imHlirn: Tednik za gospodarstvo, presveto in politiko Izhaja vsako nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76. Rokopisi.se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas l5°/o dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina : znaša letno 30, oolletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Št p v "af. poštne hran. 12.549 1 3.2TS* Murska Sobota, 13. avgusta 1939, ŠTEV« 22. wmmmmmmaammmammmmmmamm POLITIKA Nj. Vel. kralj Peter II. je na oddihu v Sloveniji. S sedmimi svojimi šolskimi tovariši je obiskal Ljubljano ter napravil izlet na naše gore. Prebivalstvo ga je povsod hitro spoznalo ter mu prirejalo prisrčne manifestacije. Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta se iz Londona vrnila v domovino. O sporazumu mnogo pišejo v zadnjem času naši časopisi. Pa tudi vodilni politiki obveščajo ljudstvo o poteku pogajanj za rešitev našega najbolj perečega notranje političnega vprašanja. Tako je minister dr. Krek rekel v Splitu na sestanku JRZ, da bo sporazum čimpreje sklenjen in da sedanja vlada dela z vsemi silami na to, da bi 1. 1941. mogel mladi kralj prevzeti vodstvo države, ki mora do takrat biti močna po popolni medsebojni slogi vseh državljanov. Tudi inozemski listi pišejo vedno več o našem problemu, tako nemški, madžarski, bolgarski, francoski i. t. d. Neki švicarski list n. pr. piše sledeče: ,.Hrvati so postali v svojih zahtevah zmernejši iz strahu, da ne bi se vrnil dr. Stojadinovič." Neki drugi list pa pravi: „V razgovoru s Hrvati je bil dosežen važen napredek. In čeprav bi kakšna nova težkoča mogla razgovore nekoliko zadržati, imamo resne razloge, da računamo z njihovim skorajšnjim zaključkom." „Nezavisna Tribuna" ki izhaja v Beogradu poroča, da se bo glavno delo začelo še le, ko bo sporazum zaključen, namreč, ko ga bo treba lojalno, iskreno in pametno izvajati in oživotvoriti. K temu še pristavlja, da je sporazum popolnoma dozorel in da danes nihče nima več moči, da bi ga preprečil. Češko-moravski protekto-rat dobi svojo vojsko, ki pa bo štela samo 280 oficirjev in 7000 mož. Gdansk je že spet stopil v ospredje evropskih političnih dogodkov. Da se tam nekaj pripravlja, je razvidno iz tega, da ima Poljska pod orožjem 1 milijon in Nemčija 2 milijona vojakov. Med Romunijo in Madžarsko je prišlo do obmejnega spora, zato so bila prekinjena medsebojna trgovinska pogajanja. i mm Oltrožni telovadni nastop v Turnišču 15. avgusta. Prekmursko fantovsko in dekliško okrožje bo imelo 15. avgusta (na Velko mešo) letni telovadni nastop. Nastop se bo vršil na občinskem sejmišču v Turnišču. Nastopili bodo vsi prekmurski Fantovski in Dekliški krožki. Nastopajo čiani in mladci, članice, mladenke in naraščaj. Spored nastopa je sledeči: ob 8. uri zbiranje na telovadnem prostoru. Ob 10. uri sv. maša. Popoldan ob 2. uri večernice, po večernicah povorka od cerkve na telovadišče. Ob 3. uri začetek nastopa. Nastop bo trajal dve uri. Nastopajo čiani, mladci, člani- ce, mladenke in naraščaj s prostimi vajami. Članice s simboličnimi vajami; orodna telovadba, skupinske vaje in tekmovanje mladcev. Na nastopu bodete videli mladce z iepimi zastavicami, naraščaj s trakovi. Igra godba iz Veržeja. Za okrepčila preskrbljeno. Vsi prijatelji naše mladine ste povabljeni, da pridete ta dan v Turnišče. Videli boste, kaj se je naša mladina naučila v drugem letu svojega obstoja. Vstopnina je malenkostna. V Turnišču je ta dan tudi veliko proščenje. Na veselo svidenje v Turnišču. Bog živi! — Vabi odbor. Anglija in Francija sta poslale v Moskvo mogočna vojaška odposlanstva, da se posvetujejo z tamkajšnjimi generali o skupnem nastopu v slučaju vojne. To je dokaz, da so štirimesečna politična vprašanja slednjič rešena, kajti generali nastopijo še le takrat, ko je vse drugo že rešeno. Vse velike države Evrope vprizarjajo vojaške vaje v takem obsegu, da so podobne skoraj že poskusnim mobilizacijam. Japonska hoče baje skleniti z Italijo in Nemčijo vojaško zvezo. S