.. . ... rs*
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: 2S7G COETLAKDT.
Entered m Second-Class Matter, September 21, 1913, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act Congress of March 3,1879.
TELEFON: 2876 OOBTLANDT.
NO. 136. — ŠTEV. 136.
NEW YORK, MONDAY, JUNE 11, 1917. — PONEDELJEK, 11. JUNIJA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Cenzus v New Yorku.
Pi** Hildegarda Hawthorne.
Prvikrat v zgodovini države hotno popisani, «1» bomo povedali «>d ločno, kaj imamo in kaj ne; — kaj smo pripravljeni dati ali po mm I iti dežHi v tem «"'»«1 potrebe.
Na* patriotizem zahteva od nas. da jasno in pravilno odgovorimo ria VMa razlu-n« vprašanja. In kakor je Mtvar enostavna, vendar ima eerum« namen prepričati m« o nameni mišljenju in pripravljenost i.
Koliko "ne" se idiii današnje
dni!
V	razgovoru o vprašanjih reče etia ženska:
—	Nimam nič proti temu. da nimam tovornega avtomobila in voza, konj in motornega čolna. — Toda. če moram na mnoga vprašanja odgovoriti "ne", potem oblije rdečica sramote moja lica. .. Zakaj nismo bolj naučene v različnih strokah, da bi bili v dejansko pomoč na več stranif Ako znam pisati na pisalni stroj, znam samo z dvema prstoma. Ne znam nika-kega jezika, razun mojega, katerega se morem posluževati. Ne — znam kuhati, ne znam šivati oblek, ne znam ravnasti s strojetn'V
—	To bo lena stvar za nas vse. ko se bo pokazalo, kako malo smo vredni, — pravi druga ženica. — In še več: našli bomo tudi kaj zna no, kar je koristno. Sre<"na setn <ia za stopim na vrtnarsko delo, kajti vsako leto obdelam svo; mali vrtiček. Tako morem, vsaj na eno vprašanje od®rovoriti 4da*. Ako vsaka zna to. potem bomo ko ristne v skupnosti. Poučili se pa borno, v čem se moramo vežbati da bomo bolj koristni. ^
To je poglavitno.
Ako dežela enkrat ve, kaj zna kdo delati, potem jih bo država razvrstila po prostorih, kjer mor* največ koriatiti deželi.
V	New Yorku je veliko število lakih, ki so izvežbani popolnoma v svoji stroki. Mnogo jih je pa tudi takih ki nimajo določenega poklica. Oboje vrste ljudem bo od ločeno mesto pri delu. ko bodo enkrat popisani.
Naša dolžnost je, da pomagamo vsestransko pri popisovanju. Naša prva dolžnost je. da pokažemo, da xmo na Strani našega predsednika v njegovem prizadevanju, da organizira narod za veliko delo, ki je pred nami.
Kaj moreš storiti za deželo?
To je zelo lepo vprašanje. Vsakemu izmed nas v New Yorku be stavljeno to vprašanje in odgovoriti bomo morali na vsako vprašanje v prepričanju, da je vsak tako nedolžen odgovor velikega pomena.
Pri vsakem 'da' si moramo misliti, tla »nio dali kamen h zgradbi V-loveškega miru in ča«ti. da smo sprejeli veliko odgovornost ter da smo pomagali na napravit i svet demokratičen.
Amerika želi cenzuro.
Naj m v poročilih izpusti ime vsa-kc ameriške ladje, ki je bila v boju a podmorskim čolnom.
Washington, D. C.t 9. junija. — Ker je francoska vlada poslala po kablu ameriškim časnikom poročilo, da je ameriški pornik "Sil-vershell" bil v boju z nemškim js «1 morski in čolnom, katerega je potopil, je meriška vlada sporočila evropskim zaveznikom, da želi da naj pri enakih poročilih vedno izpuste ime vsake ameriške ladje ki bi bila kdaj v boju s kakim podmorskim čolnom.
To zahteva ameriška vlada zaradi tega, ker je nemška vlada za-pretila, da bo ravnala z vsakim kapitanom trgovske ladje kot 7 morskim roparjem, ako bi se spustil v boj s podmorskim nemškim čolnom.
Pri razlogih navaja ameriška vlada ime angleškega kap. Frvat-ta, katerega so nemške oblasti v-strelile. ko je bil enkrat v jet. ker se je uprl poveljniku nemškega podmorskega čolna, ko je hotel potopiti njegov parnik.
Frvatt je bil kot pomorski ropar na rart obso-jen in vstreljen. Nato je izjavila nemška vlada, da bo to storila z vsakim kapitanom trgovske ladje, ako bi se predrznil streljati*na podmorski čoln.
Ko je "Mongolia"' potopila en nemški podmorski čoln. so Nemci že večkrat poskusili potopiti ta parnik. Na svojem zadnjem potovanju je "Mongolia" zašla v gnezdo morskih čolnov.
V Washington!! so mnenja, da so se Nemci zakleli, da bodo parnik "Mongolio" potopili.
Ameriška vlada tudi opozarja francosko vlado na dejstvo, da se je glasilo v poročilu, da je prišel general Pershing v "neko" pristanišče na Angleškem; pri spreje mu pa je bil liverpoolski žup«an.
Potem je najbrže prišel v Liverpool!! na suho.
Ameriški letalci v Evropi.
Sto ameriških letalcev ie prišlo na Francosko. — Napadali bodo podmorske čolne. — Mnogo se jih ie veiba.
Washington, D. C., 9. junija. — Mornariški tajnik Daniels poroča, da je prišlo sto ameriških letalcev srečno na francoska tla. Njihova naloga je v prvi vrsti, da napadajo nemške podmorske čolne t poleg tega pa bodo opravljali še drugo službo, ki se jim bo odka-zala.
Tajnik Daniels pravi, ds je to prva ameriška vojna sila, ki je prišla na Franeoako.
Zrakoptovcem poveljuje smeri -iki poročnik K. Whiting.
Daniels pravi, da en vsi letalci zdravi in da na potu ni nikdo zbolel ali celo umrl.
Letalni k or ima Štiri v zrako-plovutvn zelo izveftbane pomorske like; mnogo moštva ima 2e izkušnje v letanju, dragi ps m Francoskem
Soc. kongres odgoden.
London, Anglija 9. junija. —
Reuterjevo poročilo iz Stockhol-ina naznanja, da se iz različnih razlogov mednarodni socjalistični kongres, ki bi se imel danes priče ti. ne " vršil.
Govori se, da je kongres bil od-goden do septembra.
Vil j Če bo narekoval mir.
Amsterdam, 9. junija. — Viljem je iuiel na brandenburško anna-do na francoskem bojišču sledeči nagovor:
— Sovražnik išče odločitve, ki jo mirno čakamo in stavimo zaupanje v Boga, ki nam je dosedaj tako milostno pomagal. Naši sovražniki bodo morali žrtvovati ljudi, dokler niso popolnoma izčrpani in bodo odložili orožje.
