Zgodovinski spominki za prosto slovensko Ijudstvo. Spisal Davorin Trstenjak. Slovenska iiitciia vesi, potekov iu foregov \ grornjem Stajeru v Hstinah ud leta 1174. Otokar VIII. vojvoda štajerski, kteri je posebao bil da režljiv do crkev, je sekavskeai u štiftu (kloštrn) dal hosto za rejo živia pripravao z bribi ia plaaiaaaii vred (sylvaai gregibus aleadis aptaai, cuai aiontuosis et plaais). Ta plaBiaa se je velela: Trigorole, gotovo popačeno iz : Triglavlje. Ta plaaifla se je tudi velela: Vocborberg to je: Bobor-Bogor-boga Triglava breg. Tudi aa dolBjem Štajeru blizo PlaaiBe (Moatpreis) je breg Bohor. Da je Bob or-Bogor pričuje ta okolščiaa, ker se doliaa pod Bohorom veli že poaeaičeaa Gotstal to je Gottesthal bogova doliaa. V ti doliai je stal veliki dvor za živiao imeaovaa: Oborwiž, od staroslov. besede: oborživiaski hler. Vode, ktere so tekle skoz ta velika posestva so se velele: Trieba, to je trebaa voda, Grada iB Tue-1-'-~e toje: Tvediaja, Bi strica ia Uadrima. Sledaja diaj beseda je zelo važaa, ker se prepričamo, da so tadaj Sfo veaci glasaik starosloveaski a — o . aa — oa, kot u a izgovarjali. Uadrima - ABdrima, primeri: Aadrica pri Gradca, iz staroalov. Besede: aadra, bovosIov: odra, aqua fluctaaas voda z aioČBirai vali tekoča. Edea travaik se jevelel: Gaevaze to je: Govače, travaik, kjer se je goveja živina pasla. ImeBUje se pašnik: Vrezea to je: Breze, dalje doliaa: PreduotPredot, dalje pašaik: Poachschach to je: v pušah, dolifla J elaich, to je: Jelaik, kjer so j e 1 e rastle, ia hosta: Eiseagor, to je železaagora. Eiseagor je že pol Bemška pol sloveaska beseda. (Diploai. Styr. I. 162. 165). V Sekavi so bili reguliraai korarje sv. Auguštiaa. Od tega kloštra je dobila ime sekavska (graška) škofija. Sekava pomeaja kraj, kjer so boste posekali, ia pozaeje ajive ia travaike aapravili. *) *) Slovenec je bil vsigdar priden gospodar. Lepo štajersko deželo, ktero se opustošili nemški Gothje, Heruli, Markomani, Kvadi pozneje divji Huni in Obri, je Slovenec sopet obdelal, vesi postavil in mesta, in vendar še ga strastni piaavci imenujejo barbara in divjaka, in če se za svoj lepi jezik potegne, fanatika. Vredništvo.