tem hoče preplašiti Angleže. Angleži hočejo gdansko vprašanje tako rešiti: Poljska naj prepusti Gdansk Nemčiji, zato pa bi se Slovaška razdelila med njo in Madžarsko. Med španskimi republikanci se opaža zopet živahno gibanje. Pred dnevi so neznanci ubili poveljnika orožništva v Madridu. Anglija je posodila Turčiji 16 milijonov, Poljski 8,13, Romuniji 5,5 in Grčiji 2,04 milijonov funtov. Nekatere dele Siegfriedove črte (pas nemških trdnjav ob nemško-francoski meji), je radi zadnjih povodni zalila voda tako, da jih morajo razdreti in zgraditi nove. 30 podjetnikov je nemška oblast aretirala, ker so baje preveč površno delali utrdbe. Petnajstletnica SK MURE Vsem Šolskim upraviteljem! Šolske potrebščine kakor tudi tiskovine Razredne spise lahko dobite kakor prejšnja leta v knjigarni Hahn I. v M. Soboti. Naš agilni športni klub Mura v Murski Soboti proslavi v nedeljo, dne 13. avgusta 1939 po pokroviteljstvom svojih zaslužnih častnih članov g. Benko Josipa industrijalca, g. Hartner Ferdinanda župana in banskega svetnika, g. Arvai Vincenca veletrgovca in dolgoletnega predsednika kluba 15-letnico svojega obstoja. Spored: Dopoldne na tenis igrišču SK Mure tenis match. Popoldne ob 2 uri v športnem bazenu Mestnega kopališča plavalno tekmovanje s sodelovanjem plavalne sekcije SK Mure ter plavalcev iz Ljutomera in Ormoža. Popoldne ob 3 uri prijateljska nogometna tekma Reprezentanca Prlehlje: Mura rez. Popoldne ob 5 uri prijateljska nogometna tekma SK Ljubljana (liga) ; SK Mura SK Ljubljana nastopi s kompletnim liginim moštvom, katero je preteklo nedeljo senzacionelno in katastrofalno porazila reprezentanco Zagreba s 5:0. Po tekmi bo na Stadionu SK Mure »Viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja" velika ljudska veselica na kateri sodelujeta dve prvovrstni godbi. Kljub velikim izdatkom bo vstopnina normalna in sicer: loža Din 15.—, tribunski sedež Din 10.—, stojišče pa Din 4.— Na veselico bo vstop prost. S tem bo omogočeno vsem slojem prebivalstva, da poseti tekmovanje in veselico. Vodstvo SK Mure apelira na vso soboško in okoliško javnost, da pohiti dne 13. avgusta na športni stadion SK Mure in s svojo prisotnostjo moralno podpre delo in stremljenje pionirja športa v Prekmurju. Petnajstletnica, praznik vseh soboških in okoliških športnikov naj bo mejnik športnega napredka in dela, obenem pa vzpodbuda vsem onim tovarišem, ki se nameravajo še pridružiti športnim vrstam v Soboti. Športniki Mure se mrzlično pripravljajo za svoj praznik in pričakujejo, da bo njihovim prireditvam prisostvovalo veliko število gledalcev, ki bodo prišli za mal denar na svoj račun. Podprite neumorno delo soboške Mure! Velika tekstilna razstava na Mariborskem tednu Priprave za veliko tekstilno razstavo, ki bo v okviru letošnjega Vili. Mariborskega tedna nameščena v veliki dvorani in v I. nadstropju Sokoiskega doma (Union), se naglo približujejo koncu. Letos se udeležujejo razstave vse večje tekstilne industrije, ki so po svojem obsegu največje in najmočnejše v naii državi v posameznih panogah tekstilnih izdelkov. Po dosedanjih predpripravah sodeč bo letoinja velika tekstilna razstava na Mariborskem tednu največja razstava, kar jih je bilo v tekstilni stroki do sedaj v Jugoslaviji prirejenih. Zato je razumljivo, da viada po vsej državi največje zanimanje posebno za to razstavo, ki bo nazorno prikazala ogromen razvoj in visoko stopnjo tekstilne industrije v severni Sloveniji. Tekstilna razstava bo odprta ves čas trajanja Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta vsak dan od 7.30 do 19.00 ure. Obiskovalci Mariborskega tedna uživajo ugodnost poloviSne vožnje. Sutomoblltsti, bicihlisti!! rrS BATA. Zadnja pot Lanščak Franca star. emm\ hiho murska mm M. Sobota, dne 9. avgusta 1939. Že zadnjič smo med našimi poli tičnimi vestmi prinesli vest, da je mi nistrski predsednik g. Cvetkovič izjavil, da je sporazum na dobri poti in da bo sklenjen mnogo pred jesenjo. Upravičeno se je vsakdo