Vi morate skrbeti, da bodo sovražniki izčrpani. Ako bodete to dosegli, potem ste za nemški narod pridobili stališče, katerega mora zavzemati po vseh pravicah. Vi bodete narekovali mir.
Kitajska monarhija?
Washington, D. 9. junija. V državnem departmentu se boje, da bo Kitajska zopet postala cesarstvo. V zadnjem času so prihajala poročila, da žele uporniki pomagati dinastiji Mandžu zopet na prestol.
Ameriška vlada ni indiferentna v tem, kaka vlada naj se zopet v pelje po revoluciji. Združene države se ne marajo vmešavati v notranjo politiko Kitajske, žele pa da pridrži sedanjo obliko demokratične vlade.
Amerika je Kitajsko vedno pod pirala v demokraciji in žal ji bo. ako se bo iz sedanje revolucije po rodik) zopet cesarstvo.
Zopet nova republika.
PetrogTad, 9. junija. — M. Kru-staleff Nosar, je bil v revoluci-ciji leta 1905 predsednik delavske ga odbora, je proglasil neodvisnost perejaslavskega okraja v Mali uai j L Prepovedal je v okraju poailjati municijo na fronto. Provizorična vlada je poslala v
Wilsonova nota.
BESEDILO NOTE, KI JO JE POSLAL PREDSEDNIK WILSON RUSKI PRO-VIZORINI VLADI. — PO VOJNI NE SMEJO BITI TAKE RAZMERE KOT SO BILE PRED VOJNO. — NOBENEGA NARODA SE NE MORE SILITI, DA BI ŽIVEL POD VLADO, POD KATERO NOČE ŽIVETI. — SODELOVANJE VSEH NARODOV. — ZDAJ JE NAPOČIL ODLOČILEN DAN, KO JE TREBA ZMA
OATI ALI SE PODVREČI.
Washington, D. G., 9. junija. — istih Predsednik Wilson j** v posebnem sporočilu na novo vlado Rusije pojasnil vojne cilje Združenih dr žav ter njih stališče napram programu : da se ne zahteva nikakih aneksi j in nikake odškodnine.
Predsednik ne vstraja pri nikakih odškodovanjih, razen takih, k", predstavljajo odškodnino za izvršeno krivico. Ne sme se predugačiti nikakih razmer glede sil, razen takih, ki bi naj služile v to. da se zagotovo bodoči mir sveta ter bodoči blagor in <rečo dotičnega prebivalstva.
V lahko umljivih besedah izjavlja predsednik Wilson, da je nesprejemljiv predlog Nemčije, naj se vstanovi "status quo".
Besedilo predsednikove poslanice na rusko vlado potom amer. poslanika Francisa v Petrogradu se glasi sledeče:
Z ozirom na predstoječi obisk ameriške delegacije v Rusiji, ko-je namen je dati izraza iskrenemu prijateljstvu amer. naroda ruskemu narodu ter da se dogovori glede najboljših in najbolj praktičnih odredb delovanja med obema narodoma, vsled česar naj bi se sedanji boj končalo za prostost vseh narodov, se mi vidi primemo, zopet obnoviti v luči te nove zveze namene, ki so napotili Združene države k vstopu v sedanjo vojno.
Potom napačnih in zavedi j ivih navedb se je te cilje v zadnjih tednih precej zakrinkalo, vendar pa so na kocki stoječa vprašanja preveč važna in vse obsegajoča za splošno Človeštvo, da bi se pripustilo napačno razlaganje ali nespo-razumljenje in naj je slednje tako ali tako.
Treba jih je na mestu popraviti.
Vojna se pričenja obračati proti Nemčiji. V naravnost brezupnem razpoloženju, da u j idejo ne izogibnemu končnemu porazu, u-porabljajo oni, ki imajo v Nemčiji oblast v rokah, vsako mogoče sredstvo, se poslužujejo upliva skupin in strank med svojimi last nimi podaniki, proti katerim niso bili nikdar pravični, dobri ali sploh toleratni. da gojijo na obeh straneh morja propagando, s pomočjo katere naj bi se ohranil njihov upliv doma in njihova moč
ljudi, katere uporabljajo praktičen način. Fraze tega goto-kot svoje orodje.	| vo ne bodo storile. Poprave, uspe
Stališče Amerike v tej vojni je šne kot si jih je mogoče misliti, jasno ugotovljeno, tako, da ne bodo potrebne in te bo treba izvr-more najti noben človek izgovora, .siti če ga napačno razume.
Amerika si ne želi nikakih ma-terijalnih dobičkov ali povečanja te ali one vrste. Ne bori se za nikake materijalne prednosti ali za kak samojlubiii namen. temveč za oproščenje narodov pred napadi avtokratične oblasti.
Vladajoči razredi v Nemčiji so v zadnjem času pričeli spoznavati za svoj cilj slične prostosti in sli-
Slediti pa moramo principu in ta princip je jasen kot beli dan.
Nobenega naroda se ne sme u-kloniti pod vlado, pod katero noče živeti
Nikakega ozemlja se ne sme iz menjati glede gospodarja, raz ven v slučaju, da se pridobi s tem prebivalcem primerno možnost do lastnega življenja ter pridoblja-nja prostosti. Ne sme se vst rajati
čno pravičnost, vendar pa le v na- pri zahtevi vojnih odškodnin, — menu, da obdrže oblast v rokah.j razven da so določene za to. da se katero so si vstvarili v Nemčiji, daj plača očividne poškodbe, ki so si še za nadalje zagotove samo ljub bile napravljene, ne prednosti, katere so si pridobi- Ne sme se izvršiti nikakega H na krivičen način, ter obenem' premaknanja sil razven takih, ki dosegli svoje privatne cilje, -sega- bodo služile v to, da se zagotovi joče od Berlina do Bagdada.	bodoči svetovni mir ter bodoče
Brez odkritega razširjanja no- J blagostanje in srečo narodov, vih ozemlj se je potom njih upliva | In v tem smislu se morajo zdru v mirnem čsu doseglo vlado, ki žiti prosti narodi sveta, v pristno ogroža mir in prostost sveta, ter in praktično sodelovanje, ki bo ustvarilo mrežo intrig.	obsegalo vse njihove cilje ter za-
To omrežje je treba razviti. — gotovilo mir, ki je potreben v vendar pa ga ne bo mogoče, ne da medsebojnih odnošajih narodov, bi se zopet popravilo že prizade- Bratsvo med narodi in člove-to krivico, in treba je odrediti vse primerno, da se prepreči zopetno stkan je takih mrež in njih razširjanje.
Cesarska nemška vlada skuša seveda na vsak način doseči, fl
Goethals in ladje.
