Kaj je vsakemu in povsod treba vediti, *)
da se dobro in popolnoma iznajde v novem dnarji?
Pervi dan tega mesca, ker je bil pervi dan novega dnarja, je veliko prepirov in zmešnjav naredil med ljudmi, zlasti tistim, kterim popred za to reč ni nič mar bilo, ali kteri brati ne znajo. „Noviceu so v 42. listu razločno povedale pervič: kteri dnar je po novi postavi konec unega mesca, to je (pred vsemi Sveti) popolnoma ob veljavo prišel, drugič: kteri dnar je tudi po vseh Svetih celo svojo vrednost obderžal, in tretjič: kteri pa ne in je tedaj nekoliko manj vreden.
To troje je treba vsakemu dobro razločiti, da se iznajde v novem dnarji, in to troje so menda dosti umevno razločile ^Novice" v gori imenovanem listu. Ker pa želimo, da bi bilo ljudstvo nase, kmečko in gosposko, v tem dobro podučeno in da ne pride nobeden v kako zadrego, povemo tedaj se enkrat:
Pervič. Preklicani so in sedaj nimajo nobene dnarne veljave več: 1) polgoldinarji, 2) stare petice vsake sorte, 3) stare dvojače, 4) 3kraj-carji in ven ar j i in pa 5) ves kup r eni šajnasti dnar, kjer ga je se kaj bilo.
Drugič. Stari dnarji, ki so obderžali svojo polno vrednost, so: 1) bankovci, 2) cesarski tolarji po 2 goldinarja in pa po goldinarji, 3) nove dvajsetice (to je male, deseticam podobne cvancigarce leta 1852 kovane) in pa 4) laške dvajsetice ali lire.
Tretjič. Stari dnarji, ki so zdaj nekoliko manj vredni, so sledeči: 1) stara velika dvajseticane plača več celih 20 starih kraje, ampak le 19 kraje, in pa en-uialo manj kot pol v starem dnarji ali pa 34 novih kraje,
—   desetič a le 9 in enmalo več kot pol starih kraje, ali pa 17 novih kraje., — peterka ali f i n f a r c a le 4 kraje, in enmalo več kot 3 vena rje starih krajcarjev, ali 8 in pol novih, — dvojača ali šest i ca od leta 1848 in 1849 le 5 in enmalo več kot pol starih ali  pa   10 novih kraje,
—  groš Je 2 stara kraje in pa 3 venarje ali pa 5 novih,
—  2krajcar le 1 kraje in pa enmalo več kot pol ali pa 3 nove kraje, — krajcar plača le obilo 3 stare venarje ali poldrug nov krajcar, — stari polkrajcar ali cvajar in pa 1 lašk centezim plača tudi pol krajcarja v novem dnarji, — križavec (križasti tolar) plača le 2 gold. in obilo 11 kraje v starem dnarji ali pa 2 gold. 30 kraje novega, — polkrižavec plača le 1 gold. in 4 kraje starega ali pa 1 gold. 12 kraje novega dnarja, — če-tertkrižavec plača le obilo 31 kraje v starem dnarji ali pa 55 novih. — Toda cena vseh teh dnarjev velja le od lepega, neobrezanega, neoglajenega in ne luknjastega dnarja; obrezani in luknjasti dnar se le na vago jemlje v cesarski  dnarnici (JMiinzamtJ.
Se enkrat tedaj rečemo: to troje je treba dobro za-popasti, da ne bo več zmešnjav in prepira.
Zdaj se nam pa potrebno zdi, nektere reči še bolj na drobno razložiti, ker nas je skušnja poslednjih dni učila, da je v sledečih rečeh največ napčnih zapopadkov.
*) Ta poduk se na posebnem listu dobiva v bukvarnici gosp. Giontini-ta in v štacuni gosp. Pleiw eis-a v Ljubljani za 3 nove kraje. Naj bi šlo teh listov prav obilo po deželi in bi podučili stare in mlade, kmete in gospodo!                Vred.
