desetletji zelo razširjena po deželi. Pri vsaki hiši je rastlo nekaj grmičkov luštreka. Danes jo zaradi njene aromatičnosti uporabljajo pri izdelavi raznih začimb za iuhe. Je trajnica in osta-ne v Kulturi več let. Dišavnice terjajo veliko delovnih ur tudi na manjših površinah. Kljub svojim visokim odkupnim cenam ne dajejo »bajnih« zaslužkov, prav tako ne kakor zdravilne rastline. Pač pa omogočajo zaposlitev velikega števila oseb, kar je posebno važno tam. kjer je več odraslih otrok in starejših ljudi, ki se zaposlujejo pri pletju, okopavanju, žetvi in smukanju. To pa predvsem tam, kjer ni tovarn in ne drugih podjetij na deželi. Dišavne rastline' bodo vedno bolj In bolj iskano blago domačega in tujega tržišča, saj jih po- trehuieio kot začimbe v vsej -m:, ki pri- p, n- .uestke, kako. juhe, omake in drugo. Navodila za gojenje dišavnih pehtran trajnica in ostane v zem- rastlin se nahajajo v priročniku: Iji več let. Pravega vrtnega timi- »Gojenje zdravilnih rastlin in ul* / Ugodni naravni pogoji, ki lih Ima Slovenija, prav posebno godijo riasnim dišavnim rastlinama in bogatijo njihovo vsebino. Do sedaj pri nas ni bilo večjega zanimanja za to proizvodnjo, ker ni bilo pri odkupovalcih večjega povpraševanja. It er se pa tuje tržišče vedno bolj zaniima tudi za to blago, bi bilo koristno, če bi se pridelovalci seznanili z načinom pridelovanja teh rastlin, ki je že tako v glavnem znan večini naših gosoodini sai erojiio t>-o vsej Sloveniji na svojih vrtičkih razne dišavnice. Vsem je znana majaronova rastlina, ki jo kupujejo na svetovnem tržišču ogromne količine kot začimbo. V Avstriji obratuje posebna »majaronova zadruga«, ki goji na velikih površinah izključno samo to rastlino, tako za domače potrebe, kakor tudi za izvoz. Vendar daje naša domača sorta zelo nizek pridelek in že marsikdo se je opekel pri njenem pridelovanju, če je posejal domače seme; saj je njegov pridelek znašal še manj kot polovico inozemskega. Za pridelovanje majarona moramo rabiti izključno n'^?" zemsko seme: to se dobi v naših semenarnah. Iz majaronovih rastlin pridelujejo s smukanjem majaronove plevce, ki so nadvse iskan Izvozni artikel. Kdo ne pozna pehtranove potice? Verjetno jih ni mnogo, ki še niso poskusili te dobre jedi. Slovenski polno dišeči pehtran je zelo čislan in iskan, vendar nam do danes še ni uspelo ustvariti večjih pehtranovih nasadov, ki bi dajali pomembnejše količine, le gospodinje ga gojijo za domačo porabo. Ker se s semenjem ne razmnožuje, pač pa samo s potaknjenci in delitvijo korenin, bo tr-alalo ----- šavnic«, ki je pred kratkim- izšel v založbi Kmečke knjige v Ljubljani. Lepega, zdravega in pravilno pripravljenega blaga ni težko oddati odkupnim podjetjem. Dišavnice odkupuje v večjih količinah tudi izvozno zadružno podjetje »Slovenija-sadje« v Ljubljani. -ič Kmetijsko posestvo v Vodicah je edini socialistični kmetijski obrat večjega obsega v šentviški občini. Obsega 130 ha obdelovalne zemlje in 68 ha gozdov. Kljub velikim težavam, ki so predvsem v tem, da je ta velika površina razdrobljena na 93 parcel, so lani dosegli prav lepe uspehe v poljedelstvu in v živinoreji. V glavnem se bavijo s -pridelovanjem krompirja in to od semenskega do industrijskega, nadalje s pridelovanjem najrazličnejših semen, predvsem travnatih, z gojitvijo jagodičevja in končno še z živinorejo. Pri krompirju so lani diosegli v tekmovanju za čimvečje pridelke zelo lepe uspehe in so prodali precej ranega, zlasti pa še dobrega semenskega krompirja. Velike količine krompirja- pa so prodali v naše slovenske obmorske kraje, sedaj pa vozijo slabše vrste krompirja v tovarno škroba v Domžale. Tako je ves pridelek krompirja že prodan in uspeh lanske povečane produktivnosti na tem področju se pozna tudi pri letnem obračunu posestva. Kar se tiče semen so pridelki zelo lepi in so vse pridelke tudi vnovčili. Posestvo ima dokaj dober strojni park, ki bi ga pa še lahko bolje izkoriščali. In prav v tem obstoja prva in največja težava, ki pa bo menda letos nekako rešena z arondacijo. Jagodičevje je lani sicer dobro uspevalo, vendar je nasad osmodila majska slana, poleg tega pa se je pojavil rdeči pajek, ki je napravil precej škode. Lep uspeh je posestvo doseglo v živinoreji. Skupno imajo 70 krav, povprečna mlečnost pa je lani bila 2800 1 mleka. Najboljša krava je dala 40561 mleka. To je zelo lep uspeh. Lani so prodali 143.0001 mleka. Mlečnost bodo letos povečali, in sicer na 3000 1, tako da bodo lahko prodali 240 tisoč litrov mleka. Hlevi so moderno urejeni, molzejo z molznimi aparati, imajo hladilnico za mleko itd. Ce bi meliorirali 15 hektarov zamočvrr j enih travnikov, bi pridobili znatno več "dobre krme, pa bi lahko redili tudi več živine. Delavsko upravljanje na posestvu je dobro urejeno, delavski svet je ves kolektiv, ki ima svoj upravni odbor. O vseh vprašanjih se pomenijo in potem ukrepajo. Njih delo pa je povezano z več težavami, ki pa jih bo treba postopoma rešiti. Pri tem jiirn bo še! občinski ljudski odbor v vseh pogledih na roko in nudil vsestransko pomoč in podporo. Glavna naloga je sedaj gradnja skladišča in garaže za mehanizacijo. Izdelan je že investicijski program in verjetno- bodo že spomladi pričeli z gradnjo tega prepotrebnega objekta. Stroški .so predvideni na 11 milijonov dinarjev in bo moral delavski svet najeti posojilo iz investicijskega sklada. Ko bo dograjen ta objekt, bo posestvo laže dihalo in bo lahko povečalo svojo mehanizacijo. Drugo tako vprašanje, ki teži posestvo, je kadrovsko vprašanje. Pomanjkanje strokovnega kadra moramo iskati v tem, ker posestvo ni v stanju poskrbeti za materialno osnovo temu kadru. Tu je prvenstveno mišljeno vprašanje • stanovanj. Teh ni in ljudi ne morejo dobiti prav zaradi tega. tudi v tem pogledu bodo že letos napravili korak naprej. Izdelali bodo elaborate za gradnjo šest-stanovanjske hiše, za katero ima posestvo že nekaj sredstev, za ostalo pa bodo najeli posojilo iz stanovanjskega sklada. In ko bodo zagotovljena stanovanja, bo tu ostal tudi strokovni kader in tako bo posestvo tudi hitreje napredovalo. Obe gradnji bosta v Vodicah napravili nekakšno kmetijsko središče, ki bo prav temu kraju dajal svojstveni pečat vzornega in donosnega kmetijskega obrata, kjer bodo lahko zasebniki videli napredno gospodarjenje, kakršnega si danes zamišlja naša socialistična družba. vk. pe-ntranove nasade. Timijan Je p^av take kakor V Gabrovki prj Litiji so dogradili poslopje za soaoono saano v sokove. Zdaj bo treba še montirati razne naprave m st™Je’ Kl Sušilnica bo zmogla dnevno posušiti 1200 kg sadja ter predelat, 1000 odpadkov pa bodo v spodnjih prostorih kuhali žganje Posebej za to so To pa ni edino, v čemer se zrcali dejavnost Kmetijske :zadr“B® novršinah Da V kooperaciji z zasebniki je uredila sodobne sadovnjake, na lastnih površinah pa jagodičevja (foto: Svabič) Kmetijstvo zavzema v gospodarstvu postojnske občine zelo važno mesto. Na Postojnskem je najbolj razvita živinoreja zaradi velikih travniških in pa.šn,iških površin, v r>"’!edel-stu pa je najbolj razširjena ob- ae^ava ivroiiipirja. .