vprašal kaj bo vsebina sporazuma, ki že toliko časa drži v stalni napetosti vso našo politično javnost. Več o tem nam pove glasilo dr. Mačka .Hrvatski dnevnik" iz katerega posnemamo v glavnem sledeče: „Dr. Milan Stojadtnovič je pred kratsim postav;] interpelacijo a obenem so tudi razšfrjevali letake, ki so izhajali baje iz njegove okolice, v ka terih se stvari predstavljajo tako, kakor da bi bili s sporazumom o novi organizaciji države ogroženi interesi državne zajednice na splošno, srbskega naroda pa še posebej. Vse to pa ni res. Dokazati hočemo baš nasprotno. Med skupne interese države spada brez dvoma nedotakljivost državnega ozemlja. Zato skr&i zunanje in minis-terstvo za vojsko in mornarice. Prvo ministerstvo se poslužuje diplomac je, drugo pa mora skrbeti za obrambo državne meje, če bi bila država napa dena. Ker so ti interesi skupni se mora tudi za nje voditi skupna skrb. To je dr. Maček že večkrat povdaril. Vse dtuge interese pa se morejo razdeliti v dve skupini. Prvi posegajo v državo kot celoto, drugi pa so lokalnega značaja. Med posebne interese spada vsekakor gospodarsko in prosvetno stanje. Od gospodarske sile zavisi med drugim tudi davčna sila, cd davčne sile pa tudi dohodki, ki so potrebni za varovanje In zaščito direktnih skupnih interesov, ki se kažejo v skupni zunanji politiki in skupni državni obrambi. More se torej postaviti vprašanje, kdo je bolj sposoben in bolj poklican, da za te interese skrbi. Kar se tiče strogo lokalnih vprašanj, ki se ne tičejo širših krogov je jasno, da se morajo ti prepustiti popolnoma lokalnim oblastem in samoupravam. Iz tega je razvidno, da ne more biti govora o nevarnosti za državo kot celote. S posebnimi srbskimi interesi je pa tako : Ali bo srbski narod, zlasti kmet, zaradi no?e organizacije države imel kakšno škodo na gospodarskem in kulturnem področju, če bo izgubil nekaj koristi ali prednosti, ki jih je do sedaj imel ali pa, če bo ostala nedotaknjena možnost njegovega nadaljne-ga razvoja. V tem oziru ni bila po-vdarjena niti ena činjenica. Dokler se pa z nasprotne strani ne navede takšna dejstva, moremo po pravici smatrati, da te nevarnosti ni. Zato prihajamo do zaključka, da sploh ne more biti resnega razpravljanja o kakšnem zapostavljanju Srbov. Iz tega sledi, da pri nasprotovanju sporazumi odločajo povsem drugi vzroki. Biti mora neka druga nevarnost, ki nima nobene pravice, da se jo zaščiti. Mogoče hočejo nekateri posamezniki obdržati svoje posebne položaje. Hrvati pa ne morejo iti na roke takim željam in jasno je, da srbski narod zaradi teh teženj ne more nastopiti proti predlaganim spre« membam, s katerimi bi se rešilo hrvatsko vprašanje". Dne 7. avgusta smo pokopali Lanščak Franca starejšega, ki je po dolgi in mučni bolezni v 61 letu starosti dne 5. avgusta izdihnil svojo dušo. Sprevod pokojnega na soboško pokopališče je bii v vsakem pogledu primeren njegovemu udej-stvovanju v življenju. Spremljalo ga je 5 gg. duhovnikov, obe soboški gasilski četi z godbo in praporom, Sokoli s svojim praporom, občinski odbor, deputacije raznih društev in ustanov ter mnogo ljudstva iz M. Sobote in okolice. Posedoval je precej veliko kmetijo, ki si jo je s svojim spretnim in pridnim gospodarjenjem pridobil. Poleg tega se je bavil tudi s trgovino z živino in je vedno zavzemal v javnem življenju Sobote odgovorna mesta. Pokojni je bil 30 let gasilec. V tem času je bil ponovno izvoljen v četno in župno upravo. Prav vneto je sodeloval in prispeval ob nabavi motorne brizgalne, gasilskega avtomobila in četnega prapora. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je bil v četi blagajnik in zastavonoša, ki je zastavo tudi v svojem stanovanju hranil. Ko pa je postal bolehen, je zaprosil naj se določi za zastavonošo njegov zet g. Franci, kar je četna uprava tudi odobrila. Član Sokola je bil od ustanovitve društva v Murski Soboti pa vse do svoje smrti. Tudi Sokolu Mariborski festival V okvirju Mariborskega tedna, ki je bil otvorjen prejšnjo soboto je bil festival slovenskih narodnih običajev in plesov. Stari slovenski narodni običaji so bili deležni v sedanjem modernem življenju tolikšnega zanimanja in razumevanja, kakor ga nihče ni pričakoval. Tudi za nas je bila prireditev izredne važnosti, ker so nastopili tudi naši fantje in dekleta iz Beltinec. Kakor drugi slovenski dnevniki tako je tudi „SIovenski dom" prinesel o tem obširno poročilo, ki se glasi: „Veliko presenečenje so pripravili Prekmurci. Skupina iz Beltinec pod vodstvom Matjaža Kovača, je prikazala originalne, drugod že zdavnaj pozabljene obrtniške „mešetarske" plese, „tkalečko" in „šoštarsko" ter „gostUvanjske" plese „šama-rijanko,, „točak" in sedmokoračno polko „Po zelenoj trati in nazadnje obredno kolo »Marko skače". Spremljavo je imela pristna prekmurska godba iz Beltincev. To, kar so pokazali Prekmurci s svojimi plesi, je bilo tako lepo in za nas nenavadno, da je ta skupina žela navdušeno priznanje in občudovanje. Na takšno laskavo priznanje smo res lahko ponosni, predvsem je bil naklonjen. Če je le mogel je prisostvoval raznim prireditvam in sestankom ter marsikaterokrat po svoji moči pomagal organizirati razne sokolske nastope. Dolgo let in vse do svoje smrti je bil član občinske uprave, v kateri je zavzemal mesto blagajnika in upravitelja občinskih zemljišč. Kot dober poznavalec občinskih razmer in občinskega imetja, je bil vsakokratnemu županu v pogledu upravljanja občinske imovine, dragocen tolmač in svetovalec. Prav uspešno je sodeloval tudi v upravnem odboru občinske hranilnice. Poleg tega je vedno z veseljem sodeloval tudi pri drugih humanih in gospodarskih društvih ter izdatno podpiral vsa stremljenja za gospodarski in kulturni napredek Murske Sobote. Ob odprtem grobu se je v imenu gasilstva in dobrega sosedstva od pokojnega poslovil s prav lepim govorom starešina župe g. Benko Josip, v imenu občinskega odbora pa se je od pokojnega poslovil predsednik občine g. Hartner Ferdinand. Zapušča vdovo g. Ciliko, hčerko Marijo in zeta Franca. Kot stalnemu naročniku našega lista in vietemu sodelavcu za napredek naše občine, mu želimo večni mir in pokoj v domači grudi, preostalim pa izrekamo naše globoko sožalje. K. pa vrli Beltinčarji, ki so tako dostojno in s takšnim uspehom pokazali najširši slovenski javnosti lepote naših domačih običajev. Novi kovani denar S 16. avgustom 1939 bo prišel v promet nov kovani denar in sicer srebrni kovanci po 50 in in 20 din ter kovanci po 2 din in po 50 par. To bo prvi naš denar, ki ga kujejo v obnovljeni državi v naši državni kovnici. Izdajo novih kovancev bo vsa naša javnost pozdravila, ker je bilo v zadnjem času veliko pomanjkanje kovanega denarja, ki je neobhodno potreben vsakemu gospodarstvu, predvsem za kmeta, malega obrtnika in uradnika. Novi denar bo imel nekaj prednosti pred kovanci, ki so zdaj v obtoku. Novci bodo bolj pripravni, kar pa je glavno, jih bo mogoče na prvi pogled razlikovati med seboj. Dobili pa bomo tudi kovance po 25 par in po 10 par, ki bodo iz mešanice aluminija in brona. Istočasno, ko bodo začeli spuščati v promet nov kovani denar, bodo začeli jemati iz prometa star srebrn denar po 50 in 20 din in kovan denar po 1 din. Rok v katerem bodo potegnili iz prome- PREDSTAVE: v četrtek, dne 10. VUI. ob 20 30 uri v petek, dne 11. VIII. ob 20 30 uri v soboto, dne 12. VIII. ob 20 30 uri VELEFILM itiAROBNA IGRA" (Vedno, Hq sem srečna) Fritz v. Dongen Teo Lingen Paul Horbiger Lucie Englisch Hans Moser Martha Eggerth V nedeljo dne 13 VIII. 1939 ljudska predstava ob 11 uri 15 min. »Čarobna igra" Znižane cene: 2 —, 3-—, 5 — din Dodatek: Najnovejši „Metrojournal" PREDSTAVE: v nedeljo, dne 13. VIII. ob 15 30 uri m ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 14 VIII. ob 20 30 uri VELEF1M »PRINCESA KOR&LJEV" Eduard v. ISintersteln ita Sina HiMelm Konlfl Svetislav Petrovič V torek dne 15 VIII. 1939 ljudska predstava ob 11 uri 15 min. „Princeza Koraijev" Znižane cene: 2 —, 31—, 5 — din. Dodatek: NajnovejSi »Alta«Journal" PREDSTAVE v torek, dne 15 VIII. ob 15 30 uri in ob 20 30 uri v sredo, dne 16 VIII. ob 18 uri in ob 29 30 uri VELIKA KOMEDIJA .