obrata in pa kmetskega življenja. Življenje na kmetih le ne more biti tako prijetno, ka- kor si marsikdo misli. Dokaz je, da že ve- liko let zapuščajo najboljše moči, in ne samo delavci, ampak kmetski sinovi in hčere rod- no grudo. Vzroki so veliko trpljenje, — mali zaslužek, delo ne traja do gotove določene ure, kakor v tovarni, slaba kuhinja (živež), slabo stanovanje, oziroma ležišča, malo družabnega življenja, veselja in prijetnih zabav posebno za mladino itd. Vsi ti nedo- statki izvirajo iz pomanjkanja splošne in deloma strokovne izobrazbe. Splošna izobrazba: Bolj ko je človek neveden in neizobražen, tem bolj je prepričan, da ve vse, kar mu je potrebno. To je zanesljivo merilo. Pod boljšo splošno iz- obrazbo za kmeta se ne zahteva, da bi mo- ral biti učen. Zadostuje, če pride do trdnega prepričanja, da je vsak človek nadomest- ljiv, — eden nikdar veliko ne zna, — dva vedno več kot eden —, da je splošna iz- obrazba temelj osebne sreče, zadovoljnosti in podlaga nadaljnji strokovni izobrazbi. Izobražen človek se nikdar ne dolgo- časi. Če ni družbe, vzame dobro knjigo in se pogovarja, oziroma posluša najbolj umne osebe svojega naroda. Izobrazba dovede človeka do samostojnega mišljenja in pre- pričanja, da ljubi in stremi za vsem, kar ko- risti njemu, družini, sosedu, stanu, narodu, človeštvu in se izogiblje vsemu, kar bi ene- mu ali drugim škodovalo. Spoznajmo torej, da je izboren učitelj neprecenljive vrednosti sploh in posebno za okolico, kjer deluje, zato zasluži največje spoštovanje. Slab učitelj je velik škodljivec, mogoče ne radi zla, katerega bi napravil na- ravnost, ampak zaradi vsega dobrega, kar bi bil lahko storil, pa ni. Dobre šole, oziroma dobri zmožni učitelj so podlaga vsega na- predka, podlaga prave splošne in strokovne izobrazbe. Zastavimo vse sile, da si jih pri- borimo in vzgojimo! Strokovna izobrazba: Po dru- gih krajih najdemo dosti kmetov s strokov- no izobrazbo, celo z visoko šolo. Pri nas so redki. Naši fantje pač obiskujejo kmetijske šole, pa večinoma iščejo potem službe. Ve- liko jih najdemo pri pošti, financarjih, orož- nikih itd., samo tam ne, kamor spadajo, v prvi vrsti, na domačiji.' Napredek kmetijstva obstoji v tem, da kmet manj trpi, boljše živi in stanuje, več in boljše blago prideluje in pridelke dobro prodaja.. Da se to doseže, je treba izboljšati kmetijstvo. Izboljšanje ene zanemarjene kmetije zahteva od posamez- nika skoro vse človeško življenje. Posamez- nik'izboljšuje le počasi in s težavo svojo kmetijo. Skupno gre hitreje, ceneje in lažje. Koliko že trpe in zamude časa ponekod z mlačvo na cepe! Mlatilnice s človeško go- nilno šilo so pravcati stroji za trpinčenje ljudi. Mlatilnica na vozni bencinski motor gre k vsakemu posameznemu posestniku in omlati in očisti v enem dnevu več žita, ka- kor štirje pridni mlatiči na cepe v dveh tednih. Sejalni stroji porabijo tretjino, do polo- vice manj semena kakor ročna setev, žito bolje uspeva, več obrodi, — ne poleže. Ti stroji so porabni le za bolj velike njive. Pri nas imamo še marsikje njive raztresene v malih krpah po celi okolici. Kmet ima žito vsejano na petih do desetih različnih kosih, namesto skupno na enem. Zlaganje (koma- sacijaf zemljišč je eden važnih pogojev kme- tijskega