Goethals daje prednost železnim ladjam pred lesenim. — Eustis in Clark ga kritizirala. — Goethals jih odpustil.
ostati
štvom ne sme še nadalje lepa a prazna fraza.
Dobiti mora temelj ali podstavek moči in realnosti. Narodi se morajo zavedati skupnosti svojih izrazov življenja ter tvoriti prak-pomočjo onih, katere uporablja v ti^no soaelovanje, da se zavaruje-njih lastno pogubo, jamstva, da j0 proti napadom avtokratičnih in konča vojno z zopetno vstanovit-' samoliubnih sil. vijo stanja, ki je bilo pred vojno.
Ravno to stanje je povzročilo to krivično vojno, in ravno zaradi tega stanja je imela cesarska nem
ška vlada svojo moč v državi ter dalekosežen upliv izven države.
To stanje je treba izpremeniti tako, Ja se te strašne stvari ne bodo nikdar več ponovile.
Borimo se za prostost, za samovlado ter njej primerni razvoj vseh narodov, in vsaka točka sprave, s katero se bo končalo to vojno, mora biti ugotovljena v tem smislu ter tudi izvedena.
Krivico je treba najprej popraviti, potem pa zavarovati potreb na jamstva, da se te krivice ne bodo ponavljale.
Ne smemo razmišljati o zdravilnih sredstvih le raditega. ker imajo dobrozveneče ime. Praktična v-
v inozemstvu vspričo ogrožanji, prašanja je mogoče rešiti le na
V dosego tega cilja damo lahko ; svojo kri in svoje zaklade.
To smo si vedno želeli. Če ne bomo dali zdaj svoje krvi in svojih zakladov v dosego tega cilja, potem ne bomo nikdar več mogli združiti se ter uporabiti svoje sile v osvajujočo moč za veliko stvar človeške prostosti.
Napočil je dan. ko je treba zmagati ali se pa povreči. Če na> morejo moči avtokracije razdeliti, nas bodo premagale. Če pa stojimo drug poleg drugega, nam je zmaga zagotovljena in obenem tu di prostost, ki bo prišla v zmagi.
Na to si lahko privoščimo, da bomo velikodušno plemeiti, a tega ne moremo storiti danes ter ne smemo biti slabi in se ne smemo iznebiti edinega jamstva za pravičnost in varnost celega sveta.
Washington, D. <*., 9. jnna. — General Goethals. zgradil j Panamskega prekopa, je predsednik komisije, ki ima nalogo graditi ladje za prevoz ameriških čet in vojnega materjala v Evropo. Ker ie Goethals za to. tla st* zgrade železne ladje, name**fco lesenih, sta ga Eustis ih Clark, dva njemu podrejena inžinirja, kritizirala, — vsled česar ju je Goethals kratko-malo odslovil.
Dasiravno je F. A. Eustis, ki ie bil dosedaj Goethalsov namestnik, formelno odslovljen, se vendar še nahaja v svojem uradu.
Nekateri člani komisije pravijo. da Eustis ne bo prej odpuščen dokler sam ne poda svoje resigna-eije. Eustis pa je danes izjavil, da ne zapusti svojega mesta prej. dokler ne zalutevajo njegove resi-gnacije.
Goethals v svojem memorandumu pravi, da odpuščena inžinirja nista lojalna.
Clark pravi, da bi se železne ladje gradile rnnogo počasneje kot pa lesene: dežela pa jih tako zelo potrebuje. Goethals pa se za to ne zmeni in sedi v svojem stolu kot diktator, z železno roko.
V tem smislu se je izrazil tudi Eustis. ki trdi, da je mogoče dobiti vojno le na ta način, ako se la dje hitro zgradijo, kar je mogoče le pri lesenih.
Združene države morajo poslati s svojo armado v Evropo mnogo zdravnikov.
London, Anglija, 9. junija. — Sir Alfred Keogh, generalni zdrav nik angleške armade, ki je organiziral angleško zdravniško vojno službo, priporoča Združenim državam, da pošljejo s svojo armado v Evropo — mnogo svojih zdravnikov.
On pravi:
— Ameriška armada mora imeti dovoli zdravnikov, da bodo vojaki v zdravem stanju.
Ako hočete vedeti, kaj je največja potreba moderne vojske, vam povem, da so — zdravniki, zdravniki, zdravniki!
Na svetu ni boljšega zdravniškega zbora kot je ameriški. Koliko zdravnikov bo rabila ameriška vojska, je težko povedati, ker se to ravna po okolnoetih.
Mi imamo 12 tisoč zdravnikov za 5 miljonov vojakov.
Ne vem. kako velika bo ameriška armada, lahko pa rečem, da bi bilo potreba deset tisoč ameriških zdravnikov. Tako število a-meriških zdravnikov zbrati je rav no tako veilka težava, kot temu primemo armado. Armada, tudi nima nikdar preveč zdravil in obvez. —
. A" tej zadevi pričakujemo od strani Amerike velike stvari. A-meriška armada mora imeti mnogo svojih zdravnikov.
iz Rusije.
Puntarji v Kronstadtu nočejo pri znati provizorične vlade. — Od ločnost vojnega ministra.
Petrograd, 10. junija. — Prebi valei mesta Kronstadt nočejo pri znati ruske provizorične vlade. — Provizorična vlada je sklenila prekiniti s tamošnjimi oblastm vse zveze. Včeraj je odpokliealf skoraj vse svoje uradnike iz ome njenega mesta.
Vojni minister Kerenskij je i« javil, da ne bo odnehal prej, do kler ne bo napravil miru in reda Če ga ne bo mogel napraviti zle pa. ga bo napravil zgrda.
Zdaj že delajo priprave za ru sko zvezno republiko na demokratični podlagi. To gibanje pod parajo tudi delegati kmečke strai ke.
Te dni je imel angleški posla nik Sir Buchanan govor, v kate rem je pozival armado, naj osvo bodi narode v zasedenem ozemlju Pristavil je tudi, da je že v prej šnjih letih denial pridobiti ruske ga carja za take reforme, kar mi pa ni napelo.
V najkrajšem času bo sklican*
Strašna katastrofa.
Eksplozija je zahtevala veliko žr-jev. — 35 je mrtvih, skoraj dvesto jih na pogrešajo. — Reševalna dela žeto počasi napredujejo. — Do soboto zvečer so dobili dvanajst trupel. — Delavci, ki so delali ▼ gorenjem rovu, so sli prvi na pomoč ponesrečencem.
Butte, Mont., 9. junija. — V Speculator bakronorovu se je pri-»etiltf včeraj vsled malega ognja silna eksplozija, ki je zahtevala 35 žrtev, 167 rudarjev še vedno pogrešajo.
To je največja katastrofa, kar se jih je kdaj pripetilo v tukajšnji okolici.