Sliši se, da nekteri prodajajo to in uno reč za šestice in krajcarje še po njih stari vrednosti. Kaj takega more le tisti storiti, kdor iz neumnosti v svojo gotovo z gub o prodaja, ali pa kdor kup pri kakšnem blagu tako visoko nategne, da lahko potem šestice ali krajcarje po starem jemlje in pri vsem tem še dosti dobička ima. To pa ni pošteno in zraven tega delajo taki ljudje še več zmešnjav, kakor jih je že, ker vsak drug, kdor se derži postavne cene tega dnarja in kdor iše le poštenega in majhnega dobička, ne more šestič in krajcarjev po stari polni ceni jemati. Ce, postavimo, kdo kupi od kmeta za goldinar krompirja v starem dnarji, pa mu da goldinar s k bankovec, ga je pošteno plačal; če pa mu da 10 šestič (ali dvojač), mu mora pa doplačati še 5 novih krajcarjev, če ne, je kmet za teh 5 kraje, na zgubi. Zato tudi, če, postavimo, od koga kaj kupiš za 30 krajcarjev po stari rajtengi, pa mu za to daš bankovec za 1 goldinar, ti mora na 5 šestič, ki ti jih ven da, dodati še 2 kr. in pol v novem dnarji.
Če menjaš kje bankovec za 1 goldinar, si ti mora dati 10 šestič, zraven pa še 5 novih krajcarjev, ker tako še le se pobota ta reč po postavi, ktera pravi, da šestica je le 10 novih krajcarjev vredna, ne pa 10 in pol, kakor bi bila po polni veljavi, ktere pa, kakor smo že gori rekli, po novi postavi nima.
Ravno pri bankovcih in šesticah je zatega voljo naj več zmešnjav in prepira, ker ljudje ne vedo, da vsak bankovec za 1 goldinar plača 105 novih kraje, ali 1 nov goldinar in pa 5 novih kraje, tedaj dva bankovca po goldinarji ali pa bankovec za 2 gold. plača 2 nova gold. ia 10 novih kraje, bankovec za 5 gold. plača 5 novih gold. in 25 novih krajcarjev itd. En nov goldinar, s šesticami plačan, pa šteje ravno 100 novih kraje, ali pa 10 šestič, na ktere se ne doplača nič.
Zakaj pa ti od vsakega terjati moreš, da ti na vsak goldinarsk bankovec, ki ti ga je v šestfcah zmenjal, 5 novih krajcarjev doplača? — zato, ker pri vsaki šestfci, Ki jo boš komu dal, boš mogel po postavi priložiti še pol novega ali pa pol starega krajcarja ali cvajar, ker oba, novi in stari cvajar, imata po postavi eno ceno.
Še nekoliko manjo vrednost kakor šestice, ima pa kup r en i dnar; 1 goldinar šestič plača 100 novih kraje, 1 goldinar kuprenih starih krajcarjev pa le 90 novih. Potrebno je tedaj pri majhnih krajcarskih kupčijah stare krajcarje vselej v nove prerajtovati. Postavimo, da kupiš za 4 stare krajcarje trakov, — prerajtaj jih koj v nove. 4 stari kraje znesejo v prerajtbi 7 novih. Recimo zdaj, da jih hočeš^ plačati s šestico; tedaj dobiš 3 nove krajcarje nazaj. Ce pa daš 4 stare krajcarje, kteri v plačilu le veljajo 6 novih, mu moraš pa še ti doplačati 1 nov krajcar. Ce pri taki kupčici starega dnarja ne prerajtaš v novega, ne bo plačilo na nobeno stran prav; zakaj, če daš za te trakove 4 stare krajcarje, zgubi oni nov krajcar, — če jih pa plačaš s 5 kuprenimi krajcarji, si pa ti za pol novega kracarja (ali cvajar) na zgubi.
Slišali smo tudi, da se nekteri branijo kuprenega dnarja po 2 krajcarja, ker pravijo, da dva kraj car je preklican. To je laž; stari 2krajcar še zmiraj velja in plača 3 nove kraj.    Tako jih mora pri plačilu vsak vzeti.
List. 45.
Zdaj pa še nekaj! Kdor ima zdaj kak dolg plačati v novem dnarji, kterega je naredil še pred vsemi Sveti v starem, mora v novem dnarji na vsakih 100 gold. doplačati še 5 novih gld. Postavimo, kak kramar je šta-cunarju dolžan 100 gold. v starem dnarji; v novem dnarji stori to 105 gold. Ce tedaj štacunar terja 105 gold. v novem dnarji, terja pošteno, kar mu po postavi gre. Ce kramar zdaj plača ta svoj stari dolg z 100 gold. v bankovcih, je poplačal svoj dolg popolnoma; če pa hoče ta dolg poplačati z starimi d vaj 8 e ti ca m i ali deset i-cami, mora 3 gold. v novem dnarji doplačati; če ga plača v šesticah, mora dodati 5 gold., v krajcarjih pa celo 15 gold. novega dnarja, zato, ker 100 gold. starih dvajsetic plača le 97 gold. in 9 kraje, starega dnarja, 100 gold. šestič od leta 1848 in 1849 le 95 gold. in 14 kraje, 100 gold. starih krajcarjev le 85 gold. in 43 kraje, starega dnarja. Pri tem plačilu nima štacunar nobenega dobička, ker novi dnar, kovan po 45goldinarskem merilu, je toliko loži memo starega, ki je bil skovan po 20 gol-dinarski meri, ali z drugimi besedami rečeno: po novi pogodbi našega cesarstva z nekterimi nemškimi deželami je kovanje dnarja zdaj tako pre narejen o, da se iz 1 eolnega funta ali 28 lotov srebra kuje zdaj 45 cesarskih goldinarjev, popred se je kovalo 20 gold. iz 1 koloniške marke ali 16 lotov srebra. To je poglavitni razloček novega  in starega   dnarja.
