y«rja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina it dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30'—. — Naslov: Upravništvo »Zarje" v Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In od 6.—7. zvečer.	 ::
Stev. 134.
Posamezna številka O vinarjev.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse iirednlSke rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: Enostopna petltvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, 11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste
V Ljubljani, v ponedeljek dne 13. novembra 1911.
Leto L
Svoboda in delo.
Svoboda je krasna beseda. V zgodovini se je vedno mnogo rabila, menda pa nikdar toliko v naših časih. Zaraditega bi bilo misliti, da so si vsaj tisti ljudje, ki jo največ izrekajo, na jasnem, kaj je početi s tem pojmom, če bi se svoboda samo opevala, si ne bi bilo treba mnogo beliti glave z njo, zakaj pesnik ima tudi svobodo, da pretirava, da nadomešča kruto resnico s fantazijami, ter da rabi pojme in besede po svojih umetniških besedah. Ali iočim so ravno najboljši pesniki prenehali tjavendan deklamirati o svobodi in jo rabiti za opajanje namesto alkohola, je v politični agitaciji in v gospodarskem življenju »svo-boda“ še vedno med najbolj priljubnimi gesli in ravno tukaj, kjer bi bilo treba najtreznej-šega mišljenja, se ljudstvo najbolj narkotizira z besedami, Svoboda se na eni strani prav tako zlorablja, kakor na drugi »nadzemeljske" skrivnosti. Kljub navideznemu najskrajnejšemu nasprotju pa je vendar oboje zelo sorodno: Oboje špekulira z najglobokejšim ljudskim hrepenenjem, z nezavedno, a vedno plamtečo, ne iz razsodnosti, temveč iz čuvstva izvirajočo željo po uajvišji sreči. Svoboda je en izraz take zvrhane sreče, nebeška blaženost pa drugi.
Pustimo »življenje onkraj groba", o katerem ne more živ krst povedati nič gotovega in s katerim nima politika nobenega naravnega stika. Kaj je s svobodo ? Ali je svoboda sama po sebi politično načelo? .Ali more biti svoboda temelj ali cilj politike?
Priznavamo, da so to »sumljiva" vprašanja. človeka zadene ob njih kaj lahko očitanje, da je nazadnjak, sovražnik svobode, absolutist in kdo ve kaj še. Ali čisto »slučajno" so postali največji reakcionarji, absolutisti in zatiralci svobode tisti, ki so največ govorili o svobodi ter vedno razvijali zastavo svobode, Proti .svobodnjakom" se mora svoboda dandanes Jravno tako braniti, kakor proti pravim nazadnjakom in tiraiiom.
Svoboda ni nič absolutnega. Absolutne svobode ni. Nikjer je ni, ne v vesoljstvu, ne v materialnem in ne v duševnem življenju. Povsod je odvisnost. Svetovi in svetovni sistemi so odvisni drug od drugega, vsi vzajemno. Zemlja je odvisna od velikega solnca in od male lune. Vagabund komet, ki se klati po neizmernosti svetovja, ni niti trenotek prost; a kakor je sam odvisen od tisočerih teles, s katerimi ima oddaljene ali pa intimnejše stike, tako so v manjši meri odvisni od njega ne le neznatni meteori, ki jih spotoma požira, ampak tudi veliki svetovni magnati, ki jih srečava.
Zakone te vsesplošne odvisnosti so učenjaki študirali in jih še dalje študirajo. Spo
znavajoči te zakone, izračunavajo njih neizogibne posledice in nam jih napovedujejo. Preden se prikaže nebeški potepin najboljšemu dalekogledu, že povedo zvezdoznanci, kdaj se pojavi na gotovem mestu.
Vsestranska odvisnost sega od največjega do ■ najmanjšega. Do skrajne meje človeške zmožnosti jo zasledujejo teloskopi, spektralna analiza in računi v velikosti ; v komaj pojmljivo hite za njo in jo doganjajo mikroskopi. Nekod med skrajnimi konci neskončnosti pa je človek in njegov rod. Del brezmejnega sveta je in že zato, ker je del, je tudi on odvisen. Zakoni, ki ravnajo sukanje zemlje in Martovo pot, ki silijo solnce, da sveti in luno, da nam kaž'e vsako noč drugo lice, zakoni, po katerih so nastala svetovja in po katerih minevajo, so obudili tudi človeka m ga napravili takega kakršen je. Nikakršne svobode ni bilo tu. Brez svoje volje je prišel na svet; sprejeti je moral tisto telo, katero je dobil ; možgani in živci, in sluh in duh — vse mu je bilo dodeljeno brez njegovega hotenja in brez njegove izbire. Stalni zakoni so uredili zemljo, njegov dom, tla pod njegovimi nogami in streho nad njegovo glavo : in kakor so po stalnih zakonih ustvarjeni drugi ljudje in urejeni njih pogoji, tako je določena odvisnost vseh od prirode in vseh med seboj.
Ali človek, ki zalezuje s svojim študijem za naše smisle največja in najoddaljenejša solnca ter za naše oči najmanjše, z drobnogledom komaj vidne živalce, njih gibanje, njih pogoje, njih vzajemnost, človek, ki je dolga stoletja smatral sebe za središče in nameu sveta, je posvetil razmeroma uajmanj paznosti spoznavanju samega sebe, svojega življenja, njegovih pogojev in zakonov. A kar je znanost vendarle spoznala, je v važnih delih še neporabljeno, na škodo človeškega rodu in njegove sreče.
Priroda, ki je dala človeku dar misli in spoznavanja in nad vse važni dar dela, mu je razkrila tisočere skrivnosti in razodela neštete svoje postave. In kakor je napravila 'iz njega svoj stvor, ki se mora neizogibno ravnati po njenih zakonih, in mu je dala v njegovem okviru svobodo, da obrača sebi v prid vse, kar more doseči. Majhna je ta svoboda in vendar velika. Ena najvažnejših njenih lastnosti pa je ta, da se spreminja. Lahko je manjša in večja, človek, ki je živel pred štiristotisoč leti in ni poznal lastnosti apna, lana, železa, ni bil izdaleč tako svoboden kakor Grk, ki je znal izdelovati obleko in zidati hiše, oborože-vati so z mečem in lokom, voziti se po suhem z vozom in po morju z ladjo. Ali daleč zaostaja njegova svoboda za svobodo sedanjega človeka, ki je spravil tisočere tehnične pripomočke v svojo službo, okrajšal vse daljave, iz-
našel nova sredstva za svoje potrebe, omogočil izmenjavanje blaga preko vse zemlje, poda-.jšal svoj vid, shranil svoj glas za potomce in e dvignil v zrak.
Poraba prirodnih bogastev in poraba večnih zakonov v prid človeštva se imenuje delo.
Absolutne svobode ni. človek nima svobode, da bi ostal embryo in nima svobode, da bi ostal večno živ. Izmed rojstva in smrti je tisoč in tisoč odvisnosti. Ali če jih ne more odpraviti, jih lahko ublažuje, rahlja in olajšuje. Pogoj človeške svobode, tiste svobode, ki je mogoča, je delo.
Ali tudi delo ni svoboda sama po sebi. Tudi za delo veljajo zakoni. Deloma so nam nedosežni, deloma so dani človeku v oblast. Da mu prinesejo največjo korist, jih mora spoznanje porabiti. Ker so zakoni dela ogromnemu številu ljudi še vedno večja uganka kakor potovanje meteornih rojev ali pa življenje iufu-zorij, je človeško delo anarhično, čim bolj se delo prilagodi svojim zakonom, tem uspešnejše bo ; njegove težave se zmanjšajo, njegovi uspehi povečajo. Nele z novimi in boljšimi sredstvi, temveč tudi z organizacijo dela se zmanjšuje človeška odvisnost, to se pravi; Se povečava njegova svoboda.
Organizacija dela je cilj in naloga socializma. Politika svobode je socialistična politika.
Po konzumentih!
Sttirgkhovo ministrstvo je pokazalo prvo znamenje svojega življenja: poslanski zbornici je predložilo že davno napovedano novelo zadružnega zakona, ki je bil že lep čas zrel za korenito reformo. Ampak vladna predloga ni reforma, ampak tenko stkana pajčina, v kateri hoče vlada zadušiti zadružno gibanje konzu-mentov. Konzumne zadruge po starem zakonu iz 1. 1873 niso bile deležne posebnih ugodnosti. Kdor je poslušal v pondeljek ohlapne Stilrgk-hove besede o draginjskem vprašanju, kdor je slišal njegov apel na sodelovanje samoupravnih korporacij in gospodarskih organizacij v boju zoper draginjo, bi bil utegnil misliti, da se obetajo pod novo vlado boljši časi, ampak še tisti dan je vlada pokazala, da se je udinjala branjevcem, prekupcem, trgovskemu kapitalu. Njeni poljubi so Judeževi poljubi in njeni objemi konzumentov so do zadnje pičice podobni davljenju.
Novi načrt zadružnega zakona izpreminja določbe o poroštvu in zagotavlja zadružnim upnikom večjo varnost in večje varstvo. Namesto neomejenega poroštva ustanavlja po nemškem vzoru neomejeno obvezo za naknadna doplačila: če zabrede zadruga iz katerega si bodi razloga v plačilne težave, upnik nima po
vladni predlogi pravice, da se loti neposredno zadružnik, ki je sedaj z vsem svojim imetjem jamčil za ves zadružni primankljaj, temveč bo opravičen držati se zadruge; zadruga pa bo imela pravico in dolžnost, da pritegne deležnike enakomerno k pokritju zadružnega pri-mankljaja in jim naloži naknadno doplačila. Nadzorovalni odbor je po novem načrtu obligatoren. Nadalje določa, da ima vsak zadružnik vsaj po en glas na občnih zborih. Večjim skupinam podeljuje predloga manjšinske pravice. Revizija zadrug se poostri, ker se je zakon iz 1. 1903 izkazal kot nezadosten, kar so pokazali mnogoštevilni zadružni polomi zadnjih let. Revizorji dobe večjo oblast. Članski imeniki se bodo odslej vodili pri sodišču, kjer bodo shranjene tudi pristopne izjave. Kreditne zadruge bodo smele po vladnem načrtu dovoljevati kredit le zadružnikom, tudi hranilne vloge bodo smele sprejemati le od zadružnikov. Višina hranilnih vlog bo morala ostati v določenem razmerju z zadružnim imetjem in z obsegom poroštva.