Ogenj je izbruhnil v nekem ro to, ki se nahaja 2,400 čevljev pod zemljo. Baje je nastal vsled kratkega stika. Dolenji rovi so se takoj napolnili s plini in dimom.
Po noči je bilo zaposl jenih v rovu 415 delavcev. Nekaj nad dvesto se jih je rešilo skozi rove, ki so v zvezi z drugimi jamami, na prosto.
Uradniki izjavljajo, da se bo 167 pogrešanim posrečilo pobeg-liti v High Ore Mule.
Dva rudarja, -ki sta delala %
"** ....."v
sto čevljev globokem rovu. zatrjujeta, da se je edino njima posrečilo rešiti.
Pozno popoldne • so prinesli iz jame prve ponesrečence. Bilo jili je dvanajst.
Delavci, ki so bili zaposl jeni v gorenjih rovih, so prvi prišli na svetlo. Takoj so se preskrbeli z velikimi zalogami kisika ter drug* mi potrebščinami ter prvi odšli na delo.
Vsled strupenih plinov in dima reševalna akcija zelo počasi napreduje.
Butte, Mont.. 10. junija. — Danes popoldne je bilo razglašeno, da bo skorajgotovo mogoče rešiti 175 rudarjev, ki so ostali v jami. Danes popoldne so jih rešili osemindvajset.
Eden med njimi je bil vUed plinov tako omoten, da ga še zdaj niso spravili k zavesti.
Moštvo nadaljuje z rešilno akcijo.
Brazilija j« odprla ptrisUmšča.
Kio de Janeiro, Brazilija, 9. ju nija. — Brazilski parlament je pooblastil predsednika, da prekliče nevtralnost. Na ta način bo dovoljeno vsem zavezniškim bojnim ladjam, da smejo pristati v brazilska pristanišča in smejo ostati v njih dokler se jim poljoU.

Poročilo v steklenici.
London, Anglija, 9. junija. • ►Steklenica, ki je vsebovala poročila potapljajočih, je bila splavljena na obrežje Orkneyskih otokov.
Pisci teh poročil so bili gotovo z ameriškega parnika "Frederick'', katerega že dolgo pogrešajo.
Poročila sta pisala dva Ameri-kanca in pet Špancev. Pisana so bila 23. januarja 1916. V poročilih ne stoji, na kak način se je potopil parnik. Eden piše:
— Potapljamo se sredi oceana
Drugi pa piše, da pisci umirqjo.
Pershing pri kralju.
London, 10. junija. — Včeraj ie sprejel angleški kralj Jurij v avdienci ameriškega generala J Pershinga in dvanajst ameriških častnikov.
Zatem so obiskali Amerikanci ameriško poslaništvo.
Angleško časopisje pripisuje a-meriški ekspediciji zelo veliko važnost.
Pershinga spremlja 52 častnikov ter 146 vojakov in civilistov.
Registracija.
Opozarjamo še enkrat vse rojake in rojakinje v državi New York, da se registrirajo vsi od dopolnjenega 16. do 50. leta.
Cas za registriranje je od 11. do 25. junija.
Registrirati se morajo tudi oni ki so se registrirali že 5. junija.
Sedaj ni vsak primoran registrirati se v onem okraju, kjer stanuje, temveč, kjer hoče.
V Greater New Yorku se nudi slovenskim ženam in dekletom pri lika, da se lahko registrirajo pri slovenski uradnici in sicer v — Brooklyn u, Rid ge wood v Catalpa School ta teden v sredo in četrtek od 7. do 10. ure dopoldne, kjer bo registrirala gdč. Mimi Rem-sova.
Avstrije čete z ruske fronte na laškem bojišču. — Pričakuje se nova avstrijska ofenziva proti Italiji
Rim, Italija, 9. junija. — Ruska nedelavnost je nesreča za — Italijo.
Ker na ruskem bojišču vlada premirje, je bilo mnogo vstrijskih čet prepeljanih z ruske fronte na laško bojišče. Pričakuje se, da bo Avstrija pričela proti Italiji novo ofenzivo.
General Mackensen, najboljši nemški general v naoadih, je na tretinski fronti. Najbrže bo Nemčija vzela nekaj svoje armade z ruskega bojišča in jo bo poslala Avstriji na pomoč.
Na laškem bojišču sta dve tre-tini vse avstrijske vojske.
Avstrija bo skoro gotovo prijela v Trentinu z namenom, da potisne Lahe v beneško planjavo, katero bodo pregazili, kakor so
Rumunijo pod Mackensenovim po veljstvom.
Italija je pozimi mislila, da bo Avstrija pričela z ofenzivo takoj spomladi, pa je ni mogla zaradi tega. ker so Francozi in Angleži pričeli svojo ofenzivo v Belgiji in Franciji.
Ker ruska armada miruje in imajo socjalisti vso moč v Petro-gradu. zato je Avstrijcem mogoče zbrati ob laški fronti močno armado.
Konjsko meso na Francoskem.
■P^riz, Francija, 9. junija. — An gleška armada pošlje vsak teden 400 do 500 konj pariškim mesarjem, da jih zakoljejo in meso pro dajo. Francoska armada jih pošilja nekaj manj.
To je zelo velikega pomena za Pariz. S fronte pošiljajo težko ra njene in ubite konje.
Pošiljateljem denaija*
Kakor ie mano, ne ^prejemamo nii vei denag m ^rffil t tt atriji, Ogrski in NemfijL
Lahko pa Taduo ie Ispodjujemo izplačila vojnim ujel* nfkom in dragim ▼ Busiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo t krajih, ki mi BUMdeni po laild armadi.
Kadar pofljete denar, prflofit* tndi dopladeo aH ptato Stojnic« tem pomagate »tavtti pravilni nasloz*


»LAS NARODA, 11. JtW. 1917.
RODA"
_ ____and published by
I L O T 1 M I O PUBLISHING C0JIPAN7
(a corporation.) President._LOUIS' BENEDIK, Treasurer.
at BuIbw of Htm corporation and addresses of above office«: Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Km celo leto velja list sa Ameriko
la Canado....................$3.50
Ea Pol leta.....................2.06
Za Citrt leta •*.*......«.......	1.00
Za celo leto sa mesto New York $5.00 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 Za četrt leta za mesto New York LG0
Za loosemstTO za celo leto......6.00
-
**OLA8 NARODA** Izhaja t sat dan Igvxemfil nedelj In praznikov. "tj L A S NARODA"
("Voice of the People") every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3JjO.
Prt
Dopisi bre* podpisa in osebnosti se ne priobčujejo, J se blagovoli poSlljatl po — Money Order, kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče da hitreje najdemo naslovnika..
Doptaom In poMtjatvant naredite ta naslov;
"GLAS NARODA"
(Q Oortiaadt M«
New York City.
on: 2H7H Cortlandt.
Usoda otrok.