— -.».e in vremenske razmere na tem področju so ugodne za gojenje krompirja, saj vsako leto zelo dobro obrodi. Da pa v prihodnje ne bii ostal z.opet krompir v skladiščih, kar zelo neugodno vpliva na prizadevanje za pridelavo večjih količin, je v načrtu gradnja tovarne za predelavo krompirja v Prestranku in Po-stojni.. ,V ta .name,n je občin-, ski ljudski odbor Postojne že--niairočill potrebne načrte, ki bodo kmalu končani, nakar bodo začeli, takoj z gradnjo. Tud; sama izbira kraja’ za tovarno je zellO dobra, predvsem zaradi tega, ker je v Prestranku velika železniška postaja, kar bo olajšalo in pocenilo prevoz. Na to tovarno bodo namreč navezane tudi številne druge zadruge notranjskega in dlarsko-bi-striškega predela. Tovarna bo lahko odkupila vse presežke krompirja s tega področja Pri- morske in Notranjske. Volivci so se zelo zanimali, kako je s tovarno in kdaj bo zgrajena. Zanimanje in želja kmetovalcev, da bi bila tovarna čimprej zgrajena je upravičena tembolj, ker je letos ostalo še mnogo krompirja, ki bi ga kmetje radi prodali. Nujno pa bo rešitj problem melioracij, za kar bi bilo treba ustanoviti vodno skupnost-. Sele potem bo mogoče pristopiti k melioracijam v večjem obsegu. Dokler ni izdelan . n.ačrt vseh melioracij, se namreč tudi ne .morejo opraviti neka tetre manjše, ki bi jih opravil; lahko kmetovalci sami. . . —bec Za napredek perutninarstva V Šmarju, Grosupljem, v Račni, Dolskem, v Mengšu, Komendi in na Vačah so bila lansko leto organizirana rejska središča za štajerske ko-koši: V ta namen so kmečkim gospodarstvom dodelili 6.255 piščancev. vzrejeno pa je bilo 3.355 kokoši. Na socialističnih obratih je bilo organiziranih sedem vzrejnih središč, ki po namenjena vzreji piščancev za cvrtje. Vzrejenih s predpisano težo’ 1.10 ka; ter prodanih je, bilo 21.000 piščahcev,' io.ooo piščancor pa je bilo prodanih letos. JUTRI SE ZAČNE TUDI SPOMLADANSKI DEL CONSKE LIGE S seje okrajnega ljudskega odbora v Novi Gorici Branile gos me v Ljubljani jSŠSSSSSS:%S5: Jutri se bo dvignila zavesa tudi na conskem nogometnem odru. Ce bi hoteli biti prav natančni, bi morali dodati, da bo to pravzaprav že danes dopoldne, ko bosta za prve spomladanske točke obračunala zagrebška partnerja Trešnjevka in Metalac. Vseh ostalih šest parov pa bo prišlo na igrišča jutri popoldne. Slovenski trije zastopniki imajo dvoboja v Mariboru (5:1 za Brate prvo nedeljo razmeroma lahko nik), bi domačim ne mogli pripi- nalogo. Največ prednosti bi pri- sovati kaj prida upanja na zrna- sojaii Ljubljani, ki igra na doma- go. Toda od prvega jesenskega čem igriSču, bo pa imela za na- kola pa vse do danes se je mar- sprotnika enajsterico maribor- sikaj zasukalo in prav nič ni skega Branika. Ce bi to srečanje pretirano trditi, da so Ljubljan- merili po izidu lanskega prvega čani v tej tekmi skoraj favoriti. V vsakem primeru bosta tidva točki ostali doma. Ljubljanska tekma bo ob 15. url s predtekmo ob 14. uri. Na šišenski stadion bodo vozili izpred Ajdovščine posebni avtobusi. Enajstorica Odreda mora na gostovanje ~ v Kastel Sučurac, kjer se bo srečala z najslabšim tekmovalcem te konkurence, zadnjeplasiranim Jadranom. Menda ni začarano, da niti na tem igrišču ne bi spravila vsaj nekaj dobička. Čeprav je po tradiciji večkrat drugače kakor ne! Favoriti tega tekmovanja v celoti so slej ko prej Lokomotiva, Rijeka in Trešnjevka, ki zavzemajo prva tri mesta v tabeli in bodo najbrž tudi na ta prvi termin izšli zmagoviti. Pari so razdeljeni takole: Lokomotiva — Segesta, Trešnjevka — Metalac in Rijeka — Tekstilac (Varaždin). Slednjič bosta odigrani še tekmi: Šibenik — Elektrostroj in Ulja-nik — Orijent. in. SVETOVNO PRVENSTVO V ROKOMETU Prva zmaga Jugoslavije - nad Avstrijo Predvčerajšnjim se je v štirih udeleženci tega turnrja niso na vzhodnonemških mestih začelo ravn,] za tako nalogo. Po 'odmora III. svetovnoprv-enstvo v roko- pa je bil njihov odpor še znatno mebu za moške. manjši. Ta/ko, da so bili Jugo- Naša reprezentanca je imela Slovani popolni gospodarji. Na-v prvem srečanju v Rostocku slednjega nasprotnika bomo doza nasprotnike Avstrijce, ki jih bili v Danski, ki je gotovo pr«-j-e porazila s katastrofalnim re- oaj močnejša, toda zato tudi ni zultatom 35:8 (16:2). Ze prvi nepremagljiva. Naša reprezen-polčas je pokazal, da avstrijski banca si je s to prvo zmago že 1 1 zagotovila pravico do vstopa v __________________^ polfinale. V XVI. kolu zvezne nogometne lige bodo igrali: Dinamo — Hajduk, Partizan — Crvena zvezda, Radnički — Zagreb, Vojvodina — Velež, Budučnost — Beograd in Split — 2eljezmičar. Nova Gorica, 28. febr. Na današnji seji OLO so obravnaval: dosedanji in perspektivni razvoj trgovine in preskrbe prebivalstva. Zelo pomemben ja sprejem odločbe o ustanovitvi vajeniške šole trgovinske stroka kot proračunskega zavoda OLO. To je namreč prva nova šola te stroke v Sloveniji z internatom, bi bo začela pouk jutri 1. marca. Predvsem bo služila vzgojj kadra v trgovini goriške-ga in koprskega okraja. Vanjo j,e vloženih 80 mnilijonov din iz skladov za kadre, republiške trgovinske zbornice in OLO v Novi Gorici. Iz poročila predsednika trgovinske zbornice Jožeta Kodrma-ca je bilo razvidno, da se je promet v trgovini v zadnjih le- ZMAGA OLTMPIJE V VARŠAVI VARŠAVA, 28. febr. Ljubi jan-ska košarkarska ekipa 01ympije, državni prvak Jugoslavije, je na gostovanju po Poljski predsinoč-njim zmagala nad mladinsko reprezentanco Poljske 74:73 (42:35). Ostale tekme v četrtek so se končale takole: v naši skupini: Danska — Brazilija 32:12; v skupini C (v Magdeburgu) CSR : Isalnd 27:17, Madžarska : Romunija 16:16, v skupini B (v Berlinu) Nemčija : Luksemburg 46:4, v skupini A - (v Erfurtu) Švedska : Španija 31:11, Poljska : Pinslka 14:14. Delavski svet jeseniške železarne je pozdravil pobudo sindikalne, športne in mladinske organizacije za izvedbo zimskih in poletnih športnih iger. Na letošnjih zimskih tekmah je nastopilo nad 1500 ljubiteljev bele opojnosti, zdaj pa se že pripravljajo na množične delavske športne igre, ki bodo za občinski praznik 1. avgusta. Delavski svet v železarni je v ta namen že odobril nad 1,700.000 din. Z. Akademski judo-klub 01ympia organizira s pričetkom 10. t. m. tri tečaje za moške in en tečaj za ženske. Prijave vsak torek in petek do 10. t. m. (med 19. in 21. uro) na osnovni šoli Ledina. Komenskega 19. Železniški drsalni klub Ljubljana priredi drevi ob 20 na drsališču pod Mežakljo revijo v umetnem drsanju. Šolska mladina pa si bo lahko to prireditev ogledala tudi v nedeljo 2. t. m. v dopoldanskih urah. V ekipi Ljubljane bosta nastopila tudi Nevenka Gala in Resman. Mladi prevaljski planinci so te dni delali obračun dela. 2e udeležba (nad 150 članov) kaže, da je res množično. Glavna skrb društva je veljala mladini, ki ji sku-planinstvo v tem obmejnem trgu šajo čimbolj približati lepote gora. Eden največjih dogodkov v Iansiki sezoni je bil D. planinski zbor na Uršlji gori. M. H. Za evropski ženski košarkarski šampionat, ki bo meseca maja v Lodzu. so se do zdaj prijavile ekipe SZ, Bolgarije. Vzhodne Nemčije. Jugoslavije in Francije, medtem ko je Danska umaknila prij avo. gradbenih delavcev Prehrana s Šahovskega šampion ata v sarajevu gradbenih podjetij so članice Zavoda vendarle dosegle, da bodo s skupnimi močrnj poskusili prebiti led. Ko se bodo odprla nova gradbišča, bodo podjetja odprla 6 začasnih menz. Zavod pa bo organiziral kuhanje izdatnih in cenenih obrokov. Pristal je tudi na to, da bo odkupoval od delavcev živila, ki jih prinašajo od doma po dnevnih cenah in jih na ta način vključil v skupno prehrano, kar bo vsekakor imelo koristne posledice za zdravje gradbenih delavcev- Jp Lepo skrb za mlade gradbene delavce je pokazal Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Mariboru, ki se že ves čas od svoje ustanovitve sistematično bavi z vprašanjem izboljšanja družbene prehrane. Tokrat je posegel na najbolj kritično področje — prehrano gradbenih delavcev, ki imajo, nedvomno težke delovna pogoje, toda tud; najbolj neurejeno prehrano in stanovanja. Zavod se je zavzel v prvi vrsti ra mlade gradbene delavce in vajence, ki jih nerednosti v oskrbi najbolj prizadenejo. Saj je močno ukoreninjena navada, da si gradbeni delavcj prinašajo vso hrano za ves teden s seboj z doma in jo uživajo slabo pripravljeno, odnosno le suho. Prav zato je vprašanje ureditve prehrane v gradbenih podjetjih mnogo teže rešiti kot v tovarnah. Na sestanku s predstavniki Sarajevo, 28. febr. V nadaljevanju prekinjenih partij iz IV. kola je Janoševič po 45. poteizah premagal