Marsikaj v novem načrtu je dobrega, ampak glavna ost njegova je — kakor vse kaže
—	obrnjena proti konzumnim društvom. Pravice konzumnih društev se prav izdatno omeje. Konzumne zadruge imajo pravico oddajati blago le svojim članom, zanemarjenje te prepovedi se bo po novem načrtu kaznovalo kot prestopek, ali pa celo kot pregrešek. Ustanavljanje filialk bo konzumnim zadrugam prepovedano. Prodajalne smejo otvarjati le v najbližji okolici svojega sedeža. Preden otvore trgovino, se morajo izkazati z določenim številom: članov.
Predloženi načrt kaže delavstvu nadvse razločno in očitno, čigave interese zastopa in ščiti avstrijska vlada. V času najhujše draginje nastopa z zakonom, ki pada kakor kladivo na organizacijo konzumentov, ne da jo bi utrdil in okrepil, temveč da jo razbije in razdrobi. Zadružno samopomoč na polju konzuma je treba izpodvezati, da mali in veliki prekupci nemoteno odirajo konzumente — in vlada je takoj pri rokah, da ustreže kapitalistični želji, da izvrši kapitalistično povelje in zadrgne vrat organizacijam, ki so izdatno blažile pritisk draginje.
Po vsej državi raztezajo industrijski in trgovinski karteli nemoteno svoje grabljam podobne roke; zadruge agrarnih veleprodrucen-tov, ki se vsebolj razvijajo v oderuška podjetja, podpira vlada celo z bogatimi subvencijami, ki jih plačuje ljudstvo. Bogatim izkoriščevalcem in oderuhom ribo, stradajočim konzumentom kamen — to je geslo avstrijske vlade.
Socialno demokratične poslance čaka trda naloga, da prestrežejo težke udarce, namenjene konzumnim organizacijam, da prekrižajo vladno nakano. Radovedni pa smo na vedenje me-
I I
MAKSIM GORKIJ:
Mati.
8oeialen roman v dveh delih.
— Ne vem! — je oprezno dejala mati’
—	Časih se mi zdi težko ... A vse je tako resno in čudovito... in se giblje naglo, stra-»g o naglo drugo za drugim.
Znani val razburjenja se je zbudil v njenih prsih napolnjujoč srce s podobami in mislimi. Sedla je na postelji urno izražajoč misli z besedami.
— Drvi. drvi, drvi — vse k enemu koncu in sili kakor ogenj v goreči hiši kvišku! Tu prodre, tam se zasveti, vse svetleje, vse silneje .. . Mnogo težav je v življenju, veste 1 Ljudje trpe, tepo jih, kruto jih tepo, davijo jih, zalezujejo . . . Ljudje se skrivajo, žive po menišje .. . Mnogo veselja jim je prepovedanega ... Vse to je zelo težko !
Ljudmila je vrgla glavo nazaj, objela mater s svojim pogledom in pripomnila :
— Vi ne govorite o sebi!
Mati jo je pogledala, vstala s postelje, se oblačila in vpraševala:
— Ne o sebi ?.. . Kako naj sebe potisnem v stran, ko ljubim vse od kraja, se za vse bojim . ., Vse zadeva moje srce ... K vsemu ga vleče... Kako naj stopim na stran ?
Napol oblečena, stoječ sredi izbe se je za hip zamislila. Naenkrat se ji je zazdelo, da v njej ni več te, ki je živela v strahu in trepetu aa svojega sina, v mislih, kako bi mu ohranila svoje telo; ločila se je od nje, odšla daleč proč, ali pa zgorela na ognju razburjenja,
ki je olehčalo, očistilo dušo in obnovilo srce z novo silo. Sama sebi je prisluškovala, rada bi bila pogledala v svoje srce, a zbala se je zbuditi v njem stari nemir.
— O čem ste razmišljali ? — jo je prijazno vprašala gospodinja in se ji približala.
— Ne vem! — je odgovorila mati.
Gledaje druga drugo sta molčali, nasmehnili se, potem pa je Ljudmila odšla iz sobe rekoč :
— Kaj počne moj samovar ?
Mati se je ozrla proti oknu, na ulici je sijal hladen, krepak dan, tudi v njenih prsih je bilo svetlo, ampak žgoče. Najraje bi govorila o vsem na dolgo in široko, veselo, z nejasnim čuvstvom hvaležnosti do neznanca za vse, kar je privrelo v njeno dušo in rdelo v njej kakor večerna zarja. Že davno ne vznikla želja po molitvi jo je vznemirjala. Spomnila se se je mladega obraza, zvonkega glasu: »To je mati Pavla Vlasova!...* Radostno in nežno so sijale Sašine oči, vstala je temna podoba Bibinova, nasmehnilo se je bronasto, trdo obličje Pavlovo, zmedeno je pomežikaval Nikolaj in naenkrat je vzkipelo vse z globokim, lehkim vzdihom, zlilo se in se združilo v prozoren, pester oblak, ki je objel vse misli s čuvstvom miru.
— Nikolej je imel prav! — je . dejala Ljudmila vrnivši se. — Gotovo so ga zaprli. Poslala sem tja dečka, kakor ste dejali. Dejal je, da je na dvorišču policija, za vratmi je videl skritega policaja. Tudi vohuni se plazijo naokolo, deček jih pozna.
— Tako t — je dejala mati in pokimala z glavo. — Siromak ...
Vzdihnila je brez bridkosti in se sama sebi začudila.
—	Zadnji čas je silno mnogo predaval mestnim delavcem in čas je bil, da zgine 1 — je mrko pripomnila Ljudmila. — Sodrugi so mu dejali : »Beži I" Pa ni poslušal I V takih slučajih niso umestne prošnje, treba je po-
Na durih je stal črnolas, rdečeličen fant lepih sinjih oči in grbastega nosu.
— Ali prinesem samovar ? — je zvonko vprašal.
— Le, Serjoža 1. .. Moj rejenček. Saj ste ga že videli ?
— Ne.
— Časih je prišel k Nikolaju, pošiljala sem ga . . .
Materi se je zazdelo, da je Ljudmila danes vsa druga, preprostejša in bolj domača z njo. V gibkih kretnjah njenega vitkega telesa je bilo mnogo lepote in sile, ki sta blažili njeno strogo in bledo obličje. Cez noč so se ji kolobarji pod očmi povečali, čutiti je bil v njej trajen napor, krepko napeto struno v njeni duši,
Deček je prinesel samovar.
— Predstavi se, Serjoža I, Pelageja Ni-lovna, mati delavca, ki so ga včeraj obsodili.
Serjoža se je molče priklonil, stisnil materi roko. odšel, prinesel žemljo in sedel za mizo. Ljudmila je nalivala čaj in pregovarjala mater, da se ne vrne domov, dokler se ne razjasni na koga preži policija.
— Mogoče —na vas... Vsekakor vas zaslišijo ...
— Naj me zaslišijo 1 — se je odzvala mati. — Me zapro — ne bo velike škode. Da bi le raznesla Pavlov govor.
— Je že postavljen. Jutri ga bo natiskanega dovolj za mesto in predmestje... in tudi za okolico. Ali poznate Natašo ?
— Seveda I
— Nesite ji ga ...
Deček je čital časopis, kakor da ne bi ničesar slišal, časi pa so njegove oči pogledale izza čela na materino obličje; in kadar je mati zasačila njegov živahni pogled, ji je bilo prijetno in se je nasmejala. Ljudmila se je zopet spomnila, ne da bi obžalovala njegovo aretacijo, a materi se je zdel njen glas popolnoma naraven, čas je potekal hitreje kot druge dni, in ko so popili Čaj, je bilo že okolo poldne.
— Tako je 1 — je vzkliknila Ljudmila.
V tem trenutku je nekdo naglo potrkal. Deček je vstal in pogledal vprašujoče gospodinjo.
— Odpri, Serjoža ! Kdo bi bil ?
Mirno je segla z roko v žep in' rekla materi:
— Če so orožniki, Pelageja Nilorna, stopite v ta kot... A ti, Serjoža . . .
— Že vem 1 je tiho odgovoril deček in zginil.
Mati se je nasmehnila. Te priprave je niso vznemirile — niti oddaleč ni slutila nesreče.
Vstopil je mali doktor. Hlastno je dejal:
— Prvič, Nikolaj je aretiran . .. Aha, ste tu, Nilovna ? ., Vas ni bilo doma ob aretaciji?
— Sem me je poslal.
------------------------ (Da«*.)
ščanskih strank in poslancev. Na prosterh razvoju konzumnih društev so zlasti živo zainteresirani tudi uradniki, pa tudi mali obrtniki ia mali kmetje. Medanski poslanci, ki so se potegovali za njih glasove pri volitvah, so vsi od kraja obetali izdatno varstvo konzuraentom. Zdaj bo čas, da opomnijo uradniki, obrtniki in kmetje svoje poslance na dane obljube, da se zavzemo za toliko svobode konzumnim združitvam kot jo vživajo organizacije industrijskega in agrarnega velikega kapitala.
Delavstvu, ki z vso silo nastopi proti temu atentatu na organizacijo konzumentov, pa kaže vladna predloga, da mora vse svoje gospodarske pridobitve ia vspehe zavarovati 8 politično močjo. Le če je močna naša politična organizacija, če je razvita socialistična zavesi, so delavske zmage in vspehi na gospodarskem polju trajni I m
cev in SO izborno urejenih zobozdravniških zavodov za šolske otroke. Ta skrb za zdrave
zobe šolski mladini so odprti vsak dan. opravlja jako skrbno.
Pošljite naročnino, če je še niste!
▼
NOVICE.
Grafe
Umohoinega sina je zadavila. Vdova v Eeichenbachu na Saškem je fc&davila v postelji svojega 2iletnega umobolnega sina Nato je truplo obesila ob podboju postelje, da bi ljudje mislili na samomor. Mati noče povedati vzroka, zakaj je umorila sina.