Do;
iu oiroa. ti temu « uouieui t *
V Zdru DOG 000
illo si ijihj
V teorij lei«, a če bi v&leli, kaj i (i*'io v praksi, bi ne tr-
ill državah je nekako »k-*Jelavcev. ki niac
Morda boikte ffkli: — No, dobro raičen je, in delo u trotovo ne bo škodilo! To je Jilallact* vzeinajo ljudi
ovoriti o de-j Ore mora biti v stanu zaslužiti je vsakdo pro {toliko, da preskrbi otrokom udobno življenje. V isti meri pa mora biti razvit "lede duha iu značaja k ujejrove na-]da stavi svojim otrokom pred oči vjtffed visokega standania. Upliv očeta na družinsko življenje pa ie -kr.r.i brezpomemben v priiiicri a še»tuajstejfa j z uplivom matere.
Kako ulo*?o pa igra tvorniea v bodočih življenjih teh družinskih mater in gospodinj?
Ženska, ki stopi v tvornieo v ki ira ponavadi i dvanajstih let ter preživi do Uitt-refeirani pri,^ <Mj dvanajstega do dvajsetega ki vedo	leta v notranjosti štirili temnih
< %ar jjleue tega j umazanih zidov, sredi hrumečih j strojev, ni ponavadi telesno toliko razvita, da bi spravila v svet — zdrave in močno otroke.
I)r. I>avies iz Lancaster, Pa. pravi v tem oziru sledeče:
— Te tvorniške deklice uvenejo v zgodnji dobi ter ne morejo po-i iein vršiti poslov mater in žena dege j i^t bj TOorale. Drugič pa je dekli-neracija''	j ca, ki je preživela svoje življenje
Odgovor na to vprašanje si v- v tvomiei, ponavadi neusposob-s t varite potom svoje brezbrižno hjeua /u vzdržan je in vodstvo do-»ti ali oiMMticije napram odredbam ma Velikanska razlika je namreč
redni eta. Kaj {Muni *o zrašcen a zraičen Kaka bo
dobe f Na v
i pravzaprav "do-? Ce pomeni '" delo-je i/.raz pravilen, legova okolica in u-uha trkom razvojne
, igra in življenje alijt( i kom f rn ost in
kuša iztrebiti zla ko jih vzrok tiči v delu otrok.
Dobro vam je znano, da je v večini držav dovoljeno delo štirinajstletnih otrok skozi devet, deset ali enajst ur na dan. Od štirinajstih do šestnajstih let rastejo dečki in deklice. Tekom te dobe ko je telo še plastično, oblikovanja zmožno. *»ta neprestano na delu
med vi-soko napetim življenjem v tvomiei ter mirno rutino mirno u-pravljanega doma.
Poleg tega pa je še na tis*>če stvari, katerim se priučijo deklice slučajno, če so doma. Vse te stvari pa ne postanejo nikdar del izo-| brazbe tvorniške deklice. To so — j skrivnosti kuhanja in čiščenja, u-I metn ost i vsestranske oskrbe doma
dve sili: — ena poživlja otroka,. . .	. ..	. . , ,
. ...... . ..... . katerim se privadi človek le vsled
k višjim idealom življenja in k! , .
dočim ga skuša druga brn-
lejauskega stika s temi problemi
..	. ,	, v domu samem. Enajsturni dan v
i zavoljo par dolarjev, ka- i, • , t	- ,
. . ...... .	.i tvomiei dela nemogoče vsako pri-
tere bodo prislužili njegovi neob-	....	.	, .
...	..	merno izvezbanje za domače dol-
likovani udje.	j . .
*. . . . .., . . . i znosil. \ saki najmanjši del njegove
bodočnosti je odvisen od tega bo-j Edinost družinskega življenja ja. Ce zmagajo sile ideala, se bo morejo vzdrževati le izurjene ma-razvil otrok potom primernih 1 teIV m kurjeni očetje. Matere, ki stmj v » »lnodoraslega krepkega hcydo n«Pravile udobna domovja v
moža. Ce pa bodo zmagale sile dolarja, je življenje otroka oka-menelo. izpremenjeno v stroj, ki proizvaja — denar.
Delo otrok je proces napredu-j riti udoben dom. joee otopelosti duha. Ko stopi v Tvorniško delo otrok
soglasju s sredstvi, ki so na razpo lago, in očetje, ki bodo uporabili vse svoje sile, da dobavijo sredstva, s katerimi je mogoče ustva-
delavnico v družbi odraslih vsa ke vrste moralnosti iu nenioralno-sti, preneha otrok biti še nadalje otrok glede spoznanja, dočim je Še vedno otrok glede idej. Nika kega upliva doma ali šole ni, ki bi ga varoval pred pretečimi nevarnostmi. Ni je matere ali učitelja da bi kazal skrite čerji v morju. Otrok je pilot in kapitan, a lahko podvržen uplivom in zaveden v napačno smer.
Standard otroškega dela je zelo nizek kot je gotovo opazil vsak do, ki je obiskal imluatrijalne zavode. V splošnem s« lahko reče to:
— Čim večje je sorazmerno število žensk in otrok v kakem in-doartrijalncm podjetju, tem slab še so razmere glede luči, zraka in sanitaeije.
Možki se upro. Ženske in otroci pa se le redkokedaj pritožijo razven drug proti drugemu. Tako se delavca-otroka v splošnem vz-da postane odrasli delavec z standard on, to je delavec, ponižen in z vsem za-
Standard družbe je mogoče vz-le z vzidržanjem vUokega domačega življenja. — stand&rtt domaČega ali pa (kega življenja ac odvisen -vde- fvoie eisistenee ?er trajno

ia matere, do druge.
pa one-
mogočuje dosego teh idealov.
Na drugi strani pa škoduje delo otrok družbi, ker pospešuje razpoloženje k zločinom. Otrok posebno deček, katerega se vrže v življenje iu svet prezgodaj. Kateremu se naprti odgovornosti, za katere ni še sposoben, postane k-malu izmučen ter se naveliča neprestane enoličnosti. Utehe za svoj napeti živčni sistem išče v katerikoli vrsti delavnosti, ki ga privede konečno preti vrata policijskega sodišča.
Večkrat sem videl te otroke na delu. Bil sem v drobilnicali, kjer zbirajo dečki ostanke premoga v ozračju, tako napolnjenem s prahom, da so bili prisiljeni nositi jasnega poletuega dne svetilke na svojih klobukih, da vidijo premog ob svojih nogah.
Bil sem v premogovnikih in rad nikih ter videl dvanajstletne otroke delati celi dan. odrezane od dnevne luči in svežega zraka. Šel sem v tvornice za škatlje v božičnem času, kjer pričnejo deklico z delom ob sedmih zjutraj ter končajo ob osmih &k devetih zvečer
Yidel sem otroke pripravljati lepe sladkorčke, ki vas mikajo in vabijo v lepo okrašenih izložbenih oknih.