Puca, medtem ko sta bili partiji med Trifunovičem in Karaklsij ieem, in 'Maitulovičem ter Miličem ponovno prekinjeni, pri čemeir kaže Karaklajiču in Miliču na remi. Včeraj dokončane partije so se — kolikor nismo zabeležili že v včerajšnji številki — končale naslednje: Čirič — Dimc 1:0, Sokolov — Vukčevič remi, Bog- danovič — Ivkov 0:1. Vukovič —» Matanovič 0listanj e na tabeli je: Čirič 3,5, Ivkov in Matulovič 3 (1), Matanovič in Sofrevskii 2.5, Milič 2 (1), Puc, Djuraševič, Vukčevič, Gligorič, Lukič in Sokolov 2, Trifunovič 1.5 (1), Bogdanovič in Cuderman 1.5, Ivkovič in Janoševič 1, Dimc in Karaklajič to Deseta partija povratnega dvoboja za naslov svetovne prvakinje v šahu med sedanjo .prvakinjo Rubcovo in prejšnjo Bikovo je bila po petih urah igranja prekinjena. Stanje dvoboja ie nespr men j eno 5:4 za Bikovo s sedanjo prekinjeno partijo, ki ne daje jasnega pregleda o nadaljnjem razpletu. ŠKERLJ IN SITAR —PRVAKA DOLENJSKE ČRNOMELJ, 28. febr. Danes se Je tukaj končalo VII. šahovsko prvenstvo Dolenjske. V zadnjem kolu je Škerlj premagal Zabukovca, Sitar pa Bartolja, tako da sta se ob koncu turnirja znašla na vrhu tabele Škerlj in Sitar z enakim številom točk in si delita prvo in drugo mesto, ob slovesnem zaključku je prvih pet plasiranih igralcev prejelo lepa praktična darila. Škerlj pa kot boljši proti najboljšim — zlat pokal. KONČNO STANJE NA TABELI: Škerlj in Sitar (oba N. m.) 9. Zabukovec (Trebnje). 8, Mestek (Kočevje) 7. Bartolj (N. m.) 6.5, Mohar in Kranjc (oba Črnomelj) 5,5, Avsec (N. m.) 5 itd. Te dni je obiskala Maribor 6-članska mladinska delgacija okrajnega komiteja mladine iz Os jeka. Delegacijo vodi tovariš Marko Vrkič, predsednik delavske komisije pri Okrajnem komiteju LM Osjek. Mladinci iz Osje-ka so bili na krajšem razgovoru na Okrajnem mladinskem komiteju v Mariboru, nato pa so si ogledali Tovarno avtomobilov »Elekrtrokovino« in Industrijo kovinskih izdelkov. Pred prihodom v Maribor so mladinci iz Osjeka obiskali »Litostroj«, Železarno Štore in nekatera druga večja podjetja. V razgovoru s predstavniki Klubov mladih proizvajalcev mariborskih podjetij so se člani delegacije zanimali predvsem za na- po SK UPS C INI OKRAJNE STRELSKE ZVEZE MARIBOR V KRATKEM BODO GRADILI STRELIŠČE Množičnost je res razveseljiva, kvaliteta pa v zadnjem času zaradi prisiljenega poletnega odmora peša. Na zadnjem prvenstvu sta pobrali največ lovorik ekipi mariborskih družin Kajuh in Košaki, odlikovali pa so se tudi strelci iz Ruš. •Poseben organizacijski problem za okrajni odbor je nastal s priključitvijo ptujskega strelskega odbora. Zaradi obsežnega območja okrajne strelske zveze so ugotovili, da bo treba čimprej ustanoviti tudi občinske strelske odbore. Nadalje so še sklenili, da bodo pri gradnji novega strelišča določili poseben prostor za streljanje na leteče glinaste golobe, kakor tudi za streljanje na premikajoče cilje ter da bodo pritegnili v organizacijo tudi člane lovskih društev. -sid Lavinski psi tudi v Celju Ni nobena tajna, da so mariborski strelci že vrsto let v težkem položaju, ker nimajo strelišča, na katerem bi tudi poleti nadaljevali delo. Borba za graditev novega strelišča je prav tako stara, kot je stara odločitev, s katero so jim pred leti prepovedali vaditi na strelišču v Stražunskem gozdu. Vzrok, da te ovire še niso mogli premagati, je v nekem pogledu razumljiv: težko je bilo namreč najti primeren kraj za novo strelišče, še teže nabaviti načrte, najteže pa seveda dobiti potrebna denarna sredstva. Prvo in tudi drugo oviro so nekako preskočili: Našli so primeren prostor, razen tega pa bodo imeli na vo-Ho tudi načrte. Mariborski strelci računajo, da bodo zasadili- prve 'opate že spomladi. Pravijo, da bodo začeli kar s prostovoljnim delom — potem pa bo že- kako šlo! Dokaz njihovega uspešnega dela je v veliki meri tekmovanje za okrajno prvenstvo z zračno puško. ki je bilo končano v preteklih dneh. Kako priliubHen je strelski šport v okraju Maribor, kaže število udeležencev (63 ekip) r*a tem tekmovanju. Bizeljsko V zadružnem domu na Bizeljskem se jo zbralo na predavanju domačega zdravnika o raku ok-nog 15 žena in deklet, ki so z zanimanjem poslušale predavatelja. V prihodnje si želijo v tem kraju še več podobnih predavanj, zelo pa bi jim ustregli, če bi čimprej začeli na Bizeljskem graditi zdravstveni dom, kar je menda že precej časa v načrtu. S. M. Ze vsa povojna leta smo pogrešali v celjskem okraju izšolane pse za reševanje ponesrečencev iz snežnih plazov, ki so vsako leto terjali nove človeške žrtve. O nabavi lavinskih psov se je - iz leta v leto mnogo le govorilo, zaradi tega je bilo treba za vsako nezgodo v našem alpskem gorovju prevažati lavinske psg z Jesenic, kar je bilo zamudno in je terjalo velike stroške. Zadnja nesreča s pok. Pehanijem iz Celja je bila resen opomin, da je treba nekaj ukreniti v tej smeri. Klub za vzrejo športnih In službenih psov v Celju je v času od 9. do 16. februarja letos v lastni režiji organiziral v Logarski dolini posebni lavinski tečaj za tovrstne reševalne pse in za njihove vodiče. V tečaju je bilo pet nemških ovčarjev in enako število vodičev. Tej akciji celjskih kinologov so se pridružili tudi organi notranje uprave. Tajništvo za notranje zadeve v Celju je poslalo v sporazumu z Državnim sekretariatom za notranje zadeve v ta tečaj enega svojega psa in dalo na razoolago nredavatelia. Gorska reševalna služba Slovenije je prav tako dala na raznolago svojega najboljšega trenerja. Tečaj je bil na plazovitih področjih Ojstrice m Planjave, pod najrazličnejšimi vremenskimi pogoji. Psi so pokazali presenetljivo nadarjenost za iskani e v snegu celo do globine 6 metrov. Šmartno ob Paki V Gorenjah je pogorelo gospodarsko poslopje in kozolec Avgusta Drofelnaka. Božair je nastail ob 1.15 ponoči. Gasilske čete iz Paške vasi, Šmartnega ob Pakii in Šoštanja so bile kmalu na požariišču, toda zaradi močnega ve-tra ntso mogle uspešno posredovati. "Posrečilo se jim je obvarovati pred požarom le sosedna poslopja. Iz hleva so rešili le krave, med. tem ko je 5 prašičev zgorelo. Skoda je precejšnja in je le deloma krita z zavarovalnino. Vzrok požara zaenkrat še ni znan. z. K. Nedvomno Je ta poteza celjskih kinologov nov prispevek v korist skupnosti, ker je upravičeno pričakovati, da bodo v prihodnje lavinski psi Kluba za vzrejo športnih in službenih psov • v Celju pravočasno odtegnili iz objema »bele smrti« marsikaterega ponesrečenca. Celjski kinologi so priredili ta tečaj z namenom, da ustanove lastno reševalno lavinsko ekipo, ki bo sodelovala s sorodno ekipo Gorske reševalne službe v Celju, ker je tako sodelovanje neizogibno. Ta lavinska reševalna ekipa celjskih kinologov, ki se ho odslej neutrudno urila v tem svojem častnem in nevarnem poklicu ramo ob rami z gorskimi reševalci, bo v kratkem postopoma opremljena tudi z vsemi sodobnimi tehničnimi reševalnimi pripomočki, ki bodo omogočili ekipi hitro in učinkovito delo. To bo prva organizirana kinološka lavinska reševalna ekipa v Slovenji. v. Tanko Dr. Potrč med volivci Neka] novic iz Ptuja in okoliških krajev Kandidat za zveznega poslan-' pa se že vidijo skoraj povsem ca dr. Joža Potrč bo 9., 10. in izdelani opaži za podvodno in 11. marca obiskal svoje volivce, nadvodno betoniranje. Najprej se bo udeležil predvolilnega zborovanja v Poljčanah, nato pa zborovanj v Lešju, Ormožu in Polen s?'tu. Te dni je imelo v Ptuju več delavskih svetov zasedanja, na katerih so potrjevali sklepne račune, ki so jih morali predložiti občinskemu ljudskemu odboru do konca februarja. Več kolektivov pa se je že tudi začelo pripravljati na volitve novih delavskih svetov. Politični aktiv pri občinskem Cd-boru Socialistične zveze v JrTuju bo v prihodnjih dneh ob-Ssikal razne kraje v občini, v katerih bodo posamezniki tolmačili volivcem letošnji občinski