* S sekiro Je poplačal svoj dolg. V Zawodzie je prišel k ondotnemu mesarju židovski denarni menjalec iz Sosnovic. da bi izterjal dolg. Menjalec je imel s sabo 50.000 mark v nemškem in rnskem denarju. Ko se je žid sklonil nad mizo. da bi pisal, ga je udaril mesarjev pomočnik s sekiro po glavi. Menjalec se je zgrudil nezavesten, nakar so mu odrezali glavo in jo zakopali v luknjo, Prijeli so mesarja, njega ženo, brata ter pomočnika.
* Ferrerjer spmenik r Bruslja. Simbolno kakor spomenik Giordana Bruna pred Vatikanom sa dviguje v sredini Brtisja ha trgu svete Katarine, kjer kipi v nebo črni stolp stare cerkve svete Katarine, spomenik španskega svobodomisleca Ferrerja. Za spomenik je podaril prostor bruseljski občinski svet, stroške pa so pokrili pristaši svobodnega mišljenja vseh strank in struj v Belgiji. Tisti dan, ko je protestiralo bruseljsko delavstvo proti turško-itali-janski vojni, proti imperializmu in za svetovni mir, so odkrili Ferrerjev spomeuik. Kljub sla bemu vremenu se je razvil mogočen sprevod, ki se ga je udeležilo tudi organizirano delavstvo v velikem številu po svojih oficialnih za stopnikih. Tudi inozemstvo je poslalo več za stopnikov svobodnega mišljenja; odkritju je prisostvovala tudi Ferrerjeva Mi in njegov osebni prijatelj anarhist Malato. Svobodomiselni del mesta okolo cerkve je razobesil zastave Z barvami vseh narodov v znamenje, da stoji nasproti mednarodni moči mračtijakov mednarodno moč duševne svobode. Pri odkritju spomenika je govoril nekdanji liberalno protestan-tovski pastor. Na banketu je govoril Ferrerjev naslednik na šolskem polju v Španiji Partel, nadalje poslanec Emile Janson, ki nadaljuje Ferrenevo delo v Španiji. Belgijski demokrat Saraud in socialista Hins in Farnemont. Belgijski kipar Puttemaus, ki seveda kljub svoji sijajui nadarjenosti ne more pričakovati od belgijskih klerikalcev nikakih naročil, je v umetniško plemeniti in izr&ziti poeziji izrazil nepremagljivo misel duševne-svobode z genijem ki ima bakljo in se spenja na podstebru navzgor Umetnost je pridobila s spomenikom lep umotvor, cerkev pa nov kip za v&lhalo svojih žrtev, „ od ■ >l< .flMi.NK.tnoif >
* Zaklad dominikancev. Zaplenjeni do minikanski samostau Barro v Lizaboui straži vsako noč Čuvaj. Pred kratkim je napadla ču vaja skrivnostna postava in ga ranila S strelom. puvaj: je nato neznanca ustrelil. Dognali bo, da je, ustreljena oseba dominikanec. Ko so domi nikance pregnali, so ti zakopali svoje zaklade na samostanskem zemljišču. Zaklad obsega dra gocene kelihe, z dragim kamenjem okrašene križe, in čisto zlato. Menihi so skušali zaklad ponoči polagoma odnesti.
* Najiu njštt država. Najmanjša država, ki jo doklej poznamo, je pač republika Tavo lara, ki obstoji iz majhnega, IS kilometrov od Sardinije oddaljenega otočiča. Republika meri 2 kvadratna kilometra in šteje 55 prebivalcev. Leta 1836. je priznala sardinska vlada rodbiui Bartoleooi popolno neodvisnost. Njen obiteljski poglavar je,v vladal kot kralj	Pavel I. 46	let.
Ko	je	leta 1882. umrl, je svetoval, naj	mu
nikogar »fr; postavijo za!• naslednika. Odtlej je na otoku republika, ^katere predsednika volijo na ,dwftt lpt Ženske .imajo glasovalno pravico — Na otoku pač ne more biti posebnih, vred I?j08tiv kajM sicer hi se ga bila Italija žefaavno polastila(iz ..civilizacijskih teženj"
* Šoferska stavba v Londona. VLon» dpnu so m stanujoči šofer-iii krvavo »pbpadli s .policijo. Stražnike so obmetavali s kamenjem
j».Wfc*b olid in mV	,. anvoliti	,ui
*	Skrb za zdravo sobe	vifivedskfh	So
!»!*►.. S vedska ima 5 in pol milioua piebival-
rodi lepe uspehe. Zavodi Zdravljenje bolnih zob se Popieje je bilo zdravljenje za vse otroke brezplačno, zdaj pa no določili, da plačajo otroci preinožuih staršev za trajno zdravljenje zob majhno svoto. Odkar obstoje ti zobozdravniški zavodi, je prenehalo izostajatije iz šole zaradi zobobola. Prav tako so tudi otroci mirnejši in pazljivejši in se je njih splošni zdravstveni pOčutek znatno izboljšal, odkar skrbe oblasti za temeljito gojeuje njih zob.
* Lakota med Tatari. Med Tatari na Ruskem razsaja lakota. Cele vasi v oreuburški guberniji mrjejo lakote. Ubogi ljudje leže popolnoma onemogli po kočah in pričakujejo smrti. Poklali so že vse konje in povžili njih meso. Po vaseh strahovito mrjejo za lakoto.
* Prvi zrakoplovul poštni urad. Medtem ko izrabljajo Italijani v Tripolisu letalne stroje za rtioriine namene, skušajo Amerikanci novo iznajdbo uporabiti ža prometno sredstvo.
V Hempsteadu so postavili na mednarodnem meetinškem trgu prvo zračno poštno po3tajo, kar je sicer skromen, toda vseeno jako pomemben pričetek stremljenja, da se uporabi letalni stroj za poštno službo. Zračna pošta je poslovala izprva samo med zrakoplovno postajo in Novim Jorkom; vendar pa že sedaj razširjajo	poslovanje	prve zračne	postaje na	vse
poštne urade do 25 angleških milj okolo Hemp-steada. Na zrakoplčvnem poštuein uradu raz dele	posamnim	poštnim uradom namiljena
pisma in jih dajo v vrečice. Potem pa brzojavno obvestijo vsako postajo, ki ima zanjo letalni	stroj pošto.	Na dotični	postaji nato	pazijo,	kdaj priplava letalni stroj.	Ko pride ta	nad
poštni urad, spusti vrečico za tisti kraj na zemljo in jo vjamejo na poštnem uradu. Nato odhiti letislni stroj dalje in odda na opisani način prihodnjemu poštnemu uradu vrečico 8 pošiljatvami. Glavni poštni urad namerava leta 1912. urediti celo vrsto takih zračnih poštnih uradov.
! Strogo tlijo varstvo. Na polj« tič-jega varstva «o Amerikanci Evropo zelo prekosili. Lapi je sklenil nov^orški parlament postavo, ki prepoveduje prodajati iti nositi čap ljina peresa ter kaznuje prestopke te postave s hudimi kaznimi, bne 1. oktobra tega leta je stopila ta postava v veljavo in oblasti, skrbe z vso strogostjo, da se njena določila izpolnju jejo. V zadnjih treh tednih je bilo že Te& konfliktov zaradi postave. Državuo pravdništvo je nastopilo proti nekemu novojorškemu trgovcu, ki je dal v liste oglas, da prodaja čapljina pe resa. Ko so dognali, da se oglas vjema z res nico, so trgovca takoj prijeli. Z velikim trudom je dosegel obtoženec, da so ga začasno izpustili iz preiskovalnega zapora proti kaveiji 2000 mark. Kazui za prodajanje in nošenje Čapljinih peres so nenavadno stroge. Kdor prodaja čapljino perje, ga kaznujejo z globo 240 mark in za vsako čapljino pero mora plačati kraj tega še 100 mark. Kljub tem strogim do ločilom odobravajo vsi prijatelji tičev novo postavo, ki bo vsaj nekoliko pripomogla k temu, da se ta zanimiva vrsta tičev popolnoma ne zatre: moderni ženski klobuki, okrašeni 8 čapljinimi peresi, so itak povzročili skoro popolno uničenje čapelj.
* Bakterije na človeSki 'koži. Japonski zdravnik dr. S. Hikada je izvajal na vrati slavski kliniki za kožne bolezni zanimive po ižkuse o množini bakterij na koži zdravega in kožnobolnega človeka. Dr. Hikada je tudi na pravil poskus?, kako vplivajo na ogromuo množino bakterij človeške kože raitii kemični fizikalični poskusi. Povprečno ima hrbtna
m
koža mnogo manj bakterij nego koža na obrazu. Med zdravimi deli kože kožnobolnih ljudi iu med kožo ljudi « zdravo kožo se ni dala določiti nikakršna razlika z ozirom na rnno1 žino bakterij. Moška koža ima povprečno več bakterij nego ženska koža. Koža otrok do 14 leta ima v primeri e kožo odraslih ljudi raz-merno manjhno množino bakterij. Po 14. letu pa starost prav nič ne vpliva na množino bakterij. Suhi ljudje in ljudje s premalo mastno hrapavo kožo imajo mnogo več bakterij, kakor dobro rejeni ljudje'in ljudje z gladko, dovolj mastno kožo. Potenje igra pri številu bakterij le majhno vlogo. Poklic ne vpliva ha množino bakterij Kopeli ne zmanjšajo števila bakterij, Često ga še povečajo, ako je kopelj zaporedoma rabilo več oseb in se tii za Vsako osebo dovolj očistila. Pač #a ‘se *nlanjša Število bakterij človeške kože, ako si človek oblije po kop&ji telo s -Cisto Vodo. Ako se izpostavi koža vplivom soltrčoih 'žarkov, tedaj se množina bakterij nezrtatno imaOjŠa Desetkrat ma-uje pa je 'Število bakterij, ako vplivajo na kožo žarki kremenjakove svetilke. Ako se koža obveže z vazelinovo ali lanoliuovo obvezo, tedaj se število bakterij tektim 24 ut silno pomnoži Zblo £a nhiiUjejp 0k,“ljl	«''***
ritOm.	,	liti	on!	i
' kali1 bakterij obveze S Spi-
	
Kupujte *Zaijo“
ifcvdd fcamtt 6 vifttfrjfev.