Bil sem z deeki-seli cele noči ko so hodili od ene zloglasne hiše
obraze blagajničark v naših velikih department-prodajalnah, ko so bile mrzlično zaposlene v vročih dnevih avgusta. Videl sem te otroke pri navadnem delu, s pikom v roki, pri izdelovanju škat-Ijie in sladkorčkov, pri prenašanju sporočil in štetju denarja.
Vi ste bili deležni dobičkov... M«*rda ste celo vlekli d i viden* le katere so zaslužili ti otroci z delom svojih rok. Oe pa niste kupovali blaga ali jemali dividend prihajajočih iz njih truda in napora, ste vsaj stali brezbrižno na strani, ko je odklonila zakonodaja sprejem uspešnih postav, s katerim naj bi se zai arovalo mladino.
Scott Nearing.
Dopisi.
Waukegan, HI.
Ker se vsak dopis pri'en j a z delonn, hočem jaz opustiti, kaj dela tukuijšnja žicama. Delo je le delo; seveda j<s prva stvar, da človek v prvi vrsti gleda ter skr1>i; kako bo živel.
Toda tudi razvedrilo in veselje je velike važnosti za človeško družbo. Slovenci smo majhen narod in malo upoštevani tu v Ameriki, kakor tudi v stari domovini; ako se pa hočemo povspoti na. višjo stopinjo kulture, je v prvi vrsti glavna stvar, da se bolj tesno združimo. Kje se pa naj združimo? se bo marsikateri vprašal.— Jako lepo (priliko nam nudi Slov. Narodna Čitalnica, koja je z:slo-ženta z lepimi knjigami, katere so spisali možje, k* so bili ponos slovenskega naroda.
Slov. Nar. ( italnica bo priredila eno največjih in najpomembnejših iger, kar jih je kdaj imelo na razpolago ljubi jamsko deželno gledališče: ''Kolarstvo in ljubezen". To je igra, katera bo prirejena v nedeljo dne 27. junija ob 2. uri popoldne v Liberty Hall (Litviiiski dvorani) šUev.	na
vogalu 8. ceste iu South Sheridan Road v Waukeganu. Igra je jako bogato založena iu pomembna ter predstavlja sliko strastno žalujoče drame, ki se odigrala pred več leti na dvoru nekega netmškega kneza. Predsednikov sLu se je strastno zaljubil v priprosto meščansko deklico, katera um je tudi ognjevito \raičaia svojo ljubezen. Ko je -z\ed«l predsednik za Ijubavuio razimeirje svojega sinaT je takoj začel '/ianledov&Li njegovo početje, misleč, da se njegov sin poroči z meščanskim dekletom ter se tako ogne njegovemu načrtu. Oče je začel kovati načrt, Irako bi ugouobil njegovo ljubezen. K sreči mu je prinesel njegov tajnik rešilno bilko in skovala sta skupno peklenski načrt, da zatreta ljubezen dveh src. Predsednik da zapretfi starjjse nedolžnega dekleta, njo pa prisili pod prisego, pisati ljubavno pismo ng dvornega marSaila, katero je pa našel Ferdinand [podvrženo mu od maršala. Ferdinaaid, misleč, da ga je njegova izvoljenca goljufala, gre na njen dom in zahteva pojasnila o resni vsebini tega. pasma. Pod prisego zavezana, mu potn&L, da je ona .pisala .pismo. Ferdinand, vidoč, da je vsa njegova sreča minula, jo prosi, ako ga hoče postreči s kupico limonade, v katerp potera skrrvai. strese strupeni arzenik. Pijoe limonfado ji veli, da. naj pokusi. Prisiljena z limonado je skupno/ pila smrt, ne vedoe za Ferdinandovo nakano. Ko je začutila slabotne posledice
na tem svetu. Bližajoča s.* koncu svojega življenja, mu pove, da je bila od njegovega očeta prisiljena pisati ipismo na maršala ter nato izdihne svojo bliaigo dušo — nedolžna. Predsednik s spremstvom in Luizin oče piiJiite v sobo, v ka-
na farme! Tukaj se bomo bolj lahko preživeli v teh kritičnih časih. Napravimo so vsak po par tisočakov. Uasa imamo šc dovolj, predno se stvari v starem kraju pravilno urede. Medtem se privadimo praktičnemu poljedelstvu s teri se Ferdinand boreč s» s smrt-j stroj i. Po vojni nam bo veliko ro-
jo v fzadnjih zdi lil jajih obrne na svojega očeta ter mu pove, da je to njegovo delo. Predsednik vrže krivdo na svojega tajnika, kateri pa tuidi noče biti kriv ter naredi konec s tem, da vse skrivnosti in hudobije njihovih početij razkrije, nakar oba sodilijski hlapei u-klenejo ter odpeljejo v zapor.
Torej, rojaki iu rojakinje, ne pozabite na nedeljo 17. junija!
John Brus.
Ekalaka, Mont.
To mesto leži v jugovzhodnem vogčilu države iu je oddaljeno milj od železnico. Iver je pred kratkim dobilo mesto Ekalaka tudi sodišče (County Count), je u-pati, da dobimo v kratkem tudi železnico, Ce se nam te sanjo u-resničijo, bomo tukajšnji naseljenci veliko na boljšem. Zdaj je res težava zaradi prometa, posebno pozimi, ko žamete sneg; še pisma je tetžko dobiti. Drugih po-šiljatev se pozimi po pošti sploh ne more dobiti. Nekia gospa je dobila božično darilo šele 15. maj-nika.
Ali kljub vsem tem težavam je vsa državna zemlja v tam okrožju zasedena. Dne 8. maja so začele prodajati znmljo železniške družbe. Cena tej zemlji je od $5 do $15 za taker.. Xa podlagi teli cen se da kaj lahko rojakom natančno pojasniti, kakšne važnosti je, naseliti se na javno zemljišče, do česar ima vsak pravico. Zdaj dobi vsak naseljenec jm> 640 akrov. Na tej zemlji se mora bivati ti-i zaporedna leta po sedem mesecev; pet aoeseeev vsako leto se gre lahko drugam delat. Po treh letih se dobi potrebne listine in se .zemljo lahko proda. Če se dobi najmanjšo ceno, je tri tisoč dolarjev, lahko se dobi pa tudi deset tisoč. Moje mnenje je, da je malo .prostorov v preniogorovih in še man je v tvomicah, da bi se moglo omenjeno svoto prihraniti. Stroški za dobavo homesteada so si:umo $2-!i. Tukaj se sicer ne more več dobiti, pač ,pa je še dosti državne zemlje 40 do 50 milj južno od Ekalake.