družbeni plan in proračun ter (bazna družbemo-politična vprašanja. Da bi se čimbolje pripravili, bodo imeli vsi člani tega aktiva te dni seminar, na katerem bedo razpravljal; o družbenem planu. V zvezi z akcijo Društva prijateljev mladine za politehnično vzgojo pionirjev je koordinacijski odbor ptujske občine na zadnji seji sklenil zbrati mladino v raznih klubih Ljudske tehnike in ji z vsemi razpoložljivimi sredstvi pomagati. Pravijo, da bodo imel; največ uspehov modelarski krožek pri Aeroklubu, avto-moto krožki pri Avto-moto društvu in v šolah itd. Pričakujejo, da bodo tud; kolektivi pomagali krožkom po -svojih možnostih z raznim odpadnim materialom in drugimi prispevki. Wm Podjetje »Tehr.ogradnje« je Imelo v Ptuju zadnje čase precej dela s pripravami za betoniranje temeljev in nadvodnega dela levega opornika za novi most čez Dravo. Do nedavnega j« ponoči in podnevi delovala naprava za nabijanje pilotov za zagatne stene za betoniranje temelja levega opornika. Sedaj Solarja s Krasa sta oplenila lepega lisjaka Zgornja Savinjska dolina »TABLICE ZA OBRAČUN DOPRINOSA PRORAČUNSKIH USTANOV IZ OSEBNEGA DOHODKA« Naročila sprejema »BIROTEHNIKA«, ZAGREB, p. p. 246. 1015-R trgovinah uvedi; posebne pri- seminarja v Mozinju .in Ljub- tožbene knjige in da bodo po- nem ob Savinji. Seminarja sts trošniški sveti na prvih zborih pokazala, da je ta način stro- volivcev poročali o svojem do- kovnega usposabljanja dost: boljši kot občasna predavanja ki so jih prirejali prejšnja leta Dva kraj-ša seminarja bodo priredili tudi prihodnji; mesec. ie' ani se ne začelo v mozirski občini drugo cepljenje učencev prvega .in drugega razreda osnovnih šol proti otroški paralizi. V vsej občini so cepili blizu 600 otrok. Cepljenje je v splošnem dobro uspelo in vse kaže, da se starši zavedajo njegovega pomen? V mozirski občini deluje pet strelskih družin, ki imajo nad 500 članov. Doslej j® bil njihovo delo bolj slabo. Da bi se izboljšalo, so pred kratkim ustanovili občinsko strelsko zvezo, ki jo čaka preceij nalog. Najprej bo treba' strelske družine organizacijsko utrditi in pomladiti vrste strelcev. Novo izvoljena občinska strelska zveza bo že v kratkem izdelala obširen program za svoje delo. U‘RAVNI ODBOR fRGOVSKEGA PODJETJA »21 TAR«, CELJE Na posvetovanju s predsedniki vseh potrošniških svetov v mozirski občini, ki ga je sklicala Komisija za družbeno upravljanje pri občinskem odboru SZDL. so pregledal; dosedanje delo in ugotovili, d‘a nekateri potrošniški sveti še niso našli prave vsebine dela. Najbolj so se uveljavili potrošniški sveti v Mozirju. Posvetovanje je tudi pokazalo, da p.j pravega sodelovanja med svet; in samimi potrošniki. Med drugim so na posvetu sklenili, da bodo po vseh V mozirski občini že dlje časa težijo za tem, da bi pridelovali več krmskah rastlin in s 'tem omogočili večji razvoj živinoreje, ki je mamo gozdarstva na tem področju ena najvažnej ših kmetijskih panog. Tega pa ne bodo dosegli, če ne- bodo melio-rirgli zamočvirjenega zemljišča. ^ Zaradi tega bodo že letos začel; izsuševati travnike in paš-Za strokovno izpopolnjevanje nilke. V Rečici ob Savinji, Gor- rezervnih oficirjev v mozirski njem gradu. Novi Štifti in Mo- občini je občinski odbor ZROJ zi.rju naj bi letos izsušili 75 ha organiziral te dni dva krajšfe zamočvirjenih površin. R. Z. BRANJE Planinski vestnik št. 3 (za marec 1958) objavlja med drugim: Srečanja v gorah (Stane Terčak), Duševni obraz dr. Klementa Juga (Janez Jerovšek), 2arometi drvečih avtomobilov — ples vešč na kresno noč (Ante Mahkota), Glacier " de Bionnassay (Pavel Kunaver), Karakteristični elementi razvoja alipinistike v- Dolomitih itd. Ostalo vsebino sestavlja obilno drobno čtivo, ki bo zanimalo vsakega planinca, posebej pa še novice iz društvenega življenja in delovanja krovne organizacije. Planinski vestnik se naroča pri upravi lista v Ljubljani, Likozarj eva 12. HOKEJ NA LEDU V OSLU CSR : FINSKA 5:1 (2:0, 2:1, 1:1) razpisuje mesto SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJE Pogoji' srednja 'uonomska šola s petletno prakso ali ustrezna šolska izobrazba z daljšo prakso v računovodstvu Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru Pismene ponudbe oošliite na naslov- »ZITAR«. Celje, poštni predal štev 70 — do dne 15 marca 1058 1069-R lani 14 dni na tečaju v Subotici, ki ga je vodil znani strokovnjak Florijan Matekalo. Klubsko vodstvo pa bo tudi zaprosilo NK Odred, da bd treniimigom, ki jih vod6 priznani strokovnjak Tocnaševtč. lahko prisostvoval trener Rudarja tov. Kos Prepričani smo, da bo vodstvo Odreda tej prošnii rad«« volje ustreglo. .t-jč*?-— kupite SREČKE KONJENIŠKE ZV^ZE JUGOSLAVIJE , Premije: ^ ' 800.000.—. 500000.-. 300000.-. 200000.-. 100000-. t L d. SREČKE PROOAJ&JO ZASTOPRIRI IDCDSIINUSIE - ■ LOTERIJE IM PRODAJALCI TOBAKO ŽREBANJE NEPRTKUČMO ' 4 MABCA <15i LETA MLIN V NAJEM. V Občini Tržič dajemo v najem dva, valjčna mlina, oba brezhibna in takoj uporabna. Ponudniki za en ali drugi mlin naj se zglasijo v Oddeliku za gospodarstvo občine Tržič. K 583-8 SOBO ODDAM OSEBI, ki bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. **\ MLAJŠEGA KURIRJA ali kurirko sprejmemo. Nastop takoj. Ponudbe pošljite na poštni predal 190 v Ljubljani. R 602-1 VERZIRANEGA trgovskega pomočnika za trgovino z reprodukcijskim materialom potrebujemo. Plača po dogovoru,^ Samsko stanovanje, zagotovljeno; družinsko tekom tega polletja. Nastop službe takoj. Informacije KZ Sešče p. Prebold. R 591-1 PODJETJE RADIO CENTER V Ljubljani potrebuje administratorja za vodenje skladiščne kartoteke. Potrebno je poznavanje radijskega materiala. Nastop službe po možnosti s 1. marcem. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite Radiu center v Ljubljani, Cankarjeva 3.^ ^ MLINSKO PODJETJE AJDOVSl- NA proda 4-sedežni osebni avto »Opel-Kadet« v katerem je vgrajen motor »Opel-01ymp!a«. Avtomobil je v voznem stanju.^ 2 ABSOLVENTA MLEKARSKE SOLE potrebujemo. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj pošljejo Drošnje upravi podjetja. — Zadružna mlekarna — Maribor. Partizanska cesta-51. 1088-R RAZPISI KOMPLETNO OPREMO ZA KOZMETIČNI .INSTITUT prodam zaradi izselitve. Moderne kozmetične knjige in recepti. Kupca bom vpeljal v proizvodnjo modemih kozmetičnih preparatov in šminke za ustnice. Morana, Reka, Korzo 29. R 3215-4 PLESKANO NOVO. SPALNICO prodam. Gunclje 24, Šentvid. Ljubljana. 3796-4 DVOSTANOVANJSKA večja hiša z vrtom v Žalcu je ugodno naprodaj. Naslov SP Celje. 3942-7 GOSTILNO na lepem kraju v Mariboru prodam. Naslov v ogl. oddelku. » 3879-7 1 ha POSESTVA: hišo, lepe njive, sadonosnik in vrt z brajdami prodam. Cena 500.000. Kranjc Franc, Gabernik 53. Juršinei, Slov. gorice. 3877-7 STARA HISA z vrtom je naprodaj: lahko je dvodružinska v Jaršah. Dovoljena so manjša popravila. Poizvedbe: Srednje Jarše 9 pri Domžalah. R 568-7 ZA STANOVANJE pomagam pri delu ali pa plačam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Popoldne«. 3912-9 NUDIM POSTREŽBO in krasno sobo v centru starejši osebi ali zakoncem za eno ali dvosobno stanovanje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Tromostje«. 3909-9 ZA HRANO IN STANOVANJE pomagam popoldne v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Vedno popoldne« v ogl. odd. . 3907-9 KDO BI VZEL NA STANOVANJE 26-letno dekle, ki se želi zaposliti v tovarni.- Ponudbe v ogl. odd. pod »Poštena«. 3899-9 ŠTUDENTKA išče stanovanje v središču mesta. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«. 3826-9 PRAZNO, OPREMLJENO SOBO ALI KABINET iščem proti visoki nagradi. Ponudbe .v ogl. odd. pod »A-15«. 1958-9 NEOPREMLJENO SOBO iščem. Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Zelo, zelo nujno« v ogl. oddelek. 1958-9 PREPROGE vseh vrst sprejemamo v popravilo in čiščenje. Sel-man, Ljubljana. Poljanska cesta 13, tel. 32-680. 