4JflCn
Zanimive občinske volitve.
Novomesto. dne 10 nov. 1911.
Na Kranjskem imamo slovensko liberalno ali kakor se sama naziva, narodno napredno stranko. Ta liberalna stranka je bila na Kranjskem močna, dokler je vladala s pomočjo nemških veleposestnikov v kranjskem deželnem zboru. Ko so klerikalci Nemce privabili pod svojo lopo, je začelo liberalstvo razpadati. Umaknila se je v mesta, vendar se je tudi v mestih začela rušiti liberalna oblast, kar so pokazale občinske volitve ljubljanske. Klerikalci so začeli povsod pri občinskih volitvah nastopiti s svojimi kandidati. Tako so nastopili tudi pri zadnjih novomeških občinskih volitvah.
Te volitve so tako zanimive in poučljive, da jih je tre'ja nekoliko natančneje opisati.
V Norem mestu živi dr. Slane, ki ima posebno veselje odkrivati škodljivosti klerikalizma. Ker je ua Dolenjskem soc. demokracija, kateri stranki sicer pripada, še manj razvita, je pomagal v prejšnjih časih slov. liberalni stranki v dolenjskih mestih do trdne organizacije, ki je obstojala do časa, ko je v deželnem zboru nadvladala klerikalna strauka. Ko je kranjske meščane in delavce razven Ljubljančanov novi državnozborski volilni red združil s kmetskimi volilei, so meščani, videvši, da potem volilnem redu v doglednem Času ni upati na zmago, prepustili bojišče klerikalcem.
Na ta način so si pridobili klerikalci po kranjskih mestih in tako tudi v Novem mestu precej pripadnikov.
Treba je bilo voliti nove ob&inske odbore po novem obč. volilnem zakonu. Klerikalci so pridobili v NoVem mestu med meščani precej tal vsled tihe agitacije prošta dra. Elberta, ki je vjel že marsikaterega nekdanjega naprednjaka v svoje mreže. Treba je bilo zmanjšati vpliv tega prošta In odpraviti od njega one, na katere ie uplival že preveč, sicer bi določeval dr. Elbert smer volilne agitacije, sestavo občinskega odbora in bi si tako pripravil podlago za Bvoj vpliv v novem odboru iu tudi sam bi prišel vanj kot odbornik.
Dr. Slane je v BSlov. Narodu" priobčil več dopisov, tikajočih se tega boja proti vplivu dr. Elberta in sploh proti klerikalizmu. — To ni bilo všeč Karlu Bosmanu, gostilničarju v Novem mestu,' ki je bil nekdaj hud nasprotnik klerikalizma, ki mu je pa dr. Elbert vzel vso korajžo ter ga pridobil zase. Temu Bosmanu so klerikalne „Dol. Novice" odprle svoja predala iu od tam je odgovarjal dr. Slancu robato, ker drugače ne zna.
Seveda je dr. Slane odgovarjal Bosmanu in mu dokazal, da stoji sumljivo blizu klerikalcem. V svoji krčmici in ,kavarnah seje odslej Bosman proglašal dr. Slancu za načelnega političnega nasprotnika. To vse ne bi odpravilo dr. Slanca z bojišča. Pa dr. Elbert je iztaknil dobro misel, poslal je nekaj svojih liberalnih prijateljev v Ljubljano.
Imeli so dobro srečo in eden mogotcev, ki ima besedo pri „Slov. Narodu", je zapisal v listu z dne 2&. IX. t. J., da je dr. Slane gostoljubnost lista zlorabil, ko se je postavil proti Bosmanu, in je naziva! Karola Bosmaqa zvestega naprednjaka in izkušeuega pristaša narodno napredne stranke, ter ga prosil odpuščanja za vse hudo, kar mu je naklonil mimogrede dr. Slane v BSlov. Narodu".
Dr. Slane je seveda vsled tega desavuira-nja odložil vso nadaljno agitacijo in razvezal, kar je že začel. Neznausko je bilo v kapitelnu veselje nad izjavohevedenega mogotca liberalne stranke v „Slov. Narodu" in ar, Elbert in Karl Bosman sta potem veselja poskakovala V „Dol. Novicah" nad to zmago. Kdo je bil tisti veleum, ki je to v „Slov. Narodu" storil, se še ne ve ; najbrže je bil eden onih, ki ga je prejšnja mogočnost V Se trdnejši liberalni strainki poneumnila po Nietschejevem izrekli : Es zabit sich theuer zur Macht zu kommen ; die Macht verdummt.
Dr. Slane, ki je hotel zbirati napredni elemente v boju proti proštovi stranki,^je odstopil — in zdaj sta imela prosto pot dr. Elbert in Bosman v agitacijskem delu. Le Slau-čevi dopisi v „Slov. Narodu" so bili na potu obema, da ni šlo odkrito s kompromisom med klerikalno in liberalno stranko. V „Dol. Novicah" je odslej samo Še prošt razpravljal proti dr. Slancu neVaj o kletikalizmu na Francoskem, BoSmau pa v njih ni vdč opeval svojih in pa Elbertovih zaslug za Novo mesto in Človeštvo.
1 Agitacija 'še je razvila. Klerikalce so vodili: dr. Elbert, kanonik Žlogar, gimu. .katehet dr. Ažman in poslanec Jafe. Bositian in še par druzlh so pa nastopali kot „MtšČanska ua-rodna stranka". Naprednost'tii bila oportfinska. Sklicali so Shod. Na ta shod so povabili tudi dttbovnrke,'1 pbglivtoje Mer. statike in nekaj posvetnih klerikalcev.	>
^Postavljali so fcahdfdate za obe. odbor. Milo, skoraj jokaje je predlagal prošt Elbert med strankama kompromis in itillo je uašteval svbje zasluge fca Nbvo toesto. Pa, ga zborovalci' vihd&r hišo ^bŠtavili na lfttb kaifdfdatoV; Dr1. Slane je bil, dasi dpll^^au^fl ^	1
Navzoči kanonik Žlogar je izjavil v imenu klerikalne stranke, da še ne more povedati, ako bodo njegovi strankarji volili kandidate te liste. Tedai so bili liberalci in klerikalci vkup na shodu, ua katerem so postavljali liberalei svoje kandidate 1 — To je imelo pač svoj vzrok. Žlogar je sklical pozneje shod klerikal. pristašev. Žlogar je predlagal, da se postavi šest od liberalcev na navedenem shodu postavljenih kandidatov in med temi K. Bosman tudi na listo klerikalne stranke. Nekateri klerikalni meščani so se izjavili proti kandidaturi K. Bosmana (iz osebnih ozirov), z drugimi so bili zadovoljni. Seveda se je kandidiral prošt, ki je bil navzoč. Ta se je oglasil ter izjavil, da on na noben način ne prevzame kandidature, ako ne postavijo tudi Karla Bosmana med kandidate iu ga v strogi disciplini ne volijo. Zapustiti je hotel lokal. Pridržali so ga duhovniki in Karla Bosmaua so zapisali med kandidate klerikalne stranke v II. razredu. Ali nezadovoljnost nekaterih klerikalnih meščanov ni ponehala. Nekateri so povedali dr. Ažmauu in poslancu Jarcu, da Bosmana ne bodo volili, ker ga ne marajo kot človeka ; dr. Ažman in Jarc sta mirila in izjavila, da morajo voliti
Liži
Karla Bosmana. Jarc je sklical shodek in je na tistem izjavil, da ni bil prijatelj K. Bosmanu (imela sta letos neko pravdo zaradi žaljenja časti), ali tudi on toplo priporoča K. Bosmana za kandidata.
Bekel je ta klerikalni deželni in drž. poslanec zaupno nekemu klerikalnemu meščanskemu volilcu, ki se je protivil kandidaturi K. Bosmana, da Bosman ni več tisti, kakor je bil — da je zdaj drugačen.
Bosman je v tej volilni dobi konferiral z dr. Etbertom, kanonikom Žlogarjem in Jarcem o sestavi kandidatne liste. Na dan volitve so . volili klerikalci tistih šest kandidatov, katere so postavili liberalci in tudi Bosmana, ki je s pomočjo klerikalnih glasov zmagal —- Žlogar je hotel postaviti med klerikalne kandidate tudi penzioni ranega nadsvetnika Smolo in mu je ponujal županstvo, le nekaj malega bi bilo treba Smoli podpisati. — Mož je pa od-klonil tako županstvo s podpisom. Bosman ga potem ni sprejel med kandidate, dasi bi bilo treba tega moža spraviti v odbor, da načeluje nadziralnemu odboru hranilnice, ker je jako natančen in vesten v računih ; ker pa ni hotel podpisati, ga tudi klerikalci niso postavili za kandidata. — Pred volitvijo se je v nekaterih liberalcih zbudil dvom, ali je prav, da gredo v boj za kandidate, katere so postavili tudi klerikalci. Poklicali so na pomoč Viktorja Bohrmana ia Ljubljaue in ta je pomagal razrešiti to vprašanje. Bosmanov meščanski odbor je eprejel enega socialnega demokrata kot kandidata za odbor, in cjrkulirala je na dan volitve pola, v kateri je ftjavljal neki „pripravijalui odbor narodno napredne stranke" (zdaj je bil kon-sorcij Bosman že napreden), da odklanja navedenih šest kandidatov kandidaturo in glasove od klerikalcev. *— Pa klerikalci so jih vendarle volili in jim v II. razredu pomagali do zmage. Pri volitvi je zmagala lista teh ..naprednjakov* v drugem razredu s pomočjo klerikalnih glasov, v tretjem razredu pa so tudi dali klerikalci trem od liberalcev prevzetim kandidatom če* 100 glasov.