R<is je, da so tukaj pridelali 1. 3915. do 70 bušljev ovsa in po 30 bušljev pšenice na aker, vendar se meni zdi, da ni posebno pri
d ovit nega sveta na razpolago v stai i domovini. S stroji se ga lahko tudi veliko obdela in veliko producira. S tem bo veliko poma-gano celokupnemu narodu in še največ nam samim. S tem pa bodi tudi moji kalkulaciji konec.
Cenjene rojake in rojakinje pa prosian, naj mi oprostijo, če sem jih z mojim dopisom preveč dolgočasil. Vem, da čitate rajši kaj h u m oris ti rine ga, ali žal, časi so preresni z^i šale.
A' društvenem oziru pa tudi nc moromo kaj posebno napredovati, ker sva samo dva.
Pozdravljam vse Slovence, po-«ebno nežni svet.
C. T^ovisik, Box 204.	Ekalaka. Mont.
Fallon Co.
Amerika prehranjevalka
Herbert C. Hoover izjavlja, da bo treba poslati v Evropo najmanj tisoč miljonov bušljev žita.
Tz Wiashingtona, D. C., se poroča: V novem pozivu na ameriški narod, naj pripomore k povečani produkciji ter prehranitvi ameriških zalog, izjavlja Herbert C. Hoover, bodoči živilski adminii strator Združenih držav, da bodo potrebovali zavezniki in nevtralni. ki pridejo v ipoštev, tekom prihodnjega leta najmanj tisoč miljonov busiatjev žita različnih vrst. Enako velike bodo njihove |>otre-l>c glede mesa, maščob in sladkorja. Večino teh potreb ,pa mora pokriti Amerika.
Predsednik Wilson in Hoover skušata spraviti kolikor hitro mo-' goče naprej predlogo glede kontrole živil, o kateri bodo razpravljali v se nt lit u. Voditeljem v kongresu je izjavil Hoover, da se polno moč i določenja cen ne bo poshi-žil, razven v slučaju skrajne sile. Poročilu Hooverja na vlado glede stvari, katere morajo storiti In rž ene države, <ki vzdrže na površju zaveznike glede živil, s? ugotavlja,	borejo zavezniki
pjrodueirati le majhen del stvari, katere potrebujejo in da so nave-kladuo za farme, ker'je ponavadi ,'a'ni ,va import iz drugiii dežel.
HAftl ZASTOPNIKI,
kateri so pooblsilffenl pobirati naroi-nlno za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina sa "Glas Naroda** Je: sa eelo leto $3.50, sa pol leta $2.00 In sa Četrt lets pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo za svoto, katero je prejel In Jib rojakom priporočamo.
San Francisco, CaL: Jakob LovSln.
Denver, Colo.: Loois Andoiiek la Frank Skrabec.
Leadvilie. Cols.: Jerry Jamnik.
Pneblo, Cole.: Peter Cull«, Jobs Germ, Frank Janesh In A. Kochevar.
Salida, Colo. In okoliea: Lonl* Costello.
Somerset. Colo.: Math. Karnely.
Clinton, Ind.: Lambert Bolskan
Indianapolis, Ind.: Alois Ruclmaa.
Aurora, 111.: Martin Jnrkaa la Jer nej B. Verbič.
Chicago, III.: Jos. BostW, Jos. BlUb In Frank Jurjovec.
Oepue, m. in okoliea: A. Mežnarl .j.
Joliet, IiL: Frank Bambicb, Anton Bamblch, Frank Laorlcb, A. Oberstar In John Zaletel.
La Salle, III.: Matija Komp.
Livingston, III.: Mlh. Clrar.
Nokomia, IIL In okoliea: Math Galabek.
North Chicago, IU. In akollea: Antos Kobal in Math. Ogrln.
So. Chieaco, IIL: Frank Cerne.
Springfield, 111.: Matija Barbortč.
Wankegan, HL In okoliea: Math. Ogrln in Frank Petkoviek.
Cherokee, Kans.: Frank BežtanllL
Koiombns, Kans.: Joe Knaeflc.
Franklin, Kans,: Frank Leskovec.
Frontenae, Kans. in okoliea: Rok Finn in Frank Kerne.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajnk la Peter SchneUer.
Mineral, Kans.: Frank AngoiStlii.
Bingo, Kans.: Mike Pencil.
Kitzmiller, Md. in okoliea: Frank Vodopivec.
Baltic, Mich.: M. D. Ukovlcb.
Calomet, Mich. In okoliea: M. T. Kobe. Martin Kade In Pavel Sbalta.
Detroit, Mieh.: Jos. G la si eh.
Manisttque, Mich. In okoliea: Jot» Kotzlan.
Chisbolm, Minn.: Frank GovSe, Jak Petricb in K. Zgonc.
Ely, Minn, in okoliea: Ivan GouSe, Jos. J. Pesbei, Anton Poljanec In Loula M. PeruSek.
Eveleth, Minn.: Loula Govže in J arij Kotze.
Gilbert, Minn. In okoliea: L Vesel.
Bibbing, Minn.: Ivan PouSe.
Kitzvilie, Minn,. In okoliea: Jo*
Adamich.
McKinley, Minn, in okoliea: Fr. Bojc
New Dnlnth, Minn.: John Jerlna.
Sarteii, Minn, in okoliea: F. Trlller,
Virginia, Minn.: Frank Hrovatich.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian.
East Helena, Mont, in okoliea: Frank Petrich.
Klein, Mont.: Gregor Zobec.
Great Falls, Mont: Math. Urlch.
Roundup, Mont.: TomaS Paul In.
Dawson, N. Mex.: Mike Krivec.
Gowanda, N. Y.z Karl SternlSa.
Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorks In Jernej Per.
Barberton, O. In okolien: lUdi Kramar.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar.
Collinwood, O.: Math. Slapnlk is John Malovrh.
Cleveland, O.: Frank Sakser. Jakofc Debevc, Chaa. Karllnger, J. Maiinčld, Frank Meh, John Prostor In Jskol Besnlk.
Lorain, O. In okoliea: Frank Ansel* Louis Balant In J. KmnSe.
Niles, 0.: Frank Kogoviek.
Yonngstown, O.: Anton Kikelj.
Oregon City.Oreg.: M. Justin in J Hlsley.
Allegheny, Pa.: M. Klsrich. Ambridge, Pa.: Frank Jakfla. 1 Besemer, Pa.: Louis Hribar. Brongfaton, Pa In okoliea: Anton
Ipavec.
Bnrdine, Pa. in okoUca: John
Demšar.
Canonsborg, Pa.: John Koklicb. Cecil, Pa. In okoliea: Mike Ko&rar, Conemangh, Pa.: Ivan Pajk, Vld RovanSek In Jos. Turk.
Claridge, Pa.; Anton Jerlna In Antoi
Kozoglov.
Dnnlo, Pa. m okoliea: Joseph Sabor, Export, Pa.: Louis 8upan«č In Vr4
Tre beta.