3507-11 54-LETNI VDOVEC brez otrok išče gospodinjo. Ponudbe na SP - Jesenice pod »Osamljen«. 3876-11 .NOVOST' — Delamo najnovejše francoske kemične trajne. Cena 600. — Se priporoča frizerski - - salon »Frank«. Čopova ulica. Ljubljana. 3817-11 MLAJŠO POLKV ALIFICIR AN O KUHARICO za gostilno v Dalmaciji sprejmem. Nastop službe in plača po pismenem dogovoru. Kapitanovič Gojo. Kaštel Stari. 3916-1 Z ozirom na želje številnih podjetij, organizira »ORGANIZATOR-, zavod za organizacijo in tehniko poslovanja, več štiridnevnih seminarjev za sekretarje podjetij v mesecu marcu in aprilu. Prijave sprejema najkasneje do 5. marca in daje podrobnejše informacije »Organizator«, zavod za organizacijo in tehniko poslovanja, Ljubljana, Titove 31-I. telefon 31-416. ZAHVALA Iskreno se /auvaljujem tov. majorju dr. Miroslavu Pleterskemu, ki me je z uspelo operacijo rešil mučne dolgotrajne bolezni. Prav tako velja moja posebna zahvala zdravnikom dr. Zigdhovi, dr Jungovi, dr. Nendlu in strežnemu osebju Vojaške bolnišnice v Ljubljani. Iz nege in pozornosti, ki sem ie bila deležna v tem zdravstvenem zavodu, se zrcali resnična skrb za človeka. Lenta Kojc—Remše, Mozirje TRADICIONALNI »VALČKOV VEČER«, ki ga prireja nogometni klub Krim v soboto 1. marca 1953 • ob 20. uri v Študentski menzi na Miklošičevi cesti. Igrajo Zadovoljni kranjci. Bogat srečolov. Volitev kraljice valčka in srčkov. Predprodaja vstopnic v pisarni klube Križevnlška ulica 2. vsak dan od 12.—13. ure. Vstopnina 260 din. — Vil’'dno vab^nnv POZOR — VAŽNO OBVESTILO! Planinski ples bo danes ob 20-uri v dvorani doma »partizana« — Trnovo, Svabičeva ulica, in ne na Gospodarskem razstavišču, kot je bilo prvotno objavljeno. —. Vstopnice kupljene za Gospodarsko “ razstavišče predložite društveni pisarni zaradi nove dodelitve miz Planinsko društvo Ljub-ljana-matica. NOVI LJUBLJANSKI DANCING vabi vse ljubitelje družabne plesne zabave drevi ob 20. uri v svojo elegantno plesno dvorano nad kinom Soča, kjer bo gostoval popularni RONNY — plesni orkester pod vodstvom ing. Danci Pestot-nika na večeru priljubljenih pleš-' nih melodij. Prijetno zabavo bodo izpopolnjevale plesne igre z nagradami. Jutri v nedeljo, 2 marca ob 20. uri pa bo večer modernih - ritmov s tekmovanjem plesnih parov v SWING-BQQGY -ju. Igra originalni DIXIE plesni orkester. Pela bo Marjana Borčeva. BIFE-BAR. Vstopnice za oba večera po 150 in 200 din bodo v prodaji vsakokrat zvečer od 19. ure dalje pri blagajni prireditve. LJUBLJANA Drama ob 19.30: Linhart »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. — Abonma red C. (Preostale vstopnice v prodaji.) Opera ob 19.30: Kogoj »Črne m*-ske«. Abonma red P. (Stojišča v prodaji.) Mestno gledališče ob 20: Kulund-žič »Usode«. Abonma Sobota — kolektivi. (Vstopnice tudi v prodaji.) Šentjakobsko gledališče. Mestni dom ob 20: Br. Nušič »Žalujoči ostali«. Red B. (Vstopnice tudi v prodaji.) Mestno lutkovno gledališče, Levstikov trg 2, ob 17: Pengov -Simončič »Zlata ribica«. Ob 20.30: F. pocci »Čarobne gosli« Za odrasle. Razstave. Moderna galerija: — Umetniška dela Moše pijade — Jakopičev paviljon: Originalne ilustracije Mladinske knjige. Eksperimentalno gledališče, Križanke, ob 16: Christopher Fry »Feniks preveč« in Jean Paul Sartre »Zaprta vrata«. Znižane cene. Gostovanje igralske skupine »Gledališča ad hoc«. Obrtniško gledališče,-. Komenskega ul. 12, ob 20: »Veseli večer Nušičevih enodejank«. KINO .UNION«: angl. film .SPANSK1 VRTNAR«. —Tednik: F. N. 9. Predstave ob . 16, 18 in 20. Ob 10 je matineja istega filma. Ob 22 premiera amer. barvnega filma »zgodba o jolsonu«. »KOMUNA«: amer. barvni cine- mascooe film »TRIJE NOVCiCI V VODNJAKU«, ob 15. 17. 19. in »SLOGA«: premiera angl. filma »TOLPA IZ LAVENDER HILLA«. ob 15, 17, 19 in 21. »VIC«: češki barvni film »DOBRI VOJAK SVEJK«.' Tednik samo pri zadnji predstavi — Zimska radost. Ob 15,' 17, 19 in, 21. »SISKA«: amer. film »ROB ROV«. Tedhik: Vasovanje. Predstave 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic ob 9—11 in od 14 dalje. Mladinski kino »LM«, Kotnikova št 8; amer. film »STEZA SLONOV«, ob 10. in 15. »SISKA«; kitajski film »BELOLASO DEKLE«. Predstave ob IG, 18 in 20. prodaja vstopnic od 14 dalje. ♦TRIGLAV«: amer. barvni film »ČLOVEK ZA PUŠKO«. Tednik: _Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: ob 20 franc. barv. film »BEL AMI«. Tednik št. 8. CELJE Ljudsko'gledališče ob 20: Marijan Marinc »Komedija o ko medi] i«. Sobotni abonma in izven. JESENICE Mestno gledališče ob 19.30: Arthur Miller »Lov na čarovnice«. Premiera. MARIBOR Narodno gledališče ob 19.30: Ca-sona »Drevesa umirajo stoje«. Izven. PTUJ Okrajno gledališče ob 20: — G. . Axelrod »Sedem let skomin«. — Red Sobota in izven. KINO V OSTALIH KRAJIH ŠENTVID: amer. barv. film »BOSONOGA GROFICA«, Ob 17 In 19.30. VEVČE: franc. barv. film »SENT-JERNEJSKA NO C«, GUNCLJE: ital. film »V ZNAKU VENERE« ob 19.30. ZADOBROVA: amer. barv. film »DESTRY«. ob 20. DOMŽALE: — amer. barv. film DALJNA OBZORJA«. ob 18 in 20. CRNUCE: amer. film »BEG IZ GUAJANE« ob 19. KAMNIK »DOM«: amer. barv. film »KVARTOPIREC Z MISISIPIJA«. BLED: laponski barv. film »SEDEM SAMURAJEV«. Ob 17 in 20. NOVO MESTO »KRKA«: angL barv film »SMRT NA CESTI«. KRANJ »STORŽIČ«: Ob 16 18 to 20 jugosl. film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«. Ob 22 premiera franc. filma »LJUBIMEC LADY CHATTER« LEV«. KRANJ »TRIGLAV«: amer. barv. film »IZOGIBAJ SE DIABLA«, ob 19. KRANJ »SVOBODA«: franc, film »LJUBIMEC LADY CHATTER-LEY«, ob 18 in 20. NAKLO: angl. barv. film »SE- MENJ ZELJA«, ob 19. RADOVLJICA: franc. barv. film »VELIKI MANEVRI« ob 20. JESENICE »RADIO«: ob 16 prem. amer. filma »TARZAN V PUŠČAVI«, ob 18 in 20 premier^ franc. - jugosl. cinemasc. filma »GUBIAH«. JESENICE »PLAVŽ«: amer. film »VELIKA URA«, ob 18 itn 20. ŽIROVNICA: ital. film »ULICA«, ob 20. DOVJE: angl. barv. film »ZVEZDA INDIJE«, ob 20. KOR.-BELA: amer. film »TAR- ZAN V PUŠČAVI«, ob 17 in 19. MURSKA SOBOTA: ob 20 amer. barvni film »DOLINA NASILJA« PTUJ: amer. Darvni film »Tro- bente opoldne«. V LJUBLJANI razpisuje v svojem simfoničnem orkestru mesta za: 1 namestnika koncertnega mojstra 2 štiri violiniste 3. kontrabasista 4 dva klarinetista in-sicer enega namestnika prvega klarinetista in enega drugega klarinetista (eventualno tudi za basklarinet) 5. četrtega hornista^ 6. trobentača — solista. Pogoji: Kandidati od točke 2 do 6, morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev, to je da so jugoslov. državljani, da so polnoletni, da niso v sodni preiskavi in da so telesno in duševno zmožni za službo, še najmanj srednjo glasbeno izobrazbo, oziroma tej stopnji odgovarjajoče znanje; kandidat pod točko'1 pa višjo glasbeno izobrazbo oziroma njej odgovarjajoče znanje. Kandidati morajo opraviti tudi avdicijo pred avdicij sko komisijo in sicer iz: a) solistične točke (koncert, so-nata) . b) branja a prima vista (s pravico do pet minutnega ogleda parta) ' Plača in umetniški dodatek po uredbi. Rok za prijavo je 15 dni od. objave tega razpisa. Po' predpisih kolkovane prošnje pošljite upravi Slovenske filharmonije.. Razpisna komisija pri,.Slovenski filharmoniji, Ljubljana, Trg revolucije 9. R RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve pri ObLO Loška dolina razpisuje naslednja delovna mesta v upravi ObLO: - , , — Tajnika ObLO, pravna fakul-teta, — Sefa uprave za dohodke, popolna srednješolska izobrazbg z nekaj let prakse. N,U60LJ6A KREMA! »FLEK« dobiš pri trgovcu, kjer kupuješ za svoje gospodinjstvo. Zahtevaj »FLEK«, če hočeš kvaliteto! Idealno čisti mastne madeže. KONCERTI V ponedeljek dne 3. marca izre-dni simfonični koncert s solistom prof. Antonom Trostom in dirigentom Zvonimirjem Cigličem. Na sporedu — Schubert, Simfonija v h-molu; (Nedokončana); Wagner Večni mornar — uvertura; Čajkovski. Koncert za klavir in orkester v b-molu. Vstopnice pri blagajni Slovenske filharmonije od 100 do 250 din. Abonenti slovenske filharmonije imajo ob predložitvi abonmajskih' izkaznic popust. K RADIO SPORED ZA SOBOTO Poročila: 5.05, 6.00., 7.00, 8.00, 10.00; 13.00 15.00,. 