Na dan volitve župana so imeli nekateri odborniki velike skrbi. ;— Treba je bilo zelo agitirati, da je dobil Bosman izmed 18 glasov dvanajst in bil rzvoljen za župana, ko sta dva druga prej izjavila, da ne sprejmeta izvolitve. K. Bosman se seveda ni dolgo pomišljeval in takoj izjavil, da sprejme ter je obljubil, da bo župauoval v — naprednem smislu. To je bilo potrebno naglašati4
Slančev žurnalističen boj je veljal vplivu dr. Elberta na še kolikor toliko protiklerikalne ljudi. ProVzrOfcil je, da dr, Elbert ni bil voljen in da se je žopet z&Vedla večina meščanstva, da nima služiti namentim proštije. To priznava kauonik Žlogar v zadnjih „Dol. Novicah". A. odpraviti ni mogel ta boj političnega prijateljstva Bosmana in njegovih prijateljev z dr. Elbertom Dr.'Elbert ima -sMaj zstapuika na županskem stolcu in nekaj zaupnikov v odboru. Jezen je, da ni 'prišel tudi sam v odbor ali zadovoljen si le melje roki, to posebno, ko pogleda proti Ljubljani, kjer je tako lahko privedel1 odločilno osebo pri „Slov. Narodu" do tega, da je desavuirala dr. Slanca, ga s teto spravila iž agitacije iu je on imel potem prtste]šolpot.
Zdi se, da se hočejo starejši slov. vodilni liberalci še pred smrtjo slovenskega liberalizma spraviti s katoliško cerkvijo. Manjka jim znanstveno utemeljeue Binteze o razvojih narodov, katolicizem jim še tiči v znaku, vsaka ostrejša razločitev s klerikalizmom katoliškega duho-venstva jih moti v pokojnem pripravljanju na smrt. Slovenski liberalizem j? že večkrat puško vrgel v koruzo pred duhovnikom. To je njegova kronična bolezen. Na Slovenskem se ne uvaževajo ži^rnalistVu posvečene besede ve-ega Heineja i Sčhiage die Tromnjel
štd',"lvehtfai1e 'tfida 	_
shoda se niso upali kandirati dr. Flberta.
imi, —
»iHiiO , ti
derm 1
ist1^1"
nicht ttnd kttsse die Marketen-
Bai -ist ^die eia^e. r BtKjher ilefster Sinun. Trpmmle dia ‘aua'dem Schlaf, trotnmld 'Reveill^mit
Jugendkraft, marschiere trommelnd immer voran, das ist die ganze \Visenschaft.
Ljubljana in Kranjske.
— De gustibus non est dtsputanduin,
o	okusu se ni moči prepirati. V petek je govoril v državnem zboru dr. Šušteršič, v soboto pa je 1 napisal »Slovenec** o tem uvoden članek, če bi bil Oiesar in Cieero, Likurg in Aristotel, Napoleon Bismark, sveti Frančišek in devica orleanska v eni osebi, pa že vpisan t zgodovino vseh vekov in sprejet med svetnike, ne bi moglo klerikalno pero napisati bolj neslanega ditiramba. Tu je konec vsakega resnega uvaževanja iu vsak« nedolžne šale. To je kratkomalo zoperno in sega človeku v želodec. Evo par odstavkov tega strahovitega zma-šila za poizkušnjo :
„To ni bil govor, nego dejanje. Dr. Šušteršič je obvladal poslušalce, jih potegnil s čudovito silo za seboj; več: obvladal je žbor-nico. »Najdarovitejši politik v zboruci je sosedu zašepnil rusiuski poslanec, v solzah so iskrile oči češkemu socialistu; edini res pomembni politični govor v novem parlamentu in edini o p o z i fc i o n a 1 n i , so sodili žurnalisti. Našim poslancem je pa vzra-stel pogum in ena velika mispl je z najvišjo silo pridrla vsakemu na površje: Za dr. Šušteršičem edini in zvesti 1. . .
Osebno je včerajšnji govor za dr. Šustei-šiča sijajen dokaz njegove duhovitosti, najširšega političnega razgleda, čudovitih govorniških zmožnosti. Duh tega ljudstva in ž njim zediujenih poslancev je preveval njegove besede ; zato so dihale silo naših gora, globino našega morja, vedno jasnost naše ljudske duše.
Dr. Šušteršičev govor je politični program v najširši zasnovi; demokratična misel — zaupanje do ljudstva mu je temelj, ogreva ga kot kresno solnce vroča ljubezen do naš. naroda, nepopisno svežost in sijajnost mu pa daje državniška razboritost, ki je v ti meri dr. Šušteršiču nihče drugi ne more postaviti v tekmo. Izvršili bomo samo svojo dolžnost, ko bomo posamezne vodilne misli obdelali podrobno v svojem listu.
Za danes samo: „plaudite am>ci!u
Nič kritike, nič komentarja! Če ne po* Staue drju. SnsteršičU samemu slabo ob Ura berilu, mu lahko želimo dober tek.
— „Vzajeinnost“ za šentjakobski okraj. Jutri ob 8, zvečer je v mali sobi gostilne gospoda Pogačnika, Florijauska ulica št. 6, skupna seja odbora iti nadzorstva. Funkcionarji naj prineso svoje stvari s seboj. Točnost nujno potrebna.
— Sodrugi 1* šentjakobskega okraja,
ki so člani »Vzajemnosti1*, dobe svoje legitimacije pri sodrugu K o c m u r j u. Dokler se ne določi drugače, sprejema sodrug Kocmur tudi priglase nanovo vstopivših članov.
— bnogp sodrngoT in organizacij po dež«II že ne ve, da obstoja v Ljubljani »Delavska hranilnica in posojilnica1*, katere poglavitni namen je, navajati delavce k štedlji-vosti in jim dati priliko, da nalagajo iavoje prihranke v svojem lastnem zavodu, ki ga upravljajo in nadzorujejo organizirani sodrugi. Kdor hoče -svoje prihranke plodonosno naložiti-, stori najkrajše, če pošlje znesek po pošti na naslov: Delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani, ki mu nato vpošlje hranilno knjižico. Kot gotov denar se sprejemajo tudi hranilne knjižice in se prenos izvrši, ne da bi se obrestovauje prekinilo. Pozuejša vplačila (vloge) se pošiljajo po poštni položnici, ki jih hranilnica daje na željo vsakemu na razpolago. Vloge se obrestujejo po 4Vi. kar je mogoče le, ker je vsa uprava zavoda popolnoma brezplačna. Mislimo, da bi bilo odveč, še posebej povdarjati, da je dolž* ~ nost zlasti organizacij, da nalagajo svoje pri-hrauke edinole v „Delavski hranilnici in posojilnici." Nadaljna pojasnila daje drage volje zavod sam, če se vprašanju priloži znamka, za
10 vin. . -,w\v\ usamtiaoci tnoi. 000^.'b*n.
— Vlom v šentpetersko cerkev odkrit. Ko je dne 4. marca ob polu 4. zjutraj prišel cerkovnik v cerkev sv. Petra, je opazil, da sta vlomljena dva nabiralnika ter iz njih pobran denar, da je tabernakelj odprt iu ukradena monštrauca, cenjena na 600 K ter da manjka zlat okvir dveh kanonskih tablic. Policijska komjsija je dognala, da se je moral aločiae£ zvečeri dfcti !v cerkev zakleniti ter jo po storjenem zločinu popihal skozi okno pri stranskem altarju, kj^r je ubil šipo. Tam so se poznali krvavi sledovi, ker se jestorilec pri šipah obrezal. Mestna policija je uvedla najob-fljrnejta poizvedovanja int dobila	.-popisa osumljenca. Našlo se je nekaj oseb, ki bo vi-djiele v cerkvi predvečer nekega sumljivega moškega z brado. Sum se je obrnil na znanega cerkvenega tatu Pavla Weberja, rojenega j87ityri>S*; Krištofu v celjskem okraju.; Dne; flp. juiija so p^neplj-,gf*iki
da je bil Weber zasačen pri vlomu v farno cerkev v Grailtea. Lju banska > pel jeijft*i> je>ta-
radi ljubljanskega vloma Webra ni moglo ob-
soditi, osobitp ker je trdovratno tajil, marveč mu je prisodilo 2 leti ječe zaradi graškega fakta. Poizvedbe v Ljubljani so dognale, da ima Weber Mariboru mater iu sestro, pri katerih se je meseca aprila zadrževal. Kaj pozitivnega se pa ni moglo poizvedeti in bi bil ljubljanski vlom najbrže še dolgo časa ostal nepojasnjen, da ni prišel na dan po izrednem slučaju, o katerem smo že poročali v »Zarji". Weber je namreč pisal iz ječe svoji sestri, da naj presadi iz vrta, katerega je imela v najemu, grm grozdjiča (ribizel), na njen lastni vrt. Za to tajinstveno pismo se je oblast zanimala in sama izkopala grozdjiče. A z grmom so izkopali tudi cerkvene dragocenosti. Zopet je priskočila publicistika poliji na pripomoč. Takoj, ko so prinesli mariborski listi poročila, je ljubljanska policija domnevala, da izvirajo te dragocenosti iz vloma v Ljubljani in iz podobnega vloma v Gratvveinu pri Gradcu. Policijski uradnik se je odpeljal v spremstvu cerkvenih funkcionarjev v Maribor in agnoscir^l z njihovo pomočjo monštranco in kanonske table. Dognal je kje da stanuje Weberjeva 52 letna sestra, vdova Frančiška Stecharjeva. Pri tisti hiši je vrt, katerega ima gospodar polovico, polovico pa stranke. Dne 26. sušca je prišel k njej brat Pavel, katerega že 20 let ni videla in ga sploh ni spoznala ter ji pripovedoval, da je prišel s Hrvaškega, kjer je bil »volar". Tukaj je ostal le en dan, 28. pa je zopet odšel baje na Hrvaško iskat dela. Dne 20. aprila se je vrnil, češ da na Hrvaškem: .ni dobil dela. Tedaj je bral v inseratih, da oddaja gospodar navedene hiše svojo polovico vrta ter ga je vzel v najem na 40 K Ta vrt je potem prav pridno obdeloval. Dne 15. julija je Weber zopet odšel baje na Hrvaško ter se ni več vrnil, — ker je med tem neprostovoljno prišel v svoje staro domovje — v ječo. — Sestra je
o	njem šele izvedela, ko so prišli kopat usodno grozdjiče. Weber je izpofetka trdovratno tajil; končno se je pa moral vpričo dokazov udati. Pravil pa je, da je zakopal ukradene dragocenosti z dozdevnim prijateljem, s katerim se je po raznih kaznilnicah seznanil. Trdil je, da je njegov prijatelj neposredni storilec, on sam da mu je le pomagal. Ves novo pridobljeni mate-rijal je izročila ljubljanska policija ljubljanskemu, odnosno graškemu deželnemu sodišču, kjer se bo kazensko postopanje proti Webru obnovilo ter bomo o nadaljuem razpravljanju zopet poročali.