napredka. Dvajset do štirideset po- sestnikov bi obdelovalo potem skupno svoje polje lahko s stroji in vsemi najnovejšimi pripomočki tako, kakor da bi vsa zemlja bila last enega naprednega veleposestnika. Zbrati in pretehtati moramo vsa sred- stva, ki bi vedla hitreje do cilja, to je do iz- boljšanja kmetijstva. Če bi se nam zdelo po- trebno med drugim n. pr. visoko obdačenje strokovne nevednosti, nesposobnosti, trmo- glavosti, starokopitnosti, naj se izvrši z na- menom, da pride zemlja sčasoma v vedno boljše roke! Glavno sredstvo pa je združenje vseh kmetov v kmetijskih druž- bah. Le - te bi nastopale potem v imenu stotisočev kmetov in dosegle, kar posamez- nikom ni mogoče. Poudarjamo, da Slovenci dajemo cesar- ju, kar je cesarjevega, zato pa tudi zahte- vamo, da se da našemu narodu, kar je nje- govega! Državni poslanec dr. O. Ryb ar (Na polit, shodu v Trstu dne 21. aprila t. 1.) Našim ženam in dekletom u premislek! Kadarkoli se vračam s Češkega v svojo domovino, se zdim sam sebi kakor čebela, ki leti z medom težko obložena s cvetnega po- lja domov v svoj panj. Bodi karkoli, politik, trgovec, veleobrtnik, kmetovalec, znanstve- nik ali umetnik, vsakdo imaš na poti domov občutek, da si se zopet izredno mnogo ko- ristnega naučil in da so bratje Čehi v vsakem oziru naši najboljši vzorniki in učitelji. Resna odločnost, vztrajno, očividno napredovanje, smotrena podjetnost, prevdarno odklanjanje vsega tujega, a strastna, globoka ljubezen do vsega domačega in slovanskega: te lastnosti si opazil pač vsakdo, ki si imel srečo, da si se udeležil nepozabno krasnih slavnosti v Pragi dne 16. maja in ves nasledujoci teden. Čehi so danes najkulturnejši narod v Avstro - Ogrski in eden najkulturnejših v Ev- ropi Največ šol imajo ter najmanj analfabe- kakim slovenskim stavkom: dosledno je do- bival nemške odgovore- Videč to, hotel sem gospoda, poslanca rahlim načinom opozoriti na nepristojnost njegovega obnašanja. Dejal sem zato: »Kaj ne, kako gospod imenitno go- vori slovensko?« Gospod se prikloni; posla- neclpa izpregovori nekaj slovenskih besedi priznanja, na to pa zopet začne po nemško. Srd me je lomil, ko sem odhajal in sram me je bilo nemožatosti nekaterih slovenskih ve- ljakov. Potem se pa pritožujemo, da so v držav- nih službah uradniki, ki slovenščine ne znajo ter se jezimo, da med nas — zlasti v politično službo — tako radi nameščajo Nemce. Z nemščine neveščim kmetom kak konceptni uradnik nikdar ne pride v dotiko. Kar je ž njim treba obravnati, store pomožne moči. Za koga naj se torej slovensko uči? Saj ve, da iz inteligence le malokomu pade v glavo, ogovoriti ga po slovensko. Tacega smatra za silneža ter se že kako poravna ž njim. Bodisi, da ga sklone k nemškemu raz- govoru, bodisi, da ga »odstopi« pomožnej sili. Ko bi se vsak slovenski inteligent zave- dal svoje narodne dolžnosti in bi imel vedno pred očmi ustavno zajamčeno mu pravico, bi izginili kaj kmalu nemški uradniki izmed nas ali pa bi se naučili našega jezika. Naučili bi se pa tudi spoštovati nas, kajti značajna možatost vzbuja vedno spoštovanje. Neod- pustna mlačnost naše inteligence je torej v prvej vrsti krivda, da je med nami toliko tujcev po javnih službah in da nas ti tujci zaničujejo. Ta mlačnost pa utegne roditi še večje