17.00 19.30, 22.oo, 22.55. 5.00 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 do 6:40 Reklame; 6.40—6.45 Naš jedilnik; 8.05 Lepe melodije — znani'napevi; 8.35 Slovenski oktet . vam prepeva;' 9.00- Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev); Z avtobusom na pot; 9.30 Vrtiljak zabavnih melodij; 10.10 Dopoldanski divertimento; 1.1.00 Pionirski ‘tednik; 11.15 Domači napevi izpod zelenega Pohorja. Sodelujejo: Mariborski ansambel domačih napevov, Miro -Gregorin, Mariborski pihalni ansambel in ansambel Vitek; 12.00 Opoldanski spored opernih melodij; 12.30 Kmečka univerza — Jože Kregar; Šolski vrt — učilo in kažipot; 12.40 Stare melodije v' novem ritmu; 13.15 Malo od včeraj in malo od danes (zabavna glasba);. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15f40 S knjižnega trga; -16.00 Glasbene uganke; 17.05 Razgovor s predsednikom OLO Ljubljana tov. dr. Marijanom Dermastjo; 17.15 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; -17.30 Popevke in melodije na tekočem, traku; 18.00 Okno v svet: Arabska federacija; 18.15 Igra pihalna godba Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča; 18.45- Prof. dr. Mirko -Rupel: Jezikovni pogdvori; 19.Q0 Zabavna-•glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Zabavni -večer — Vigred prihaja; 21.00 S temi melodijami bi vam radi ustregli; 22.15 Oddaja za naše izseljence: 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). II. PROGRAM 14.00 Od melodije do melodije; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila: 15.25 — 16.00 Edtvard Mac Dovvell: Indij anska suita. OBVESTILA OBVESTILO Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije obvešča podružnice in kmetijske organizacije, da bo redni občni zbor Društva v dvorani Doma sindikatov. Miklošičeva cesta, dne 8. marca 1953. Pričetek ob 9.30. Zvečer istega dne bo v vseh prostorih hotela »Union« družabni večer s plesom. * Odbor O ŠTUDENTI — GODBENIKI Študente in dijake glasbenih in drugih šol, ki igrajo flavto, klarinet, violino, čelo, kitaro, klavir harmoniko tolkala, trobente, pozavne to fagote, sprejmemo honorarno kot godbenike v godbo Ljudske milice v Ljubljani. Število prostih mest je omejeno, zato se naj reflektantii takoj osebno »glase v Domu Ljudske milice — Maksa Perca v Kotnikovi ul. 8, soba 142, vsak dan od 8.—13. ure, kjer bodo lahko opravili avdicijo in zvedeli tudi za vse pogoje. Iz pisarne Tajništva za notranje zadeve OLO Ljubljana Belo oll pisano — za prani« samo »RIO« - Zlatorog Geografsko društvo Slovenije bo -.elo svoj redni letni občni zbor nedeljo, 2. marca 1958, ob 9.30 prostorih Kluba kulturnih m • • nnstvenih delavcev v Ljubljani, Aolfova l-III. Namesto venca na grob pok. toneta Petriča iz Novega mesta so - klonile družine Melanšek, Re-: ar in Hočevar 1.509 din za slepo .adino. Ravnateljstvo Zavoda se imenu slepe mladine iskreno mvaljuje! DRUŠTVO ZA VARSTVO IN i 7.GOJO PTIC PEVK v Ljubljani .a svoj redni letni občni zbor e 2. marca ob 9. uri v restavra-. Cinkole na Poljanski c. Člani ljubitelji vabljeni! Odbor. Uevdja »Sodobna pisarna« je i.idila veliko zanimanje. Vsi, revije še niste videli, pišite v travi, da Vam jo pošlje brez-•ezn-o na ogled. Zaradi pestre tne, kvalitetnih člankov in ■goštevilnih slik jo boste si-t o naročili. Vsakodnevni dolet novih naročnikov dokazuje, e je prva številka bralcem : všeč. Interesenti odpošljtte .ilnico čimprej, da boste do-U-i pravočasno tudi drugo šte-ko. ki bo-kmalu izšla. Uprava: . lubljana, Gosposka 12. Zdravstveni dom Ljubljana Cen-obvešča vse starše, da bo cep--n.ie proti kozam in davici dne marca do 7. marca 1953, od 15. 18. ure v Otroškem dispanzer--•;. Ulica stare pravde 2. Cepljeni bodo vsi otroci, rojeni v ietu 1957. — Starši, pripeljite tudi tiste otroke, ki smo jih zaradi bolezni začasno odklonili, ali se jih koze ob prvem cepljenju niso prijele. GOSPODINJE f PRIJETNO PRESENEČENJE ČISTILO ZA KOVINE- IN STLKLO NOV ZAČETNIŠKI DRUŽABNI PLESNI TEČAJ »Centralne plesne šole« — Petkovškovo nabrežje 35, se bo zopet začel jutri v ponedeljek 3. marca ob 18. uri. za štu-dente(-ke) zmižana učnina. Za starejše osebe in zakonce bo odprt poseben začetniški tečaj v četrtek 13. marca ob 20.30. Poučuje mojster Jenko. Vpisovanje — posebno zaželene tudi začetnice — je vsak dan od 17. do 21. ure. Informacije na telefon 21-881. Avtomoto krožek Trnovo priredi v mesecu marcu amaterski šoferski tečaj za žene in dekleta. Vpisovanje v soboto od 16. do 20. ure in v nedeljo od 8. do 12., ure na Cojzovi cesti 1. Število omejeno. Nojbol|Se vorčevan|e. je stalno prani« z »RIO« - Zlatorog UMRLI Po hudi bolezni je umrl v Splošni bolnici v Ljubljani VENCESLAV JASTROBNIK kaplan v pokoju Pofereb je v soboto, 1. marca 1958. Okrajni odbor CMD ' Šoštanj TUŠ za TREPALNICE, šminke za ustnice HOLLYWOOD kissproof, za vsako priliko, v vseh parfumerijah. ZAHVALE Nenadkriljiva je »ULTRAGIN šport krema«. Poizkusi — primerjaj — povej drugim! RAZPIS - Upravni odbor kmetijske zadruge Griže razpisuje delovno mesto upravnika. V poštev pridejo kmetijski tehniki« z vsaj triletno prakso, oziroma reflektanti z izobrazbo in prakso, ki nudi pogoje za uspešno vodstvo zadružne organizacije. - R Ob smrti mojega ljubljenega moža in očeta LUDVIKA MUTE CA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na ^adnji poti in darovali cvetje. Posebno zahvalo izrekam zdravnikom in strežnemu osebju bolnice Novo Celje, župniku iz Žalca, godbi TEP Celje, govornikoma tov. Tofantu, tov. društva upokojencev Žalec. Žalujoča žena Ana z Dorico in Brankom. — Levec. 27. febr. 1958. Umrl je v ljubljanski bolnišnici Venceslav Jastrobnik duhovnik lavantinske škofije Pogreb bo v Radmirju v Sav. dolini v ponedeljek, dne 3. marca 1958, ob 1-1. uri po prihodu avtobusa. . Župnijski urad Sv. Frančiška Ksav. Nogometni klub »Bohinj« doslej zaradi raznih objektivnih težav ni dosegel najboljših uspehov. Upajo pa, da bo v prir hodnje boljše. Z marljivim de-- -m si namera valj o nabaviti rekvizite, pri njihovih prizadevanjih pa jim bo priskočila na pomoč tud; Gozdna uprava v Bohinjski Bistrici. O vsem tem in še drugem so razpravljali na nedavnem občnem zboru. Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina sprejme v službo Ob prerani in tragični smrti našega dragega sina, brata in strica CIRILA KOGOVŠKA elektromonterja se prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste z nami sočustvovali, mu poklonili toliko pomladanskega cvetja in ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. -Posebno zahvalo smo dolžni vsem zastopnikom kolektivov DES in ostalim, predvsem direktorju DES' tov. Stajdokar Tonetu, obratovod-ji tov. Dolencu Dušanu, zastopnikom kolektivov Ljubljana, Brezovica, Vrhnika. Žiri, Rovte, Logatec, Rakek in Stari trg ter ostalim za njihove vence, spremstvo in govor na grobu. Dalje se zahvaljujemo Fantom na vasi za njihove ganljive žalostinke. vsem sosedom in fantom ter dekletom iz Zavratea za njihove vence in pomoč, župniku za spremstvo pri pogrebu, kakor tudi vsem članom sindikalnih podružnic. Žalujoči starši, brata, sestri in ostali sorodniki. delavsko uslužbenske restavracije podjetja. Pogoj: kvalificiran ali visokokvalificiran delavec v gostinski ..stroki r, prakso. — Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe do 10..marca 1958 ‘sekretariatu podjetja. 