V  tem novem dnarji se rajta zdaj tudi v vseh ces. kan-celijah vse, kar ima kdo plačati ali pa prejeti; po tem bojo davki in vse druge reči prerajtane. Za to se ne sme misliti, če se zdaj kje nekoliko večja šuma tirja, da je davek eli kakoršno koli si bodi plačilo zatega voljo večje; davek je ravno tolik kakor poprej, le novi dnar je nekoliko manj vreden memo starega, kakor smo gori povedali.
Še eno h koncu:
Tu in tam pravijo nekteri, da imajo stare dvajse-tice že spet 4 gold. pri 100 nadavka ali ažija. Res je, da se v časnikih bere, da 100 gold. starih dvajsetic stane 104 gold. v novem dnarji, — ali to ni še 4 gold. ažija, ampak s tem namečkom se bližajo dvajsetice le svoji stari vrednosti ali vrednosti bankovcov, kterih 100 gld. plača 105 novih goldinarjev; če stoje tedaj dvajsetice po 104 gold., res presežejo za 2 gold. postavno ceno, vendar jim še zmiraj manjka 1 gold. pri 100, da bi plačale toliko, kolikor plača 100 gold. bankovcov, namreč 105.
V                                                                                                        v
Se enkrat vam tedaj rečemo: Berite dobro, kar smo vam tukaj povedali; vse je resuično in tako kakor postava veleva. Kdor drugač govori, se moti ali sam iz nevednosti, ali pa hoče iz dobičkarije druge motiti. Naš namen pa ni noben drug kakor edino le povedati, kar postava terja.
Ker vsak človek ne zna brati, naj mu tisti, kdor zna, to prebere in ga poduči; želeti bi bilo še posebno, da bi si duhovni gospodje in učitelji, kakor koli morejo, prizadjali, razložiti ljudem novo postavo in tako odverniti mnogo prepirov in zmešnjav.
Kdor ta list dobro razume, ve vse, kar je treba vediti. Kdor pa se hoče v prerajtovanji še bolj vaditi, naj si kupi še novo „Veliko prati ko" — ta mu prav po domače  vse prerajtovila na drobno razlaga.
V  „Pratikicc je vse povedano, kako se stari krajcarji in goldinarji prerajtujejo v nove, in novi v stare, in vse je brez pomot. Le nekteri se spodtikujejo nad tisto tablico, ki kaže, koliko stari krajcarji pri zameni plačajo novih, in pravijo, da je napčna. Al to ni res, ker ta tablica je po tem narejena, da navadno se le, kar je manj kakor šestica, plačuje s kuprenimi krajcarji, zneski čez 5 krajcarjev pa z 1, 2, 3, 4, še s ti ca mi itd., kterim se potem le toliko posamnih krajcarjev doplača, kar
-----   354    -----
se s šesticami plačati ne more. Da vidite, da je ta tablica prav, recimo, da kdo hoče 25 starih krajcarjev plačati ˇ novem dnarji, tedaj mu da 4 šestice, to je , 40 novih krajcarjev, pa še poverh 1 star krajcar, ki velja 1 kr. in pol novega, to je tedaj skupaj 41 kr. in pol; — ali pa, postavimo, da kdo komu plača 60 kr. stare g-a dnarja, tedaj mu z 10 šesticami plača 100 novih kr. Ce bi se bilo plačilo na ti tablici s samimi kuprenimi kraje, mislilo, se ve, da bi bila rajtenga vsa druga. Ker se pa v navadnem življenji zneski čez 5 kraje, plačujejo s šesticami, je tedaj ta tablica tudi na to vižo osnovana, in ker smemo misliti, da to vsak sam ve, nismo pri tem šestič razločno omenili, in to se nam je toliko manj potrebno zdelo, ker smo ravno poprej povedali, da vsak kupreni stari krajcar 1 krajcar in pol novega plača.