zlo. Ali z zapostavljanjem svoje materinšči- ne pred javnimi funkcijonarji ne delujemo — če tudi nevede — v prilog nemškemu dr- žavnemu jeziku? Kaj koristi ves naš upor proti temu zlu, s katerim bi nas vlada rada osrečila, ako so naša dejanja v krutej opreki s tem odporom! Osvestimo se torej! Zlasti se osvesti ti, inteligenca slovenska! Na tvojej strani je zakon; na tvojej strani je naravno pravo, kar je še več ko zakon. Posnemaj Ceha. po- snemaj Laha! Kdaj bode kateri le-teh izpre- govori! z državnim uradnikom drugače, ko v materinščini. Pojdi in delaj tudi ti tako! Ne daj narodu slabega izgleda, kajti s tem, da zapostavljaš svojo materinščino v ustnem občevanji z državnimi uradniki, moraš vzbu- jati vero v neiskrenost svoje borbe za njeno veljavo. In borba za njeno veljavo, je borba za veljavo in za osamosvojo slovenskega naroda! Temu namenu se morajo-umakniti vsi obziri. tov. Vsak Čeh zna čitati in pisati, vsaka če- ška hiša je naročena vsaj na en češki list in skoraj vsak Čeh ima svojo knjižnico čeških knjig. Vsak Ceh pozna narodovo preteklost, zasleduje živo, z umom in srcem sedanjost ter je čisto na jasnem glede narodove bo- bočnosti. Češki narod je ena duša, eno srce. Čeh je marljiv kot mravlja, neumoren in de- laven do skrajnosti, štedljiv in oprezen v iz- dajanju denarja do navidezne skoposti, a pravcat kavalir v razdajanju, kadar gre za narodno stvar. Malo je Čehov — med najniž- jimi in najboljšimi sloji — ki bi ne imeli na- loženih prihrankov. Skromen delavec, poni- žen duhovnik, tih uradnik, neznatna kuhari- ca: vsak ima svoje hranilnične bukvice. Ko pa pride pravi trenotek, izlete iz vseh teh skritih hranilničnih bukvic hipoma na dan tisočaki, stotisočaki za narodno kulturo, so- cijalno ali politično Važno svrho. Skopuhi se izkažejo velike mecene, narodne dobrotnike! Za češko manjšinsko šolstvo, za češko knjigo, češki časopis, češko umetnost, češko gledišče žrtvuje vsak Čeh vsak dan najmanj 2 vinarja. Zdaj, ko zbirajo za »Češko srce« (za prehrano in preskrbo ubožnih otrok) lete na kup tisočaki dan za dnem. Ne mine nikoli cel mesec, da bi ne čitali v čeških listih: ta in ta malokomu znani, v skromnem zatišju štedljivo živeči župnik, notar, obrtnik ali kmet je umrl ter je s svojo oporoko presene- til vse svoje rojake: volil je »Matici školski«, češki Akademiji, »Češkemu srcu« toliko in toliko tisočakov . . . Vse življenje se je ubi- jal in štedil; ob svoji smrti pa je poklonil sad svojega življenja — narodu, njegovi kulturi in napredku. Čeških knjig, slik in muzikalij se pokupi toliko, da jih vedno primanjkuje. Vse iz- ložbe so jih polne, a le nekaj dni; če se količ- kaj pomišljaš, si že zamudil. V dneh jubileja Narodnega divadla so zbujale češke narodne noše prav posebno zanimanje in navdušenje. Videli smo pred sabo žive slike mojstra Jože Uprke. Hoteli smo torej si kupiti za spomin vsaj par dobrih barvastih reprodukcij Upr- kovih slik, ki kažejo češkoslovaške žene. Vse izložbe so imele te lepe slike. A nekateri smo se pomišljali jedva dva dni (težko je potovati s slikami!), a ko smo se končno za slike od- ločili — jih že ni bilo več! — Prodajale so se za »Češko srce« tudi lepe slike nad vse sim- patičnega češkega narodnega voditelja - mu- čenika dr. Karla