•Vitezi brez strahu" Stan Laurel Oliver Hardy Dodatek: Od Triglava do Primorja. CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN\ FILMI Čarobna igrat Marietta Duval znamenite revijska umetnica prezira moške in vsi napori njenega ravnatelja, da bi se spoznala z nekim podjetnim mladeničem, so zaman. Pa ji pride na pot agronom Valdenau, človek prirode. ki jo brez ovinkov prosi za roko. Marietta odkloni, slednjič ga ie usliši in gre z njim v samoto. Srečni dnevi. Marietta povabi v moževi odsotnosti svoje nekdanje prijatelje, radi česar pride do spora z možem in ona zbeži. Kljub velikim umetniškim uspehom ne more pozabiti svojega Hansa. Vse je šele v redu takrat ko se spet najdeta. Princesa Koralj: V Zlarinu v Dalmaciji žive lovci na koralje. Stari Vukovič, ki jih vodi, pokliče svojega sina Marka, ki je avijatični pomorski kapetan, domov, da mu nasledi. Med potoma reši iz morja razvajeno in bogato Didi Oršičevo, ki baš ta dan proslavlja svoj rojstni dan in zaroko s tovarnarjem Nikom Peričem. Okoliščine so jo prisilile, da mora z Markom v Zlarin, kjer spozna nov svet. Marko zapušča službo, da ugodi očetovi želji. Didi in Marko se zbližata, ko pa se vrne Didi zopet k očetu, se vrača zopet v staro življenje. Ko zve Marko .za zaroko, prekine vse odnose do Didi, ki je vzljubila Marka. S svojim zaročencem se vrača v Zlarin, da vidi Marka, ki se težko bori za obstanek radi nasprotstev ribičev, ki nočejo ničesar slišati o modernizacji lova na koralje. Med Didi in Markom pride do prepira. Vsa jezna nagovori Nika, da kupi moderno ladjo za dviganje koral, kar vzbudi silno ogorčenje med ribarji ki hočejo potopiti novo ladjo. Težko situacijo reši Marko. Didi je ozdravljena svoje trme in hudomušnosti. Marko se vrača k avijatiki, z njim pa tudi njegova mlada žena — Didi. Vitezi bres strahu: Stanlio in Olio (največja ameriška humorista) potujeta na Divji Zapad, da najdeta hčerko umrlega prijatelja, ki ji je zapustil zlati rudnik. Doživljata čudovite pustolovščine, padeta v roke sleparjem in premagati morata silne težave preden jima uspe rešiti težko in kočljivo nalogo. ta srebrn denar, znaša za kovance po 50 din šest mesecev, za kovance po 20 din 2 din in 50 p pa eno leto. Zahvala »PREKMURSKEGA TEDNA" Ob zaključku poslovanja »I, Prek murskega tedna", ki je uspel tako lepo predvsem v moralnem oziru in pone-sel ime naše pokrajine in njene metropole Murske Sobote širom domovine, si šteje uprava PT za dolžnost, da se zahvali v*em, k? so pripomogli na kakoršenkoli način kprodornemu uspehu zlasti pa sledečim: Gospodu banu dravske banovine 4r. Marko Natlačenu za vzpodbujajoče besede ob priliki slavnostne otvoritve in za velikodušno gmotno podporo ; Vsem referentom kr. banske uprave za posredno in neposredno naklorije nost; Vsem predstavnikom oblasti, društev in korporacij, predvsem pa mari borskemu podžupanu g. Žebotu, za počastitev pri slavnostni otvoritvi. Načelniku sreza Murska Sobota gospodu dr. Franju Bratini za najraz ličnejfca posredovanja pri nadrejenih obiastvih ščimer je doprinesel velik delež k splošnemu uspehu ; Poslancu gospodu Franju Bsjiecu odvetniku v Murski Soboti za razne intervencije; Sresteemu načelstvu v Dolnji Len-davs predisem pa gospodu kmetijskemu referentu ing. Peterneiu za pomoč pri organizaciji lepo uspele vin -ske razstave ; Občini Murska Sobota zlasti pa članom uprave občine, za doprir.eie-ne žrtve ; Združenjem trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev in njenim predstavnikom; Vsem šolskim vodstvom soboške-ga, lendavskega in ljutomerskega sreza za organizacijo šolskih ekskurzij; Sokolskemu druitvu Murska Sobota, ter prosvetnemu društvu, ZFO in dekliški zvezi, SK Muri, lovskemu druttfu, gasilski župi in četam, Aero-klubu in ženskim organizacijam v Murski Soboti ; Vsem častitim župnijskim uradom, občinam in županom soboškega in lendavskega sreza; Zvezi za tujski promet v Mariboru predvsem gospodu direktorju Loosu, upravi „Mariborskega tedna", ter Narodnemu gledališču v Ljubljani za brezplačno garderobo pri uprizoritvi »Veronike Deseniške" ; Iskrena zahvala vsem soboškim trgovcem — darovalcem za razne nagrade in darila, predvsem pa gospodu industrijalcu Josipu Benku. Zahvaljujemo se posebno vsem domačim in tujim razstavljalcem in vsem referentom posameznih odsekov in odborov PT, ki so s svojim neumornim in nesebičnim deiom ustvarili našo največjo kulturno in gospodarsko manifestacijo. Vsa čast in hvala vsem našim slovenskim časopisom, ki so z velikim razumevanjem podpirali našo prireditev. V Murski Soboti, dne 8. avg. 1939. Predsednik: FERDINAND HARTNER 1. r. župan občine M. Sobota in član ban. sveta. Tajnik: ALEKSANDER VEBLE 1. r. strokovni tajnik. DOMAČE VESTI SOBOTA — Osebna vest. G dr. Jelko Ravnihar je bil imenovan za notarja v Trebnjem. Ko odhaja na novo službeno mesto mu želimo mnc.go zadovoljstva in uspehov. — Dr. BRANDIEU SILVIJ zopet redno ordinira. — Akademski slikar g. dr. Bčnyi Ladislav iz Budimpešte razstavi svojih del dne 10, 11 in 12 t. m. v hotelu Central v M. Soboti. Razstava se vrši na podlagi izmenjalne akcije jugosloven-skih in madžarskih umetnikov. — Namesto venca na grob pokojnega g. Lanščak Franca, sta darovala trgovca gg. Evgen in Arnold Heimer Rdečemu križu v Murski Soboti Din 100—. — Slovo. Tiho in nenadoma je odšel iz Murske Sobote g. R. Lah, ki je bil premeščen k sodišču v Šoštanj. Njegovo javno delovanje, za časa njegovega bivanja v Soboti zahteva, da se njega spomnimo tudi na tem mestu ter da se mu zahvalimo za vse kar je stori! za razna društva. Vso njegovo delo izven urada je bilo posvečeno godbi, ki ji je bil udan z vsem srcem. Neumorno je vsa leta deloval pri sokolskem orkestru z vzgledno marlivostjo tako, da tudi na njega odpade velik delež uspehov, ki jih je nekoč žel društveni orkester. Le z izredno potrpežlivostjo z ljubeznijo do stvari je bilo moči doseči take uspehe z mladimi godbeniki, kot jih je dosegel g. Lah. Ko se je ustanovila gasilska godba je bil med prvimi člani zopet on. V zadnjih letih pa je z velikim uspehom vodil gasilsko godbo, kar so dokazali številni uspešni nastopi. Z njegovim odhodom so nekatera društva občutno prizadeta. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo zadovoljstva in uspehov. — Dospeli so najnovejši jesenski in zimski veliki MODNI JOURNALI. Dobijo se v knjigarni HAHN v Murski Soboti. Moderne okvirje za slike _Post. vložke — Kolesa dobite najceneje pri Nemec J., M Sobota. SOKOL V zadnji številki „Murske Krajine" je bilo pomotoma objavljeno, da se vrši letni telovadni nastop Sokolskega društva Murska Sobota dne 10. septembra t. 1. Obveščamo cenjeno javnost in vsa društva, da se naš letni nastop vrši dne 17. septembra 1939 in prosimo, da se ta datum pri event. drugih prireditvah upošteva. Zdravo! Zahvala. Vsem, ki so ob prerani smrti našega soproga, očeta, starega očeta, svaka in strica, gospoda Lanščak Franca trgovca, posestnika in dolgoletnega ob6. blagajnika spremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami, nas prišli tolažit, ter obsuli njegov grob s cvetjem, izrekamo našo naj-iskrenejšo zahvalo. Posebej se zahvaljujemo za ganljivi govor ob odprtem grobu od strani gasilcev g. Benko Josipu, starešini gas. župe in predsedniku čete M. Sobota ter g. županu Hartner Ferdinandu od strani občine. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki so nam izrazili sočutje ustno in pismeno. Končno se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težki uri stali ob strani in lajšali našo bol. Žalujoča družina Lanščak. M. Sobota, 8. avg. 1939. Iz bolnišnice — Sapač Štefan, pos. iz To-polovec se je peljal na vozu proti Soboti. Na ovinku v Gederovcih se je voz prevrnil pri čemer si je imenovani zlomil desno nogo. — Kajdič Marija, pos. iz Ščav-nice je pobirala na škednju jajca. Pri tem se ji je na slami podrsnilo in je padla na tla. Zlomila si je desno voko. — Krampač Evo, pos. iz Žižkov je mož tako pretepel in nabil s kladivom, da je dobila težke notranje poškodbe. — Kajdič Ana, žena delavca iz Lukavec se je peljala na vozu. Krave, ki so vlekle voz, so se splašile in začele drveti, vsled česar je imenovana padla z voza in si zlomila desno nogo. — Kosi Marija, pos. iz Stare ceste se je nabodla z žico v kazalec desne roke ter od tega dobila zastrupljenje. — Martinovič Djuju, graničar iz Vel. Dolenc je dobil lažje poškodbe s tem, da mu je pri rušenju stare graničarske štale padla opeka na bok. — Gospon Ludviku, pos. iz Vučje gomile je pri podiranju dreves popolnoma zmečkalo nogo. — Rous Franc, pos, sin iz Črensovec je pomagal pri mlatil-niči. Med delom je po neprevidnosti vtaknil desno nogo v boben mlatilnega stroja, ki mu je odtrgal nogo do kolena. — Čontala Alojz, poslovodja iz Petanjec je padel s kolesa in se pošteno potolkel. — Vajda Janez, delavec iz Ivanovec je tako nesrečno padel s kozolca, da si je zlomil levo roko. — Grah Franca, dninarja iz Pertoče je konj v hlevu tako močno pritisnil k steni, da mu je zlomil desno nogo. — Lipič Štefan, pos. sin iz Žižkov je padei z voza na neko palico, ki se mu je zarila v trebuh. — Hozjan Marija, pos. hči iz Odranec je po nesreči padla s kolesa in si pri padcu zlomila nogo. Vsi poškodovanci se zdravijo v soboški bolnišnici. LOVSTVO Strelske tekme Zveze lovskih društev za Dravsko banovino v Ljubljani se ne bodo vršile 12. in 13. avgusta t. 1., kakor je bilo objavljeno, ampak se bodo vršile 2. in 3. septembra t. i. GASILSTVO Vsi oni tovariši, ki so prijavili svojo udeležbo na gasilskem kongresu v Ljubljani, naj skrbijo, da bodo imeli svojo gasilsko legitimacijo v redu. 2 dijaka (inji) sprejmem na hrano in stanovanje pod strogo nadzorstvo. KOLOŠA JANEZ, Murska Sobota, Cvetna ulica 5. Prodam posestvo i^&^sssri gospodarskim poslopjem. Hiša zidana. Zemlje 3 orale: sadonosnik, vinograd, njive in vrt. Cena 75.000 Din. — VERA KREFT. IllIlIlIlllIllllllllllliaMkHMHtBIlllHItllllllllllllllinillllllllitttllUlMIl« Radio aparati KOLESA ŠIVALNI STROJI POST. VLOŽKI GRAMOF. PLOŠČE LE OD Nemec lanez H. Sobota Strokovno polnenje in popravljanje vseh vrst akumulatorjev po najnižjih cenah. HITRA POSTREŽBA original DKW motorna kolin vsi modeli 1939 po tvorniških cenah TUDI NA OBROKE. SLUŽBENE OBJAVE ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI Zapisnik XVII. rtdne glavne skupščine Združenja trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti z dne 29. aprila 1939. Od Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani smo prejeli med tem hlpotebarno posojilo v znesku din 300 000. Stroški, obresti, stroški za intabulacljo znašajo skupaj 16 460 din. Ker je zahteval Pokojninski zavod poleg tega, da se zavod vknjiži na prvo mesto in stavba zavaruje proti požaru za znesek 770.660 din v korist Pokojninskega zavoda, še obenem jamstva nekaterih trgovcev, je celokupna uprava prevzela poroštvo za odobreno hlpotekarno posojilo. Ta solidaren nastop članov uprave kaže, da vlada med našim članstvom veliko razumevanje za nalogo, ki jo nam je naložila glavna skupščina iz leta 1935. Pričakuje se, da se najdejo darovalci še iz vrst ostalega članstva, za kar se gradbeni odbor v interesu skupne stvari najtopleje priporoča. Če je že trgovstvo pozvano, da podpira najraz-različnejše socijalne ustanove in druge organizacije, korporacije in društva, tedaj naj se zaveda, da ga kliče naša gradbena akcija, naj za skupno stanovsko stvar prispeva čim več. Poročilo gradbenega odbora je dal predsednik v debato in ker se nihče ni oglasil h besedi, je bilo poročilo soglasno sprejeto. Nato je predlagal, da se 7. točka, 8, točka, kakor tudi 10. točka dnevnega reda združijo. Sprejeto. Glavna skupščina Zveze trgovskih združenj. — Razpravo o ustanovitvi dvorazredne trgovske šole. — Priprave za