914-R Usahnilo je izmučeno srce naše dobre mame, stare mame, sestre, tete in tašče MURIJE ULČAR roj. PAVLIČ Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 2. marca 1958, 14.30 iz Andrejeve mrliške veže na Zalah. Žalujoči: hčerke Majda Jeraša, Zdenka Urbančič, sestre Albina Boštjančič, Francka in Anica Pavlič, zeta Stanko in Maks, vnuka Miha in Nejček in neča-kipja: Zorko Vera z možem in ostalo sorodstvo. MARIBOR Sobota, l. marca. Dežurna lekarna: #Center«. Gosposka ul. 12. “ RADIO 5.00—8.00 prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.05—8.15 Objave; 8.15 — 8.35 Plesne melodije Izvajajo naši ansambli; 8.35—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.09—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10 do 17.20 Objave: 17.20—17.30 Slovenske narodne pesmi poje kvintet Anton Neffat; 17.30—17.40 Radijska reportaža; 17.40—18.00 Pohorski fantje pojo in igrajo; 18.00 do 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA razpisuje naslednja delovna mesta: DVEH STROJEPISK I. a razreda pogoji: nižja srednja šola 9 popolnim obvladanjem strojepisja; plača po uredbi in dopolnilna plača. 4000 din. LIKVIDATORJA pogoji: ekonomska ali popolna srednja šola z- maturo; plača po uredbi in položajna plača. Ponudbe oddajte v tajništvu Mestne hranilnice ljubljanske, Copcrva ulica št. 3/II, soba štev. 7, do 5. marca 1958. 1100-R ZAHVALA Ob izgubi našega ata, starega ata, strica in svaka IVANA BOLTE kolarskega mojstra se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali vence in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo godbi, množičnim m-sranizacijam in dr. Vtoškonu Borisu. Žalujoče družine Bolta. Osredkar in ostalo sorodstvo. Ljubljana. Sp. Zadobrova 40. Zapustila nas je za vedno naša ljuba teta, svakinja prijateljica METKA OBLAK upokojenka tobačne tovarne Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 2. marca 1958, ob 16. uri izpred pokopališča na Viču. — Do pogreba leži v Jožefovi mrliški vežici na Zalah. Zalujdči: Sotenšek Poldi, nečaki Vinko, Janez, nečakinje Milka, Anica, Pavli, Mici, Fani, vsi z družinami, svakinja Mici in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 28. februarja 1.958. Tvrdka DOMENICO K0ZDLIC, Trst obveščal svoje cenjene odjemalce; da »e seli la ulice Cadorna 13 v nove prostore v ulici MACCHIAVELLI št. 12 . (blizu »Ponte Roeso«) Nudimo darilne pakete z živili. Odpošiljamo vse vrste tekstila, hišnih In industrijskih potrebščin. Umrla nam je naša najdražja mama, ^sestra, teta, svakinja Po hudi bolezni nas je za vedno zapustila naša nadvse ljubljena mama, stara mama, sestra in teta FRANJA KERŠEVAN roj. ŽIGON KATARINA PODGORŠEK loj. LUKAN Imamo na skladišču rabljene VESPE in LAMBRETTE. Odpošiljamo motocikle In avtomobile. K zadnjemu počitku jo bomo spremili v nedeljo, dne 2. marca 1958 ob 15. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: sin Žarko, snaha Majda, vnuki Duško, Alojz, Stefan, Mara, Angela, Roža; bratje in sestre z družinami in ostalo sorodstvo. Drago pokojnico bomo pokopali v nedeljo, 2. marca 1958, ob 16. uri na pokopališču v Kamniku. Žalujoči: sin z družino, hčerki z družinama, sestri Mici in Polona ter ostalo sorodstvo. Kamnik, Trzin, Trbovlje. Nudimo ladijske Diesel motorje »BAUSCHER«, od 6 do 16 HP. Zahtevajte naše cenike. — Telefon 38702. # str. / aovnrsm PoaocCTiiEc J St. M — L MAKU, l** * ■ ■ ■:■■ CURWOOP OD VSEPOVSOD BONN — zahodnonemški profesor Friedrich Henglein Je sestavil nov tip atomskega reaktorja, ki. kakor trdijo, »odstranjuje nevarnost«, kakršna je v brit. nuklearni tovarni »tvindskail« 10. oktobra 1957 povzročila nesrečo. V sporočilu, ki ea je izdalo zahodnonemško združenje za kemično industrijo, je rečeno, da bo v novem reaktorju grafit izkoriščen kot moderator nuklearne reakcije, kakor tudi kot sredstvo za izmenjavo toplotne energije, medtem ko je v britanskem reaktorju tipa »Calder Hall« in v francoskem reaktorju tipa »Marcul« grafit postavljen v nepremičen položaj in služi kot del konstrukcije reaktorja. Za hlajenje pa morajo dodajati plin ogljikov dioksid. TOKIO — Japonska meteorološka služba je sporočila, da so v Sovjetski zvezi ta četrtek izvedli doslej najmočnejšo eksplozijo vodikove bombe. Meteorološka služba trdi, da je bila eksplozija v Sibiriji, nedaleč od Arktičnega morja. Atmosferske spremembe, ki jih je povzročila eksplozija, so bile mnogo večje od vseh dosedanjih. MOSKVA — Sovjetski znanstvenik Dobronravov je v listu »Leninova zastava« objavil, da bo Sovjetska zveza v bližnji bodočnosti lahko poslala vsemirsko ladjo na polet okrog Meseca. Isti znanstvenik piše, da sovjetski znanstveniki pripravljajo umetni satelit, ki bo opremljen z mnogimi napravami in bo stalno krožil okrog Zemlje ter bo' na ta način neke vrste vsemirska postaja. Preden bodo poslali vsemirsko ladjo na Mesec, bodo morali izgraditi umetni satelit, ki bo krožil i okrog Zemlje i okrog Meseca. Ta satelit bo dirigiran in bo prišel do Meseca, kjer bo napravil fotografske posnetke in se nato vrnil na zemljo. JACKSON — Med tornadom, ki je v četrtek večkrat besnel nad osrednjim delom Mississippija, je izgubilo življenje la ljudi, 70 pa jih je bilo ranjenih. »Nemogoče! Ni nas ozmerjal? A jaz sem bil. prepričan, da te je pošteno oštel in da si zato tako slabe volje. Tak kaj je?« »V redu.« »Se je strinjal?« »Da.« »Tudi z mano?« »S tabo.« »To je sijajno!« se je razveselil Matej. »Veš. malo sem se bal, da se ne bo strinjal. A za vsak primer sem že pripravil teren. Ugani, kje mi je že nekaj ur čast stanovati?« »No?« »Tukaj.« »Si dobil sobo?« »Jaz naj je ne bi dobil! Pa še kakšno, da bi ti vedel! Pomisli, soseda sva, samo stena naju loči.« »Z njim?« »Aha! Razen tega sem se z možakarjem seznanil. Stala sva, veš, drug poleg drugega — približno takole, kakor sva zdajle midva. Prijeten gospod. Še cigareto mi je ponudil. Amerikansko. Dobro, a?« Andrej ga je pogledal, a ni nič rekel. Pretegnil si je ramena. »Sijajno! Potemtakem gre vse imenitno! Ne boj se, jaz bom to dobro napravil, popravil bom današnjo šušmarijo ...« »Nikar ne vpij,« je zamrmral Andrej. Matej je skomignil. »Ne pretiravaj! Kdo naju tukaj posluša?« je vendarle znižal glas. »Obljubljam ti, da bo to prvovrstno delo, storjeno hitro, spretno in elegantno. In potem nas ni več! Je to že sklenj eno?« »Gozd? Da, v torek.« »Oddelek ,Sivega'?« »Ne čisto tako. ,Sivi‘ je šel rakom žvižgat.« »O hudika! Kje?« »Ne vem, podrobnosti .mi niso znane. Florijan ni ničesar povedal. Vsekakor moremo čezenj napraviti križec.« »Škoda fanta,« se je užalostil Matej.« Za vraga, je že kaj narobe napravil. Pa je bil že kdo imenovan na njegovo mesto?« Andrej je omahoval. »Da.« »No?« »Jaz.« Chelmicki je prvi hip kar onemel. »Res? Andrej, to je imenitno! Poslušaj, stari, to morava zaliti. Ali ga naročiva še eno karafo?« Andrej je odkimal. »Nočeš? Samo en kozarček.« »Tudi pol ne.« »Kaj se ti je zgodilo?« »Nič. Žganje mi ne diši.« »Kaj si bolan?« »Nikar ne bodi siten! Kratko in malo, ne diši mi.« Matej ga je pogledal nezaupljivo. »Kakor hočeš. Ampak ...« »Kaj spet?« »Ne, nič več.« Na dnu karafe je bilo še nekoliko žganja. Matej ga je natočil v svoj kozarček in hitro izpil. Toda dobra volja ga je očitno minila., »Kakšen hrup ti zganja živina!« je zamrmral. Samo del družbe, ki se je zabavala, je ostala pri bifeju. Plavolaska s platinastimi lasmi je odšla plesat z brhkim doktorjem. Zapuščeni odvetnik pa je zamenjal prostor z enim izmed tovarišev in je zdaj zabaval drugo žensko. Bila je to visoka rjavolaska s ptičjim, eksotičnim profilom in z velikimi, močno rdečimi usti. Kristina, ki za zdaj ni bila zaposlena, je na kraju točilne mize pisala račune. Chelmicki si je prižgal cigareto in hitro vstal »Kam greš?« se je vznemiril Andrej. »Ne boj se. Samo trenutek.