Kramara. Slik, izbornih v vsakem oziru, je bilo par dni na razpolago v vseh velikostih. A kmalu nato sem obletal ce- lo vrsto trgovin, da bi kupil vsaj najmanjšo, a — vse so že pošle! Tako ljubijo Čehi svoje! Taki potratniki so češki stiskači. Učimo se od njih! Znaki »Češkega srca«, izdani v stotisočerih eksem- plarjih, krvaveče src^ sredi trnjeve krone — pravcati simbol vseh slovanskih src v dobi sedanje grozne vojne — so se prodajali po 1 K. V treh dneh nisi niti za desetak dobil niti enega znaka več. Toda povedati sem hotel našim ženam in dekletom nekaj drugega v premislek: Naj- lepše v Pragi in v Zbraslavi je bila za vsake- ga Slovana in tudi Romana — češka mladina v tistih nepopisno slikovitih, neizrečeno kras- nih narodnih nošah. Mislite si na tisoče zor- nih, lepih, mladih deklet v najrazličnejših moravskih, šleskih in slovaških pisanih, zlato in srebrno izvezenih nošah. To vam je nepo- zabna slika. Na glavah bele čipkaste čepice, preko teh zavezan rdeč rožast robec, oprsje v beli čipkasti košulji kratkih rokavov ter v pestrem, izvezenem životku, spodaj kratko pisano krilo s pestrimi, izvezenimi trakovi po hrbtu, dragocen predpasnik, na nogah lič- ne visoke škornje ali pa rdeče nogavice s šolni. Nekatere so imele na glavi namesto robcev vence iz umetnih poljskih rož in sa- dov ali bele čipkaste ali pisane izvezene če- pice. Raznovrstnost noš je bila velika, a po- gled nanje jc bil vedno nad vse slikovit, ra- dosten in veleokusen. Tudi mladeničev z ma- limi okroglimi klobučki s peresi, golorokih v lepih čipkastih košuljah, pestrih telovnikih, živordečih in izvezenih hlačah ter v visokih svetlih škornjih smo videli mnogo ter se jih nismo mogli nagledati. Ko smo stopali Jugoslovani po Vaclavo- vem trgu k svečanosti v »Panteonu« med špalirjem samih krasnih deklet in zdravih mladeničev v teh narodnih nošah, med špa- lir jem vriskajočili, z robci in klobuki nas po- zdravljajoči naših bratov in sestric. — ko smo gledali na ogromnih stopnicah pred »Panteonom« živo rožo poleg rože, vse bli- ščcčili oči, smehljajočih obrazkov in kličočih nam: »Na zdar, Slovinci! Na zdar, Jihoslo- vane!« — ko so nas kinematrografirali na Žofinskem otoku sredi migotajoče trume sa- mih takih pestrobojnih mladenk in mladeni- čev — takrat, o Slovenke, sem mislil na Vas in bilo mi je bridko pri srcu. Zakaj tudi Ve ne ljubite narodne noše tako, kakor jo ljubijo Čehinje? Zakaj niste Ve prav tako ponosne na dedščino svojih ba- bic, kakor so ponosne še današnje — moder- ne, visoko izobražene — Vaše češke sestre? — Kadar hoče Čehinja biti najlepša, kadar hoče nastopiti najslovesneje, takrat obleče — narodni kroj. Na slavnostno zborovanje v Panteonu šo prišle Čehinje v narodnem kro- ju, na svečanostni koncert v razkošnem »Obecnem domu« so prihitele takisto v na- rodni noši, na slavnostno predstavo opere »Libuše« so dospele ali se pripeljale zopet v narodni noši. In kadarkoli sem bil kasneje tekom 14 dni v Narodnem divadlu, bodisi pri operni, bodisi dramski predstavi, prav vse- lej je bilo več sto deklet in. žena v narodnem kroju. Vse tri slavnostne dneve so praške ulice žarele in migotale v prelestnih .narod- ,nih nošah. Ko pa je nastala zopet vsakdan- ska doba, so noše izginile ter se je pojavil francoski