— JDrzna aleparka. V Spodnji Šiški stanuje že tretjič poročena tatica, ki je v tem rokodelstvu dobro izmjena. Največ tatvin je izvršila v mestu, kjer je stregla pri raznih strankah in je torej neovirano prišla v stanovanja. Ker je imela stalno opraviti v mestni zastavljalnici, je bila tam skoro vsak dan. Pred kratkim je zastavila 121etna hči nekega čevljarja žensko krilo za 12 kron. Medpotem ji je padel desetkronski bankovec na tla, a gaje deklica takoj pobrala. Tu pristopi dninarjeva žena, vzame deklici denarnico in jo poučuje, kako mora ravnati z denarjem. Medtem pa je prekanjena ženska izmaknila iz denarnice bankovec. Nato ji je naročila, naj moli spotoma očenaš, da ne izgubi denarnice. Policija je sle-pirko prijela.
— Železniška nezgoda. Sinoči ob 11. je na vižmarski postaji sprevodnik Karl Pi|uy padel tako nesrečno z vlaka št. 1719, da so ga močno poškodovanega prepeljali z naslednjim tovornim vlakom domov.
— Sirorež. 141etnav hroma občinska uboga Marija Trampuš iz Zej pri Medvodah je obreza vala v kolnici repo. Neki ondotni posestnik jo je brez vzroka začel pretepavati in jo lahko poškodoval. Sflnil jo je s tako silo v prii, da je deklica omahnila, ..padla na slamoreznico in. se poškodovala.
— Jeza razkrinkanih ljudskih škodljivcev. (Dopis z Jesenic.) Še nikdar ni jeseniških klerikalcev tako zelo zbodla resnica, kakor zadrgičj ko smo v »Zarji* po pravici povedali, da so jeseniški klerikalci nasprotni :v8ett)u, kar je za delavstvo dobro in koristno. Neštetokrat so že dokazali, da so nasprotni cenejšemu mesu, cenenim stanovanjem in zadnji čas t|idi cenenemu krompirju. »Slovenec" in njegova ljubica »Naša moč** še vedno trdovratno molčita, da je tovarna naročila in tudi že dobila in prodala ceneni'krompir. Klerikalci še vedno zabavljajo proti hrvaškemu krompirju, iti to njihovo počenjanje se gnusi tttdi delavstvu iz klerikalnega ta^ojpa. JSamesto da bi obvestili delavce o cenenih živilih, pa rajši za* bavljajo proti social n im demokratom, ki so st predrznili in brez klerikalnega dovoljenja otvo-rili dve kouaumni prodajalni na Jesenicah in Savi. Mi se pr«v bojimo, da se jim tpri tej pjriliki žolč ne zlije od jeze. Proti narauzabav* Ijajo, ker smo delavstvo na Savi in Jesenicah iztrgali iz rok oderuhom. Ker je med trgovci Jia Jesenicah po največ klerikalcev, zato vdoha kotofiSki „Sl6veapc“ po našem konzumu, hoteŽ ljudi nahujskati in odvrniti od cenenega blaga
ja,letnih dividend.. Namesto da bi se veselili, da delo na zadružnem polju čvrsto napreduje, pa jim grda zavist ne ,da miru in jim mjeda ikatJOiiško notranjost. Ker ne morejo iz blata, M~eo vanj zagazili, pa si pomagajo zoAitnimi lažmi. Grauhi lažejo, da so prodali 2500 kg krompirja svojim članom po K~8*I>OTOO'kg.
Najprej so nastavili ceno na 11 K za 100 kg in šele, ko ga ljudje niso hoteli kupovati, ko jih je tovarna s svojim krompirjem prisilila, so ga v s vojo zgubo prodajali po 8 K 50 vin. 100 kg,kar pa je še vedno dražje od tovarniškega krompirja. Zakaj pa ne poveste« koliko ste imeli izgube pri njem ? Že skoro leto dni je
1	minilo, odkar imamo uveden nedeljski počitek v naših prodajalnah. Njihova botega pa je vsako nedeljo odprta. Nastavili so žensko, ki ob nedeljah napaja ljudi z jerušora, namesto da bi šli k službi božji pa popivajo, da doma žene preklinjajo ajmohtarski konzum, ki ni nikoli zaprt. Toraj, ljubi klerikalci, pometajte pred svojim pragom najprej iu pustite nas v miru, če pa ne, bomo pa še nadaljevali.
— Klerikalno obrekovanje. (Dopis z Jesenic.) Laž in obrekovanje je vsakdanje orožje klerikalnega časopisja. Predlanskim je katoliški lažnik »Slovenec" obrekoval železničarje, da smo kradli, ni pa na naš poziv navedel imena. Letos pa piše časnikarski hajduk, da so hodili jeseniški sociji vsevprek po njivah krompir krast. Malopridna metoda katoliškega bandita se obsoja sama po sebi in zbuja celo med poštenimi klerikalci najhujše ogorčenje. Zakaj če bi bilo res, da bi bil kdo kradel krompir, naj bi ga bil »Slovenčev" obrekovalec ovadil. Ker pa ni res, si je poštenjak prihranil ovadbo, pač pa izza plota meče kamenje in blfito na poštene ljudi. Fej I
Idrija.
— Proti draginji. Dne 9. novembra t. 1. je bilo v mestni hiši v Idriji posvetovanje, kako priti vedno bolj rastoči draginji v okom, ali pa jo vsaj omejiti. Posvetovanje je na zahtevo c, kr. vlade sklicalo c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu. Vrnilo se je od 3. popoldne do 7> zvečer in so bili poklicani vsi. zastopniki zadružnih organizaciji v Idriji, sodni sv. Štraus kot župan ter kot,ravnatelj obč. konz. društva, poslanec mesta Eugelbert Gangl kot načelnik stavbene in kreditne zadruge, dekan Arko kot načelnik Ljudske hranilnice in posojilnice, Iv. Gruden kot načelnik okrajne hranilnice in Franc Svetličič kot načelnik Krščanskega gospodarskega društva v Idriji. Posvetovanja so se razven Iv. Grudna udeležili vsi povabljeni. Razpravo in zapisnik je vodil okrajni glavar gosp. Ekel sam. Na vprašanje g. glavarja, kaj je največji vzrok poleg splošne draginje v državi se specielno v idrijskem sodnem okraju, so podali na zapisnik zastopniki sledeče izjave.
1. Slabe letine v letih 1910 in 1911 lani radi prevelike mokrote, letos pa vsled prevelike suše. 2. Pomanjkanje živine vsled slabih letin in živinskih bolezni. J3. Odvažanje boljših pridelkov kakor telet, kuretnine, masla, jajc in pitane živine iz našega okraja v druge dežele. 5. Pomanjkanje promentne zveze z ostalim svetom, ker se vsled dovoza blaga v Idrijo e tovarnimi vozovi podraži vsaka stvar za 50 do 100 procentov. Specielno za mesto Idrijo pa povzročajo draginjo tudi še: Pomanjkanje zdravih delavskih stanovanj, brezposelnost mladine, ki vedno bolj narašča vsled tega, da rudniški erar zapostavlja sinove rudarjev ter jemlje kmečke sinove na delo v rudnik, ter s tem odteguje kmečkemu stanu delavne moči, v Idriji, pa množi brezpo-elnost, s tem, da javni organi ovirajo z raznimi šikanami zadružno gibanje v Idriji, da dežela zvišuje užitnine na mesnino in vino, itd. Kot odpomoč proti rastoči draginji so se zastopniki izrekli v glavnem na sledeči način :
Uresniči naj se želja po železnični zvezi v naš okraj, ki je pogoltnila že ogromno denarja, časa in truda tozadevnih konsorcijev. Ustanovi naj se v Idriji že obljubljena strokovna šola za 14 do 17 let stare delavske sinove, ki se bodo imeli priliko naučiti obrti ter podati erarju in obrtništvu dobre strokovne rokodelske moči. Zboljša naj erar gmotno stanje aktivnim in provizioniranim delavcem rudnika, zida naj delavske hiše ter jemlje v delo namesto kmečkih v prvi vrsti delavske sinove. Dalje naj denarni zavodi podpirajo mestno županstvo z denarnimi sredstvi, da si la^Je omisli večjo množino življetiskih potrebščin, kakor je že v malem storilo z nakupom krompirja ter z naročanjem argentinskega mesa. Dežela naj podpira želje po subvencijah zadružništvu tudi v Idriji v zmislu deželnega zakona. Država pa naj dovoli uvoz klavne Živine ali tujezemskega mesa tudi ^.Jdrfto kakor velja za druga mesta. Seveda se je ta razprava o predlogih, ki so se jasno utemeljili obširno protokolirala. Vprašanje je Je, če bo to imeliMudi kak uspeh. Sploh pa smo mnenja, da je glavna omejitev draginje to, da se colnina tujih živil zniža in meje odpro. Vse truge stvari se lahko še poleg tega uresničijo, če ima vlada res kaj zmisla za potrebe ljudstva.
— Iz Idrijske okolice. Občinske volitve po naši okolici se bližajo.1 V Sp. Idriji še tii določen dan volitve, Čuje pa se, da bo volitev 3. decembra. Na Črnem vrhu je rekla* mačna doba tudi že potekla. Izpuščeni so bili iz volilnega imenika zopet vedoma vsi volilci, ki stanujejo v Podroteji, ki je Itfst Obč. kons. društva v Idriji. Dokaz, ,kako slabo tudi na Črnem vrhu prede klerikalcem. V Doleh bodo občinske volitve v kratkem. O izidu bomo po-
ročali. Volilce pa opozarjamo po vsej okolici,
1	naj se vsaj enkrat streznijo. »ctn<»m9iqsi Mia
Občinska seja v Trbovljah.
(Konec.)
Naj slede nekateri sklepi iz proračunske razprave:
Prošnji stražnika Gutsmandlja, da se mu zviša plača na ono višino, kakor jo imajo drugi stražniki, odkloni se ugodi se prošnja stražnikov, da bi se jim namesto službene obleke izplačeval letni pavšal v znesku 120 K. z motivacijo, da bi vsled tega utegnil trpeti Ugled stražnikov.
