340
Slovenski glasnik.
pa se ozre nanj; oči so jej zaplamtele, lice se jej je zarudelo in na-smehljala se mu je tako prijazno. „Zdaj sem rešen!" vzklikne on. „Zmagala si ti! Vzemi me s seboj! Ti si moja, jaz sem Tvoj!" Približa se jej, poljubi jo, neizmerno je srečen. Krik se začuje po sobi. Platoša pribiti v sobo; Aratov je bil nezavesten. „Jaša! Jašenka! Jašenjonoček!" jadikuje Platoša ter ga po dolgem trudu vzdrami iz nezavesti.
Prihodnji dan je ostal v postelji. Teta Platoša je bila v veliki skrbi zavoljo njega, za tega delj pošlje po zdravnika Paramona Paramo-noviča. Ta je spoznal, da ima Aratov srčno napako in da ga trese mrzlica. Zapisal je nekaj zdravil ter potem odšel. Ko ga je Platoša vprašala, je li bolezen nevarna, pokazati jej je hotel vso svojo učenost ter jej odgovoril, da se zdaj še ne da povedati. Jakob je zagotavljal teto, da je srečen in zadovoljen in nikakor ni hotel dopustiti, da bi Platoša ostala pri njem čez noč. Teta ga je zapustila ter zadremala v svojem naslonjači, ko jo vzdrami strašen krik iz spanja. Prihiti k Aratovu, kateri je nezavesten ležal. Lotila se ga je huda mrzlica; čez nekaj dnij je umrl. Pred svojo smrtjo je še prišel k zavesti. „Teta", rekel je svoji teti, „zakaj se jokaš, ker moram umreti? Ali ne veš, da je ljubezen silnejša od smrti? O, smrt, kje je tvoje želo! Nikar se ne jokaj! Veseli se, kakor se jaz veselim!"
In zopet so se nasmehljale njegove ustnice, na njegovem lici je zasijal izraz sreče in zadovoljnosti. Platoše se je polastila neizmerna žalost ; — njen ljubljeni Jasa pa se je za večno združil s svojo Klaro!--------
To je bistvena vsebina tega najnovejšega umotvora slavnega Tur-geneva. Kakor se čuje, piše zdaj Turgenev nov roman katerega hoče še v teku tega leta objaviti. Bog daj, da bi nas v kratkem razveselil z novim plodom svoje muze!
Aleksander Hudovernik.
Slovenski glasnik.
Slovenske novine 1. 1883. V Slovencih izhajo letos te novine:
1.  Novice gospodarske, obrtniške in narodne. XLI. leto, v Ljubljani, po jeden pot na teden na celi poli v 4ki. Odgovorni urednik Alojzij Majer, glavni urednik dr. Jos. Poklukar. Tiskarna: J. Blaznikovi dediči.
2.  Zgodnja Danica. XXXVI. leto. v Ljubljani, tednik, na celi poli v 4ki. Urednik L. Jeran. — Tiskarna: J. Blaznikovi dediči.
342                                               Slovenski glasnik.
18.   Popotnik. List za šolo in dom. IV. leto, v Mariboru, po dvakrat na mesec na celi poli v 8ki. Urednik M. Nerat. — Tiskar J. Leon.
19.   Cerkveni Glasbenik, organ Cecilijinega društva v Ljubljani, V. leto, po jedenkrat na mesec v 8ki. Urednik Janez Gnezda, urednik glasbene priloge Anton Forster. — Tiskar R. Milic.
20.  Kres. Leposloven in znanstven list. III. leto, v Celovci, mesečnik, vselej po 3—4 pole v 8ki. Urednik prof. dr. Jakob Sket. — Tiskarna družbo sv. Mohorja.
21.   Ljubljanski Zvon. Leposloven in znanstven list. III. leto, mesečnik, vsak zvezek po 4 pole v 8ki. Urednik Fr. Leveč. ¦—Narodna Tiskarna.
22.  Slovenski Pravnik. III. leto, v Ljubljani, mesečnik, po 2 poli v m. 8ki. Urednik dr. Alfonz Mosche. — Narodna Tiskarna.
23.  Šola. Glasilo Goriških učiteljev. III. leto izhaja v Gorici brez določenega obroka v zvezkih po 2 poli obsežnih v 8ki. Urednik V. Cernic. — Hi-larijanska tiskarna.
24.  Mir. II. leto, v Celovci, po dvakrat na mesec na celi poli v mali 4ki. Urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja.
25.  Ljudski Glas. II. leto, v Ljubljani, po dvakrat na mesec na celi poli v fol. Urednik Ferdinand Suhodobnik. — Tiskarja Ig. pl. Kleinmavr in Fedor Bamberg.
[26. Kmetski Prijatel. Der Bauernfreund. Z „ Gospodarsko prilogo". II. leto, v Celji, izhaja drugo in četrto nedeljo v meseci na celi poli v 4ki. Urednik dr. Edvard Glantsch nigg. — Tiskar Janez Rakusch.]
27.  Škrat. Zabavno-zbadljiv in šaljiv list, I. leto, v Ljubljani, po dvakrat na mesec po polu pole v 4ki, Urednik Janko Pajk. — Narodna Tiskarna.
28.   Obrtnik. Der Gewerbsmann. I. leto, v Ljubljani, vsak mesec po jeden pot na celi poli v 8ki, s slovensko-nemškim tekstom. Urednik Matej Kune. — Tiskata Klein in Kovač.
Poleg teh listov tudi „Laibacfier Dioecesanblatt", ki se tiska v Narodni Tiskarni, prinaša mnogo slovenski pisanih razprav.
Število slovenskih časopisov je lep dokaz o marljivosti, žilavosti in o rodoljubji malega naroda našega, ki šteje uradno samo 1,192.000 duš.
Miklošičeva slavnost. Iz Ptuja smo prejeli ta dopis: Dne 20. novembra t. 1. bode praznoval vseučiliški profesor in dvorni svetovalec dr. Fr. vitez Miklošič na Dunaji sedemdesetletn'co svojega rojstva in štiridesetletnico svojega delovanja na polji slovanskega in primerjajočega jezikoznanstva, Ni nam treba opisovati njegovih zaslug, znane so vsakemu izmed nas, znane so po vesoljnem svetu. On je postavil temelj zdanji slavistiki, njegovi učenci sede na stolicah slovanskim jezikom po vsej Evropi, on je sin zemlje slovenske, sin, kakeršnega drugi večji narodje nahajajo le redkokrat med svojimi.
Zato se je že preteklo leto v Ljutomera, v čigar okolici, v Radomerščaku, je zagledal svojega življenja dan slavni sin naroda slovenskega, zbral odbor, da stori potrebne priprave za slavnost. Odborniki so: prof. J. Šuman in Pukl j Radosl. za Dunaj; dr. Klemenčič za Gradec; dr. Radaj in dr. Jožef Pajek za Maribor; dr. Sernec in prof. Žolgar za Celje; Grasselli, prof. Pleter-šnik in prof. Leveč za Ljubljano;   prof. G laser in prof. Je s en ko za Trst;