sik. A prišla je nedelja, prišel praz- nik, in narodna noša je takoj iznova izraža- la javnosti, da je — izreden dan. Tako spoštujejo Čehinje svojo kmečko narodno obleko: s tem dokazujejo, kako svet jim je spomin na preteklost, kako eno se čutijo z ljudstvom, kako demokratični so po svojem srcu in okusu. Obleka češkega kmeta in kmetice je Čehu in Čehinji najele- gantnejša toaleta. Vsi Čehi hočejo biti ob najslovesnejših prilikah ena družina, vsi kmetje, vsi kmetice, ter so ponosni na to. V obleki narodovi se zde sami sebi najlepši, najdostojanstvenejši, in mi Jugoslovani mo- ramo z navdušenjem potrditi, da se ne va- rajo. Nič lepšega, ginljivejšega, navduševal- nejšega nima kraljevsko krasna Praga, ka- kor svojo mladino v slikovitih narodnih nošah! Nam pa je bilo bridko, ko smo pomislili, kako izgineva slovenska narodna noša vsled brezbrižnosti, nepkusa in nezavednosti na- šega ženstva. Celo pri procesijah je videti vedno manj naših žensk v pečah in avbah! To je žalostno in sramotno za naš narod ter obenem slabo izpričevalo naše narodne za- vednosti. Slovenke! Spomnite se Čehinj in posne- majte jih! Nikdar niste lepše in elegantnejše kot v noši našega naroda, v oblekah naših babic in prababic. Dne 15. septembra t. 1. se slovesno izno- va otvori naše Narodno gledišče v Ljubljani. Čehi in Hrvatje ter Srbi so nam trdno oblju- bili, da hočejo biti tiste dni naši gostje. Tri dni zapored se bodo vršile slavnostne otvo- ritvene predstave in mirno zaupamo, da nas teh predstav ne bo treba biti sram. Takrat nastopimo kot narod, kulturen, zaveden, vz- trajno napredujoč. In takrat nastopite tudi Ve, naše mladenke in žene, prvoboriteljice za našo majsko deklaracijo, nastopite kot mo- gočen faktor naših kulturnih in umetniških stremljenj. Prihitele boste iz Ljubljane in okolice ter iz raznih slovenskih krajev vese- lit se z nami triumfa slovenske Talije. Ali pridete morda v švabski ali dunajski modi? Kličem Vam v spomin poziv največje če- ške pevke, umetnice svetovnega slovesa, go- spice Eme Destinnove, ki je povabila češko ženstvo na predstavo opere »Prodana ne- vesta« z besedami: »Pridite v narodnih no- šah!« in upam, da ga poslušate tudi Ve. Oživite našo narodno nošo najprej za tri slavnostne dneve našega Narodnega gledi- šča, nato pa jo nosite po češkem prekrasnem vzoru vedno pri najslovesnejših prilikah, da tudi s tem dokažete svetu, da smo in hoče- mo"1 ostati tudi mi samosvoj, nase ponosen zdrav kmečki, demokratičen narod! F. G. Sršeni in čurlp, Kmečka stranka. Bog res ne zapusti preljubih Kranjcev: če moke ni, ne močnika, ne žganjcev, dandanes ko zares že vsega manjka, da že človeku skoraj ni obstanka, naenkrat,, ko se človek najmanj nadja, rešilna pride Noetova ladja. V obliki kakšni? - Težka ni uganjka: to šusteršičeva je kmečka stranka! Uporniki. Jaz sem vojak, in, kakor vsak, pokorščino prisegel sem Cesarji, zvestobo vsem, ki višji so in starji. In če prisego svojo bi prelomil, da slab vojak sem, kdo o tem bi dvomil? A če katoličan se izneveri, in svojemu če višjemu pastirji pokorščino odreče, se mu javno upre, kristjan je^dober, — kak to zlaga se? To vesta Šusteršič in drug, Lampe. Tri siadke besede. Kdor dandanes na bednem sveti še dobro hoče res živeti, on mora tri stvari