Svota K 9000 za izolirnico in razkuževal-nico se zdi odborniku H e i n r i c h u previ-vlsoka, zlasti ker je bilo v lanskem proračunu v to svrho določenih le K 5000. S. S i 11 e r pa je mnenja, da ji svota vočigled rastočemu številu bolnikov prej premajna kakor previsoka in predlaga, da obč. Odbor pritrdi predlogu finančnega odseka. Odb. Dernovšek omenja, da je v z a d n j e m č a s u v i zo l i l-nici umirala ženska po po ln o -ma zapuščena, ne dabibilkdo pri uje n. Župan pravi, da je treba strežno osobje pomnožiti, ker ena strežnica ne more vsemu kaj. Le tako preprečimo take neprijetne dogodke.
Ker je bila nevarnost da se skrči svota K 8000 namenjena občinskim ubogim, je 8. S i 11 e r predlagal, da se ta točka odobri brez debate. Toda že se je oglasil ravnatelj Leiler in se pritoževal, da je svota previsoka, ako je zal. 1911 zadostovalo 4000 K, skok odlan-skih 4000 K na 8000 K je V letošnjem pri>-računu prevelik, ako pojde tako naprej, je dejal, bomo morali kmalu določati v ta namen K 20.000. Nakani, da bi se ubogim od K 8000 kaj črtalo so se uprli socialno demokratični odborniki; sodr. Sitter in Malovrh sta vehementno pobijala to namero ter sta s prepričevalnimi besedami dokazala potrebo izdatne podpore ubogim, zlasti za trboveljsko občino. Dokazom teh dveh sodrUgov se ni bilo mogoče upirati, gospodom ni preOstajalo drugega, kakor da so hočeš nočeš to točko neizpremenje-no sprejeli.
Nato je sodr. Sitter predlagal, da se ustanovi fond za občinsko ubožnico. Toda večina je predlog odklonila. Pa6 pa je tobč. odbor sklenil, da se strankam, stanujočim v občinski vili v Hrastniku, odpovedo stanovanja ter da se spremeni ta vila v občinsko ubožnico.
Interesentom, ki nameravajo napraviti most pri Dimniku, se dovoli iz občinske blagajne v vzlic ugovoru obč. odb, Dr,eota — prispevek K 140.
Sodr. Sitter predlaga, da se plača Cestarju Zupančiču poviša, ker vendar ne gre, dai bi se marljiv delavec dobival po 20 K na mesec. Obč. odb. O r e š n i k se pridružuje predlogu, na kar sklene obč. odbor povišati mu plačo na K 30.
Pri točki »Šolstvo" je malo manjkalo, dal se niso na željo rudniških odbornikov odpravila brezplačna učila otrokom, ostalo je pri starem, vendar pa obč. odbor priporoča učite-Ijem varčnost z u^ili. Nato prečita župan prošnjo nenavzočega obč. odb, Šribarja, ki prosi v svojem in v imenu ostalih dveh kaplanov še za nadaljno obč. subvencijo. Dasi finančpi odsek na predlog sodr. Sitterja ni predlagal duhovnikom nobeue renumeracije kar je bilo popolnoma umestuo, vendar je o b č i n s k i odit o n^>.j predlog obč. odb. ravnatelja Heinricha vzlic protestu socialnih demokratov s k 1 ni 1 d u h o v n i k o m r e n u m e r a c i jj o. Gospodje dobe torej K 1200, kako pridejo do tega darila iz občinske blagajne, menda sami ne yedo. Nadalje .predlaga obč. odb. Heinrich, da se da tudi vsem trem poštarjem renume-racija, kar pa je bilo odklonjeno. Tudi prošnjo 12 učiteljev, ki nadzorujejo sirote, je ohč. odb. odklonil.
Nato pride na razgovor, prošnja župnika, ki zahteva od občine povrnitev stroškov za napeljavo električne razsvetljave v cerkev, župpi-šče in kaplani jo, nadaljue .stroške za poprave vodnjaka na dvorišču župnišča, v katerega je vdrla gnojnica iz župniških svinjakov, stroški so znašali K 99020. Sodr. Sitter, Ijti seje oglasil„k besedi, je popolnoma pravilno dejal: Ako je dal župnik uvesti kake naprave oziroma poprave brez dovoljenja občine,, tedaj ni občina dolžna povrniti p»u stroške, župnik plača sam. V smislu Sitterjevem se je župnikova prošnja zavrnila.
Takisto se je zavrnila prošnja nekega Bo« žiča, ki prosi podporo za neko kmečko društvo* kojega je funkcionar in ki stoji kakor trdi Božič, na krščanski podlagi
Prebivalci Gaberskega naznanjajo, [dp nameravajo zgraditi vodovod,^ia katerega so pjri-
za prispevek is .občinske blagajne.
Kodiho pri, •rtmki proračuna se - je (izvolila še kombija 7 č:laji.0,y,: ty ,)^jdfi W, tym. ob 3. popolne v Hrastnik pogledat ondotno vilo, ki se izpremeni v obč. ubožnico.
4, tojka dnevnega reda je Bejmski red, o katerem poroča namesto ddš6ixieg*
poročevalca župan sam; sejmski red se odobri brez izpremembe.
5. točka je: Prošnja Miha Cestnika za podelitev gostilniške obrti, o kateri poroča namesto nenavzočega poročevalca Počivavšeka obč. odb. Dežman; poročevalec pravi, da v kraju, kjer namerava Cestnik odpreti gostilno ni zanjo nobene potrebe, na kar večina na predlog ravnatelja Heinricha predlog odkloni.
O 6. točki poroča obč. odb, Leiler, ki odsvetuje, da bi občina zamenjala izolirnico v Hrastniku za posestvo, ki ga ponuja za njo Janez Plaznik, ker je njegovo posestvo premajhno in ne bi mogla občina zemljišča praktično vporabiti. Ponudba se odkloni.
O 7. točki dnevnega reda poroča obč. odb. Kramar ter priporoča naj se sprejmejo sledeči prosilci v občinsko zvezo: Klančnik Janez, Brinar Miha, Ivana Alojzij, Detela Janez, Vratanar Alojzij, Komplet Franc, Belpj Franc, Kolovratar Hinko, Kos Anton, Pok Janez, Jazbec Ivan in Zagorjan Luka. Ne sprejmejo se: Kolman Matija, Laznik Anton, Kočnik Janez, Hercog Marija, Šarloh Josefa, Ahlin Alojzij, Ahlin Anton in Kolenc Vid.
Pri zadnji točki se pritožuje sodrug S i t-t e r zaradi pomanjkanje pitne vode na Lokah in priporoča, da se čim prej zgradi vodovod, kar občini ne bi povzročilo prevelikih stroškov, ker je računati na de* želno, eventuelno tudi na državno podporo. Temu se pridruži župan, ki pravi da je za vodovod izdaten vrelec na razpolago, ukrenil bo v tem oziru, kar je potrebno. Obč. odb. D r e o interpelira župana, zakaj tekajo po občini psi brez znamk: v pojasnilo pove župan da so bile pasje znamke od politične oblasti zaukazane samo za dobo pasjega kontumaca; ker pa tega ni več, niso gospodarji primorani psov več, da bi kupovali znamke, če hočemo preprečiti, da letajo psi brez znamk naokolo, mora občinski odbor napraviti v tem smislu sklep. Nato predlaga obč. odb. D r e o , da bodi vsak, kiimapsa, primoran kupiti zanj pri občini znam-k o. Pse, ki bodo brez znamke, bo konjač polovil" Se sprejme. Sodr. S i 11 e r pravi, da je občinsk gozd hudo zanemarjen, zato predlaga, da se gozd sčisti, kar pa je zrelo za sekiro, da so poseka. Predlog se sprejme. Obč. odb. Malgaj prosi, da se popravi občinska tehtnica, kar župan obljubi. — Po rešitvi nekaterih manjših prošenj zaključi iupan sejo.
Opomba : k nekaterim točkam proračuna se o priliki še povrnemo!
Štajersko.
— Nesreča y rudniku. Iz Trbovelj nam pišejo: Dno 7. t. m. je v jami zapadnega revirja št. 1 ponesrečil rudar Jožef Jurkovšek. Padel je tako nesrečno 5 metrov globoko, da 81 je zlomil tri rebra, povrh tega se mu je med padcem zasadila „klanfa“ na desni strani med rebra. Težko poškodovanega so dne 8. t. m. prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico. Jurkovšek ima ženo in tri majhne otroke.
Trst.
— Obsojena novotarija. Niste čitali poročila, ki ga je objavila „Edinost“ o našem shodu pri Sv. Antonu pri Kopru ? Zamudili ste lepo priliko. Shod je bil za nas — po najvišjem mnenju „Edinosti“ — blamaža. Pa
Že pri vsem tem narodnjake strah celo naše ilamaže. Zakaj vkljub socialistični blamaži so se nekateri neverniki vsedli socialistom na li-mance. Seveda jih ni bogve kaj in Mandič — hvala bogu — tudi še ni postal socialist Ampak vendarle se je pojavilo nekaj socialistične nepotrebne novotarije, ki jo strogo in odločno obsoja uredništvo ^Edinosti". Proti tej novotariji se mora zabarikadirati narodna Istra, kakor se je že uredništvo „Edinosti“ zabarikadiralo proti vsaki novotariji bolj trdno, kakor nebo pred peklom. Na jok je človeku, ko vidi, da »Edinost* ne mara socializma. Ali na smeh prihaja tudi Človeku, ko mora iz »Edinosti* izvedeti, da bi narodnjaki najrajši križali vsakega, kdor se ne upa kaditi v »narodnem delu" osivelim starčkom. »Edinost1* baje misli, da je ves svet zadolžen pri njenih bankah, pa bi rada igrala terorizem. Hudo se moti. Kar je socialistov, jih »Edinost" lahko napada, ne bodo se vrnili v naročje narodnjaštva. Za vsakega poštenega človeka je častno, ako je od »Edinosti" napaden. Z uklonjeno glavo morejo hoditi samo mevže narodnjaške, ki so se pokazale zelo sposobne kače, ki ližejo mo-godce in pikajo v — nič. Istrskim sodrugom pa priporočamo, naj »Edinosti" enostavno ne Žitajo, ako si nočejo pokvariti želodca in mo-Žgan. Sedaj vemo, da bo za vsak dejanski napad na socialiste odgovorna .Edinost", ki na take napade ščuva. Proti temu pa bomo že našli zdravila — brez strahu.