« Lok barskega bifeja, lesketajočega se od niklja, je imel en sam izhod, odzadaj, za kavnim ekspresom. Chelmicki se je nameril naravnost tjakaj in obstal med prehodom. Roke je vtaknil v hlačne žepe. Kristina ga je zagledala šele čez nekaj časa. Rahlo je zardela in porinila v stran blok z računi. Trenutek kakor da je omahoval. Vendarle se je približala. V obleki iz gladkega, tankega blaga je bila videti lahna in okretna. Zdaj ni več napravljala vtisa, da je zmedena. Cel6 nasmehnila se je. Pri tem so se ji vlažne oči nekoliko zožile in bile še bolj poševne kakor po navačii. »S čim lahko postrežem?« je vprašala. »Pozabljate na naju.« Ni si mogla kaj, da ne bi‘opazila, kako upira vsiljivi pogled v njena usta. Vendar pa se je delala, kakor '*•» tega ne opaža. »Lepo' prosim, oprostite, poboljšala se bom.« »Res?« »Kaj naj prinesem? Še žganja?« »Za zdaj ne.« »Ne? Mislila sem, da gospodje, ki nosijo škornje, radi veliko pijejo.« Matej je priprl oči »Izkušnja?« * Toliko beremo v časopisih o Alžiru .in si pri tem le redko kdaj spomnimo, da ima ta dežela 4,3 milijone hektarjev obdelovalne zemlje, četrtino tega celo intenzivno obdelujejo. Leta 1954 so pridelali 2,4 milijone ton žita, 800 tisoč ton sadja, 171 milijonov litrov vina, poleg zelenjave, tobaka in bombaža. S smehom zdravi ljudi 41. Baree sl je izbral prenočišče prav pri napajališčih gozdnih živali. Zato so ga to noč čakala še nova vznemirjenja. Komaj se je dobro oddahnil od srečanja z medvedom, že se mu je približeval nov šum.’ Pesek je škripal pod težkimi koraki irt kopita so udarjala ob kamenje. Mesečina je obsijala velikeg:. losa z razvejanimi rogovi, 42. Baree je kar izbuljil oči, ko je zagledal to ogromno žival s tako dolgimi nogami, kot da bi hodila po palicah. Za losom je hodila samica in za njo mladič. Ne, to je bilo za Barecja preveč! Žival, sestavljena samo iz nog! Prestrašeno je zamižal in se še bolj stisnil k steni. Vso noč se je stiskal kot sardela v konzervi in čakal jutra. Pariški profesor dr. Vachet je ustanovil tečaj za smejanje. Učne ure so vsako nedeljo ob 10 h. Pripovedujejo, da je na ta tečaj takšen naval -kot na nobenem zborovanju ali predstavi. Vse sili v dvorano, staro in mlado. Vsak bi se rad nasmejal do mile volje. Preden je pričal s prvo vajo v smehu, je stopil pred tečajnike profesor dr. Vachet in obrazložil, zakaj je smeh tak blagoslov. Na koncu je obljubil, da bo smeh vrnil udeležencem voljo in veselje do življenja. Nato je pogasil luči, tečajniki so se morali udobno nasloniti na sedežih in zatisnili oči. Sredi molka je iz velikega gramofona za-hreščal neznanski sm-eh. Profesor ima celo zbirko takih plošč. Tečajniki so smeh nekaj časa mimo poslušali. Ker pa ni bilo konca, je pričel tega ali onega tudi grabiti smeh. To se je resnemu sosedu pričelo, zdeti neumno in se je začel tudi po malem muzati. Drugi se je že za-hahlial in kmalu so planili vsi fe (it.pf cCb «*• * 4b ti & & to «£ ® t: DROBIŽ l Ekvadorska policija zasleduje 21 kaznjencev, ki so pobegli {' iz kolonialne kaznilnice na Ga- $/■ lapaškem arhipelu. Nenadi' in j prisilili so neko ameriško jahto, da jih pelje na kopno, GOO morskih milj daleč. Ubežniki so oboroženi. V glavnem mestu »karneva- gj la« Kolnu, so se končali veseli X dnevi. Na pepelnično sredo je ” odvažalo smeti 70 tovornjakov, fiž 390 pometačev pa je čistilo ce- Ps ste. g, Sain 0’Casey-evo novo dra- g mo »The Drums of Father Ned« I. so na zahtevo dublinskega ka- *• toliškega nadškofa črtali iz »i5 programa letošnjega medna- fg rodnega festivala v Dublinu. s* V rudniku žvepla Cozzodisi & na Siciliji je v globini 300 m nastala močna eksplozija. Pri tem je bilo 8 delavcev ubitih, 64 pa ranjenih. Vzrok nesreče J. Se ni znan. ^ Po poročilu britanskega mini- --strstva za delo je število brez- * poselnih delavcev naraslo od C 9. decembra do 13. januarja za c 60.058 in tako doseglo 1,8% vse- -ga delovnega prebivalstva. 5» Renzo Rosselini, mlajši brat II filmskega režiserja Roberta «-Rosselinija, je imel velik uspeh g,-s svojo drugo opero »II Votri- g> ce«. Krstna predstava je bila v Neaplju. to 40. Poslušal je, kako medved ovohava zrak,' videl je odsev zvezd v njegovih rdečkastosivih očeh. Wakayoo se je nemirno obračal. Ko bi ubogi Baree vedel, kaj plaši ogromnega medveda! Vedno bolj razločno mu je v nosnice udarjal duh po volku. Ko so v gozdu zatulili volkovi, se je nerodno obrnil in odhlačal proč. Baree se je oddahnil. Vsako leto se na poštnih uradih naberejo tone tako imenovanih »mrtvih« pisem, kj jih ne morejo izročita naslovljencu zaradi različnih pomanjkljivosti. Večina teh primerov gre na rovaš nečitljive pisave. Dandanes zamenjujejo navad-pisavo tiskana črka, telefon, gnetofon 'itd. Veliko poslov-..... ljudi uporablja namesto podpisa kair pečat. Celo teksti voščil so že tiskani! V hotelih, uradih in drugod beremo opozorila: »Izpolnite formular z velikima tiskanimi črkami!« Posledica vsega tega je seveda, da vedno bolj opuščamo navadno pisavo. Le-ta postane površna im nečitljiva. Moderni človek zamenjuje o in a, u in v, na i ne detla pike, p-i t opušča črtico ... Znana je zgodba 0 lekarnarju, ki ni hotel dati kupcu morfija, dasi mu je ta izročil zdravniški recept. Poklical je po telefonu zdravnika in ga vprašal, če je res napisal recept. Zdravnik m vedel o- tem ničesar in tako so priši- na sled mo-rfinistični družbi. Ko so na šču vpra- šali lekarnarja, z. ^ se mu je zdel recept sumljiv, je odgovoril: »Napisan je bil čitljivo!« Pri nas ta stvar morda še ni tako pereča, toda drugod je po- stala resen problem, ki so se ga lotili znanstveniki. Do kakih posebnih dognanj še niso prišli, toda v enem se strinjajo: pisava je neposreden odraz človekove osebnosti. Nadomestiti jo z modernimi sredstvi, bi pomenilo spremeniti bodoče generacije v uniformirance. Zato ponekod že ustanavljajo društva za varstvo pisave. V Londonu ga vodi znani kaligraf Alfred Fairbank. V Švici so dosegli obvezen pouk treh vrst pisav. V Nemčiji se borijo proti »kuliijem«. v Franciji in Italiji pa dosegajo lepe uspehe s poenostavljeno pisavo. Lepopisci pravijo: »Zgledujmo se po Orientu, kjer je lepopisje umetnost, ki je na drugem mestu takoj za glasbo- kjer obesijo lepo napisan stavek na steno kot pri nas sliko in kjer najde člove^ samega sebe pred papirjem in pisalom!« Zapuščina Heinricha Manna Zastopniki češkoslovaške vlade in pisateljeva hči Leonija Mann-Iskenasi so izročili nemški Akademiji za umetnost v Vzhodnem Berlinu celotno literarno zapuščino pisatelja Heinricha Manna. To so lastnoročno pisani in tipkani manuskripti, njegova privatna korespondenca in knjižnica. Pisatelj je leta 1933 emigriral v CSR, od koder se je. po več letih preselil v Francijo. Snežni viharji v ZDA so ustavili na avtostradah ves promet. Zasneženi avtomobili čakajo na rešitev. v smeh. Plošče so z ne od olj iv o silo potegnile tečajnike za seboj ln po nekaj minutah se je dvorana tresla od smeha. Nato je air. Vachet prižgal luči in tečajniki so ponovno bušili v smeh. Ko so se spet videli, če- mu so se pravzaprav smejali, so se pričali znova smejati. Po tej »vaji« sio obrazi udeležencev jasnejši in mirnejši. Tak smeh zdravi duševno potrtost vseh oblik in odpravi mnogo motenj v človeškem telesu. Invalidnina pred 300 let* Tipična družinska idila v Papuanijl Odškodnino za poškodbe so dobivali vojaki že v preteklih časih, vendar to ni bilo tako urejeno kakor danes. Tako je v Holandiji i izšel leta 1665 zakon, ki je predpisal naslednje odškodnine za nastale telesne poškodbe: za izgubo obeh oči — 15 tisoč liver, za eno oko — 350. za obe roki — 1500. za desn.o roko — 450. za levico — 350, za Najdražja preproga V londonskem muzeju »Vic-t.oria« je razstavljena perzijska preproga »Ardebal« iz leta 1540. Preproga je velika 10,50 x 5.35 m in ima 26,600.000 na roko vezanih vozlov. Vrednost te preproge, ki je še do danes ohranila žive barve, je pol milijona dolarjev. obe pesti — 1200, za desno pest — 350, za levo pest — 300, za oibe nogi — 450, za eno nogo pa — 200 liver. OBČNI ZBOR — Saj bi tudi jaz že zdavnaj šel, pa imam za vami govor.