imeti: Potrpežljivo angelsko, da žolč ne poči mu od jeze in od gneva spričo krivic, nesreč, ki se vsled vojne svobodno širijo od dne do dneva. In trdno vero, ki gore prestavlja, da v težki ne obupa uri, ter kpnčno še želodec kurji, ki žaganje in pesek mu prebavlja. Gospodu iz dvorca. Prepozno je sedaj, gospod iz dvorca, zaman, zaman umivate zamorca. Dovolj ste dolgo imeli nas za porca! Ljudi poznamo vašega uzorca: Za srebrnike oni vse store, celo Boga ti prodade! Mars. Bebtrome m Dravi. (Konec.) Kakšen kapital leži v takem podjetju? Falska elektrarna je bila preračunana točno na 19,500.000 K, torej okroglo 20 milijonov kron. Ali je ta številka vsled vojske postala višja ali pa se je znižala, o tem je težko so- diti brez vpogleda v knjige. Vsekako je tre- ba upoštevati, da dela podjetje od leta 1916 naprej skoraj izključno z vojnimi vjetniki in z vojaki, torej z delovnimi močmi, ki so mnogo cenejše, kakor je bilo v mirni dobi ci- vilno delavstvo. Podjetje pač trdi, da so ti vojni delavci tudi mnogo slabši, kakor so bi- li oni iz mirnega časa. Na tem bo morebiti nekaj resnice, vendar se nam zdi, da ima podjetje končno pri sedanjem načinu dela še vedno dobiček. V drugi vrsti je treba upošte- vati, da prihaja denar za podjetje iz Švice. V mirnem času se je dobilo za švicarski frank približno 95 vinarjev, v vojni dobi pa se je nekatere mesece plačevalo za švicarski frank celo po 2 K 30 v do 2 K 50 v. Kako ogromen dobiček ima torej podjetje že zgolj vsled te razlike v vrednosti denarja! Gotovo je treba tudi upoštevati, da je postal mecl vojno prav ves materijal, ki se rabi pri stav- bi, dražji. A pri tem je treba zopet pomisliti, da ima družba kapitalistov, ki odločujejo pri falski elektrarni, celo vrsto lastnih industrij- skih podjetij, kjer se izdeluje marsikatera vrsta istega materijala, ki se pri tej stavbi potrebuje, vsled tega ta elektrarna podra- ženja ne občuti v isti meri, kakor podjetnik, ki je popolnoma navezan na tuje blago. Ako vse to upoštevamo, pridemo do.zaključka, da proračun ni bil prekoračen, ako se je vsled vojske sploh povišal. Če tudi tiči v takem podjetju ogromen denar, vkljub temu bo prišel oni, ki je dal denar, prav lahko na svoj račun. Proizvajan- je elektrike je v naših deželah še tako malo razvito, da stoji danes tako podjetje, kakor je falska elektrarna, med nami brez vsake konkurence. Kaj bo posledica? Strahovite cene za tok. Brezdvomno take cene, da se bo obrestoval vloženi denar visoko nad ono obrestno mero, ki je v naših krajih običajna za vloge ali za posojila. Vzemimo le prav enostaven račun: elektrarna bo proizvajala okroglo 30.000 konjskih sil. Ako računimo, da proda podjetje moč za tako ceno, da dobi za konjsko silo dnevno povprečno 50 vinar- jev, tedaj je tega skupaj dnevno 15.000 K ali letno 5,475.000 K, torej okroglo pet in pol mi- lijona K. Kdo pa veruje, da bo podjetje dalo moč za tako nizko ceno? Danes, ko se z ozi- rom na razmere lahko sklicuje na splošno draginjo, ko lahko izrablja okolnost, da bo pomankanje delavnih sil trajalo po vojski še dolga leta in bo vsled tega povpraševanje po električni moči neobičajno veliko. Gotovo je, da bo letni dohodek te elektrarne narav- nost ogromen. In letni izdatki, režije? Te so pri takih napravah