slavnostno otvoritev »Trgovskega doma". — »Prekmurski teden". Predsednik je pojasnil, da je lanskoletna skupščina zveze trgovskih združenj za dravsko banovino sklenila, da se vrši letos glavna skupščina zveze Izjemoma v Murski Soboti in to ob priliki otvoritve Trgovskega doma. Združenje je za to prireditev izvršilo deloma potrebno predpripravo in je apeliral predsednik na navzoče, naj bi se članstvo slovesnosti otvoritve »Trgovskega doma* udeležilo v čim večjem številu, ker bo ta slovesnost za našo organizacijo največji praznik. Glede priprav za otvoritev dvorazredne trgovske šole je predsednik zbe-rovalcem obrazložil, da je uprava med tem stopila v stik že z merodajnimi oblastmi in da so Uvršepe tudi predpriprave za ustanovitev te važne institucije, Dvorazredna trgovska šola bo organizirana točno po odnosnlh predpisih, ki jih je izdalo za dvorazredne trgovske šole ministrstvo za trgovino in industrijo. Sestavljen je predlog za organizacijski statut te paše dvorazredne trgovske šole in tudi učni načrt, ki se popolnoma ujema z učnim načrtom državnih dvonjrednih trgovskih šot. Absolventi te naše trgovske šole bodo imeli pravico po položeni maturi prestopiti v tretji razred trgovskih akademij. Gojenci bodo uživali tudi ugodnosti djačkega roka v vojski. Glede »Prekmurskega tedna" je predsednik zborovaicem pojasnil, ds se vršijo intenzivne predpriprave za to veliko gospodarsko, kulturno, pro svetno, športno razstavo, ki bo ena izmed največjih prireditev, kakršnih Prekmurje še ni imelo. Pri delu te cr ganizacije je angažirana tudi naša pi sama, ker je pobuda za to izšla baš iz naših vrst in je z ozirom na to predsednik apeliral na vse navzoče, da se tega velikega slavja udeležijo člani v čim večjem številu bodisi kot razstavljalci, bodisi kot obiskovalci. Nadalje je omenil, da je na pobudo našega združenja uprava ozir. uredništvo »Trgovskega lista" v Ljubljani sklenila, da bo konzorcij izdal za čas »Prekmurskega tedna" posebno številko »Trgovskega lista", ki bo posvečena samo Prekmurju. Pač pa prosi uprava lista, da bi naša organizacija za to posebno izdajo pobirala čimveč inseratov, da se na ta način ogromni izdatki za to posebno izdajo krijejo. Omenja, da bo združenje v najkrajšem času po svojih pooblaščencih obiskalo člane za te inserate in opozarja že sedaj, naj vsak po svoji moči prispeva za čim učinkovitejšo reklamo. Razdelitev akcij »Trgovskega lista". Tu poroča predsednik, da je uprava konzorcija »Trgovskega lista" poslala lično izdelane akcije in deležne knjižice s prošnjo, nsj bi se te knjižice ozir. deleži razdelili na današnjem občnem zboru. V konzorcij »Trgovskega lista" so pristopili sledeči člani Združenje kot tako, Benko Josip st. M. Sobota, Štivan Ernest, M. Sobota, in Kohn Samuel, M. Sobota. Predsed nik je imenovanim poslane delnice in deležne knjižice izročil. Samostojni predlogi. Predsednik poroča, da je uprava združenja v določenem roku iz vrst članstva prejela samo en predlog za občni zbor in iz vrst trgovskih na. meščencev tudi en predlog. Predlog, katerega sta stavila člana Bsgari Jožef in Činč Franc, se glasi naj bi občni zbor sklenil odpraviti nakupovalce v trgovini z jajci in perutnino. Predlog sta utemeljila na primeren način, vendar bi bilo prav, da o tem predlogu sklepa sekcija, ki bo na današnjem občnem zboru izvoljena. Predlaga, da se sekciji podeli pooblastilo, da o tem vprašanju končno veljavno sklepa. Sprejeto. Predlog, katerega je stavil pomočniški zbor pri združenju in so ga podpisali številni nameščenci, vsebuje prošnjo, da bi se trgovine v Murski Soboti uvedel popolni nedeljski počitek. Istočasno vsebuje tudi prošnja, da se uvede popolni počitek ob drugih verskih praznikih. Razvila se je k predlogu zanimiva debata, v katero so posegli gg. Benko Josip, Tra>ltman Aleksander, Kol) Rudlf, Zver HALO! PAZITE IN CITAJTE! Dfircrn OD NAJCENEJŠIH DO nULIlUH NAJBOLJŠIHjVSEH ZN9MH GARANCIJA TUDI ZA NAJCENEJŠE KOLO. CENE NAJNIŽJE. 1 DJ Ig S® >o