Umetnost in književnost.
— Koncert Sevčikovega kvarteta se
snoči v »Mestnem domu" sijajno obnesel, il je izreden glasbeni užitek. Obisk je bil za ljubljanske navade prav dober. O koncertu, ki
se po pravici lahko imenuje umetniški dogodek za Ljubljano, bomo še govorili.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna Italijanski poraz.
Be r o l i n , 12 nov. Iz Carigrada poročajo: Dne 9. t. m. so Turki pred Tripolisom Italijane zopet zapodili v mesto. Italijani imajo 200 mrtvih. Turki so osvojili več topov.
Velevlasti ne potrde aneksije.
Carigrad, 12. nov. Na porti krožijo vesti, da se je večina velevlasti v odgovoru na turško protestno noto proti aneksiji izrazila, da se pred koncem vojne ne morejo izjaviti o aneksiji. Napram turškemu protestu proti italijanskim grozodejstvom pa se je večina velevlasti izrazila jako rezervirano in se sklicevala na nevtralnost, obljubila pa je, da ob ugodni priliki store vse potrebno.
Turki prete.
Carigrad, 12. nov. Z ozirom na italijansko akcijo v Egejskem morju izjavlja turško zunanje ministrstvo, da bi morala porta v tem slučaju izgnati vse Italijane.
V Rimu molče.
B i m , 12. novembra. Tukajšnja poslaništva bi rada dobila pojasnila o italijanski akciji v Egejskem morju, da bi poročala vladam, toda v Bimu o tem strogo molče. Sodijo, da se Italija samo tedaj odloči za razširjenje vojne akcije na Egejsko morje, ako Italijani v Tripolisu vkratkem ne izvojujejo odločilne zmage. Vsekako pa daje mnogo misliti dejstvo, ki ga potrjujejo tudi oficiozna poročila, da so Italijani odložili prodiranje v notranjost dežele na prihodnjo spomlad.
Nemiri v Tunisu.
Pariz, 12. novembra. Pri tuniških nemirih umorjene Italijane so pokopali brez slovesnosti, da so se izognili novim spopadom. Iz Alžira je odšlo 4000 mož v Tunis, da ojačijo ondotne čete.
Bojkot berolinskih moliamedanov.
Sarajevo, 12. novembra. Mohamedanski odbor v Berolinu je pozval m o h aj-medane v Bosni in Hercegovini, naj prično z najstrožjim bojkotom proti Italijanom.
Profesor Br&f vstopi v Sttirgkhov kabinet.
Praga, 13. novembra. Pogajanja s prof. Bratom, da prevzame nezasedeni in Cehom rezervirani poljedelski portfelj v Sttirgkho-vem kabinetu, so domalega dokončana in bo prof. Braf v prihodnjih dneh imenovan za poljedelskega ministra.
Stiirghhovo romanje v Budimpešto.
Dunaj, 12. novembra. Te dni obišče ministrski predsednik grof Stflrgkh člaue bu-dimpeštanske vlade.
Tomašldeva strahovlada.
Zagreb, 12. novembra. Kar smo napovedovali v svojih poročilih, se že izvršuje. Z ozirom na saborske volitve, ki se bližajo, vpeljuje ban Tomašič pravo strahovlado. Oblasti, državna pravdništva, policija in sodišča, vse stoji v službi Tomašičevega terorizma. Dr. Lorkovid, čigar slučaj smo že sporočili — je vložil v saboru proti izvolitvi dr. Neumana v Osjeku protest v imenu Peujida in ga podpisal — je bil včeraj obsojen na tri mesuse zaradi »goljufije", češ da je ponaredil podpis na protestu, dasiravno je Penjiti sam že prej pred sodiščem izjavil, da ga je pooblastil za to. Pričelo se je tudi konfisciranje opozicionalnih časopisov na ta način, da zapleni policija vse liste takoj, ko izidejo, še preden jih more državni pravdnik prečitati. Potem pa že najde državni pravdnik razlog. Tako sta bila včeraj konfiscirana »Pokret" in »Srbobran". Šele proti večeru se jima je naznanilo, da sta zaplenjena zaradi člankov in notic proti Tomašiču in vladni stranki. V tem volilnem boju moramo biti pripravljeni na vse.
Afera Mallk-Hummer.
Dunaj, 12. nov. Poslanec Hummer se je skesal in preklical pismo, v katerem je predsedniku Sylvestru naznanil, da odlaga svoj državnozborski mandat. Kakor pravi v preklicu, je to nemško-nacionalno luč rešil parlamentu »Nationalverband".
Dunaj, 12. nov. Hummer je pozval poslanca Irota na dvoboj, češ da je on zagrešil proti Hummru uaperjeno notico v »All-deutsche Korrespondenz0.
Maročanska pogodba v nemškem državnem zboru.
B e r o 1 i n , 12. novembra. Nemški diž. zbor je včeraj dokončal maročansko razpra\o in odkazal francosko-nemški dogovor s predlogi tekom debate vloženimi, proračunskemu odseku.
Cesar in kaneelar.
B e r o 1 i n , 12. nov. V diplomatskih krogih pripovedujejo, da je kancalar napadel
vodjo konservativcev Heydebranda naravnost na cesarjevo željo. Cesar Viljem je baje sam natančno določil način postopanja.
Prestolonaslednik.
B e r o I i n , 12. nov. Prestolonaslednik Viljem je bil baje zelo potrt zaradi uspeha svoje demonstracije v državnem zboru, ker ni pričakoval, da se bo tako vsestransko obsojala.
Delcassčjcvo stališče omajano.
Pariz, 12. novembra. V zbornici se je včeraj pripovedovalo, da je prišlo med sedanjim in prejšnjim mornariškim ministrom Del-cassejem in Thomsonom do ostrega spopada. Thomson, ki je pred poltretjim letom kot predsednik mornariške komisije provzročil padec Delcasseja, ki je bil tedaj minister za zunanje zadeve, ga hoče baje interpelirati, kakšno vlogo je igral pri sklepanju francosko-španske tajne pogodbe. Pravijo, da je Delcassejevo stališče omajano.
Revolucija na Kitajskem.
Vesti s Kitajskega se glase vedno bolj kritično za dinastijo. Revolucionarji, ki mogočno napredujejo, ne marajo nobenega kompromisa in gredo naravnost za svojim ciljem, da preženo mandžursko dinastijo. Vse je prepričano, da koraka severna armada proti Pekingu. Dogodki v Nankingu, kjer so Mand žuri bestialno morili Kitajce, bodo še bolj ogorčili VBtaše.
JuanšikaJ noče.
Peking, 12. nov. Juanšikaj je brzojavil vladi, da zaradi slabega zdravja ne more priti v Peking, da bi prevzel predsedstvo ministrskega sveta. Splošuo sodijo, da Juanšikaj ne verjame v uspeh vlade, dasi pravi druga vest, da se doseže morda mirna sprava z vstaši.
Klanje v Nankingu.
London, 12. nov. Vstaja v Nenkingu je prezgodaj izbruhniia. Vsled tega so Maud-žuri uprizorili grozno klanje Kitajcev. Morili so moške, ženske in otroke. Posebno so šli nad dijake, ki so si bili odrezali kito. (Kito so vpeljali na Kitajskem Mandžuri. Prej je Kitajci niso nosili)
Boj v Fnčovu.
Fučov, 12. nov. Mandžuri, ki so bili v petek premagani, so se včeraj zbrali v gu-vernejevi palači. Pričakujejo se novi boji.
Odgovorni urednik Fran Bar tl.
Izdaja in xal»ga iaIo£ba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
FR. KS. KASPER
Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva,
hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otoma-nov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo. žaluzij in železnih valjčnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi.
Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago.
nad 5000 kom. najfinejšifi ofilek za gospode „	2000	„	naj finejšifi površni kov, šport-
uifi in zim skifi sukenj „ 3000	„	pelerin
Solidna postrežba!
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je slovenski
Jlustrovani Tednik4
ki izhaja vsak petek ter stane četrtletno K 1 '80.
Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inse-rirajte v njem!
Naslov: Slovenski Ilustrovani Tednik, Ljubljana
Železnato vmo s kino
Picceli-ja v Ljubljani
Dunajska cesta
krepča malokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, slabotne In bolehave o roke, ena pol-Iiterska steklenica 2 K, tri steklenice K 6'60. Poštnina in zavojnina prosta, lekarnarja Piccoll-ja v Ljubljani vsebuje v resnici in vedno navedeno množino železa, ima neoporečno zdravilno vrednost in prednjači za-raditega vsem drugim železnatim izdelkom.
Restavracija .International*
na Resljevi cesti št. 22
v neposredni bližini južnega kolodvora.
Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina kakor tudi gorka in mrzla jedila.
Na razpolago je vrt s kegljiščem in vsi slovenski, nemški, italijanski delavski listi.	Shajališče	sodrugov
Na prijazen poset vabi
Marija Petrič,
gostilničarka.
10 zapovedi
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajajo zdravila p. t. članom okr. boln. Magajn* V Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne In bolniške blagajne južne železnice.
ANTON BAJEC
cvetlični salon
Ljubljana, Pod Trančo štev. 2. Velika zaloga suhih vencev.
Izdelovanje šopkov in vencev, trakov z napiti itd. — Zunanja naročila Izvršuje točno.
Vrtnarija fe na Tržaški cesti.
((§) Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana. 
nad" 2000 kom. posamezn. filae in teloonikoo „ 8000 „ ofilek za dečke in otroke „ 15000 „ najmodernejše konfekcije za dame in deklice.
Priznano nizke cene t
Zmerne cene.
Izdelki solidni.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. .•. Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, je-
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina
. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg štev. 5
katera ima že začetkom sezije
nad 30.000 kom. svežega blaga
po najnižjih cenah — in to:
lekarnarja
Železnato vino