naravnost malenkostne. V elektrarni sami bo zaposlenih uprav ma- lenkostno število ljudi, morebiti 20—30. Ra- zen tega bo treba nekaj izdati za ohranje- vanje strojev in poslopij. Drava pa da vodo zastonj. Najdražje utegne še biti vzdržava- nje napeljave do posameznih odjemalcev, to- da tudi tu to obstoji iz betona in železja, tako da desetletja in desetletja to ne bo dalo po- sebnih izdatkov, med tem ko mora napravo v lastni hiši itak plačati odjemalec sam. V teh razmerah prav gotovo ni pretirano, ako se trdi, da se bo vloženi denar obrestoval si- jajno, razun tega se bo lahko vsako leto od- pisalo na strojih in vseh napravah toliko, da bo najmanj v 15 do 20 letih vse podjetje do zadnjega vinarja zopet poplačano. Tok pa tudi potem ne bo postajal prav nič cenejši! Ako Človek premišljuje o teh vprašanjih, pač ne more priti do drugega zaključka, ka- kor zahtevati, da se take naprave podržavi- jo. Javnosti, celokupnosti so namenjene, naj jih torej tudi celokupnost upravlja, poseduje, država naj bo v imenu celokupnosti lastnik takega podjetja. To je edino pravično. Hvala možem, ki so ljudstvu zgradili tako podjetje, toda ta hvala ne more iti tako daleč, da bi bilo ljudstvo vsled tega za večno suženj go- spodov denarnih mogotcev. Tembolj je to stališče pravično, ker oni, ki so se pri zgrad- bi podietja najbolj trudili, delavci, inženirji, uradniki, itak od poznejših ogromnih do- hodkov tudi ne bodo imeli ničesar. Naj tu javnost poseže vmes. Gospodarske posledice teh elektraren bodo zelo velike. Občutil jih bode" delavec, ker se bo naselila v dravski dolini velika in- dustrija. V Rušah že gradijo tovarno za du- šik. Bo to podjetje, kjer bo zaposlenih 600 in morebiti še več delavcev. Na selniškem polju v neposredni bližini falske elektrarne se menda tudi že pripravljajo načrti za kako novo podjetje, ker se denarni mogotci že za- nimajo za nakup zemlje. In to bo šlo tako dolgo naorei, dokler bo še kaj prostora v le- pi dravski dolini. Posledice bo na občutil tu- di mali podjetnik, obrtnik, poljedelec. Sle- hernega bo pomanjkanje delavnih moči sililo k rabi strojev in elektrike. Vse prebivalstvo pa se bo brezdvomno takoj poprijelo elek- trične razsvetljave, ker je ta najlenša, naj- bolj praktična in koncem konca še vedno najcenejša. Najbrezpomembnejše bodo posledice za splavarstvo po Dravi, dasiravno so se naši pohorski lesni posestniki ravno za to najbolj bali, ko se je začelo komisijonirati za falsko elektrarno. Če pogledamo kakih 25 let nazaj, takrat je bil promet s flosi in šajkami pač še prav ogromen. Nič nenavadnega ni bilo da j s plulo v enem dnevu po dvesto flosov in šajk proti Mariboru. Toda v zadnjih dveh deset- letjih se je to nenavadno naglo spremenilo, promet na Dravi je tako padel, da je bila zadnja leta pred vojsko že redkost, če je plu- lo po Dravi par flosov. Zravsn Drave nape- ljana koroška železnica je v tem pogledu konkurenco Drave skoraj popolnoma izloči- la. Vkljub temu je enodušen nastop lesnih posestnikov in trgovcev desegel, da so mo- rali podjetniki elektrarne skrbeti za napravo, ki bo vkljub visokemu jezu omogočila flosa- renje. V ta namen je v jezu napravljena po- sebna »cesta za flose«. Je to velik štirikot, podoben globoki škatlji, ki je tako obsežna,