Forest City. Pa.: Mat Kamln, Fraaf
Leben In K. Zelar.
Farell, Pa.: Anton Valentin««.
Greensborg. Pa. In okoliea: FraaS
Novak.
H os tetter. Pa. hi okoliea: Fran!
Jordan.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja It
John Polanc.
Luzerne, Pa. In okoliea: Ant
Osolnlk.
!\Ianor, Pa. In okolica: Fr. DemMar Moon Run, Pa.: Frank Mafek In F* PiKlmllSek.
Pittsburgh. Pa. In okoUea: U. H, Jakobich, Z. Jakshe, Klarlcb Mat., I Magister, I. Podvasnlk In Jos. PogaCar Beading. Pa. In okoliea: Fr. Špeha* South Bethlehem, Pcnna.: Jern^ KoprivSek.
Steelton, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okoUca: Fraaf Schlfrer.
Tyre, Pa. In okoliea: Alois Tolar, West Newton, Pa.: Joslp Jovan. Willoek, Pa.: 3. Peternel. Murray. Utah in okolica: J. Kartell* Tooele, Utah: Anton FalClfi. Black Diamond, Wash.: «. . Porenta.
Davis, W. Va. In okoliea: Jobs
Broslch In John Tavželj.
Thomas, W. Va. In »LcUea: .»* Korenchan.
Milwaukee, Wis.: Ang. Collsnder m Joslp Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton lie, Martin Kos, John Stampfel in Heronln Svetlin.
West Ailis. Wis.: Anton DemSar la Frank Skok.
Boek Springs, Wyo.: Frank Fortana, A. Jnstin. Valentin Mardna In Vdh Kallcfe.
NAZNANILO.
Radi preobilen posla sem bil primomn poiskati namestnika in posrečilo so mi je dobiti
Dr. Milana Milojevič-a, da je sprejel to mesto. Dr. Milo-jevic je obiskaval šole v Ijjublja-•ni in potem študiral medicino v Clradcu na Štajerskem, potonejo je nadaljeval svoje študije na raznih evropskih klinikah in eno leto v ameriški bolnišnici. S pomočjo dr. Milojeviea mi bo zdaj mogoče zdraviti vsakovrstne bolezni. bodisi moške, ženske ali otročje.
Dr. Jos. Grahek,
84.3 East Ohio .Street, North Side.	Pittsburgh, Pa.
(26 5—26-6 2x v t)
Iščem svojega bratranca JOSIPA VENE, doma i/. Gornjih Jesenic št. '.K fara Št. Rupert, Dolenjsko. PrOsim cenjene rojake, «'e kdo ve ktij o njem. da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. —-Anton Oblak. Market St., Waukegan, 111.	(9-12—6)
premaJo deižja; pač pa je izvnstno za živinorejo. Tukajšnji prebivalci so mnenja, da, ko se bo veliko ljudi naselilo in veliko zemlje obdelalo, bo tudi več dežja prišlo. Sicer je malo teako verjeti, da bi imeli ljudje in obdelana zemlja toliko privlačne *ile za dež; vendar je lažje verjeti, kakor v breamiadettino spočetje*Marije De-vice.
Kakor izgleda politični položaj, se bo v bodoče najboljše napre dovalo -na farmah. Dobro vem da je veliko rojakov |>o mestih in kempah, ki imajo po par stotakov in bi se ldliko maselili na farme, pfet nimajo zadosti poguma. Sipet drugi so nanneaijeni v staro domovino. iSitara domovina je res lepa, do katere ljubezen v slovenskih srcih nikdar ne izgine, ali ta še dolgo tni pripravna za mirno bfva-nje, siguren razvoj in napredek.
Zatorej, rojaki, ki se dolgočaisi-tev pokvarjenem in od različnih plinov zastrupljenem zraku v to
pri
Druge dežele sveta pridejo tem zelo malo v pošte v.
Vspričo sedanje uporabo živil v Združenih državah ne bodo slednje zamoglc vstreči ž.ljani in zaihtevutin zaveznikov. Da bi se u-gmlilo tem željam, bi bilo treba zmanjšati porabo živil in drugih predmetov v ameriških domovjih iti to v številnih oziiiJi. Hoover pravi v svojem poročilu:
'Mi smo sedaj v vojni ter moramo storiti to, kar je potrebno, 4» si zagotovimo uspeh. Tudi oni še bori, ki omogoči borilcu bore-nje. Na ta način nain je vsem mogoče pomagati, m če tega ne bomo storili, bo vojna iza nas izgubljena."
Pri posvetovanju v Beli hiši s dlani kongresa je vssfcrajal predsednik pri zahtevi, da sa da njemu v roke polnorooči iglede kontrole živil tudi za slučaj, da bi jih ne bilo treba izvajati. Nasprotniki predloge pa vstrajajo pri mnenju, da bi bila taka potnomoč popolnoma neupravičena ter bi da
vara ah, zaduhlili velikome«tnih pijače,' ji on pogasili, da ni nobe- ulicah in po nevarnih pramogo- jala predsedniku oblačit, do kaie nega »hoda zs. njega, niti ganjolrovih, ven na Čist in svež orak — re ni upravičen.
■mwt-i-y^r,. .'ž ' -	■■ *
DR. ROSENTHAL,
SPECIALIST,
622 PENN AVE., PITTSBURGH, PENNA.
Dr. Rosenthal, specialist že čez 20 let. Ako Imate tajne l>olezni. syphilis, čankar, kapavl-co, izgubo semena, bolno kri, nervoznost. Želodec, letlice, maznljl, revmatizem in druge bolezni, uprašajte za nasvet Dr. Rosenthala in pove<lal vam bo Ce ste ozdravljivi.
POSEBNA PONUDBA za kratek cas je dva dolarja na te<len. Ako niste zadovoljni s zdravljenjem vam vrnem dva dolarja.
Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi iz Evrope, Indije, Kitajske, Južne Amerike in vseh drugih krajev sveta. On želi zdraviti le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
ustanovljen ▼ PitUburcHu čez 20 let.
Uradne ure: tedensko od 9. zjutraj do5. popol. Ob četrtkih in sobotah od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne.
Govori se slovensko.	N« zdravi po ociti.	Izrežite in obdržite to objavo.
\

ik
v
!!! Seje čas do 20« junija !!!
MOHORJEVE KNJIGE
ZVEZA KATOLIŠKIH SLOVENCEV
ho izdala letos četvero knjig kot nadomestilo za težko pogrešane Mohorjeve knjige katerih vsled vojske ni mogoče dobiti iz starega^kraja, namreč:	' m
1. KOLEDAR ZA LETO 1918
bode obsegal |K»leg lepih in i»odueiiih povesti tudi Imenik udov In naročnikov, ki bode nekak adresar Slovencev v Ameriki.
Z "IZ ŽIVLJENJA".
To bode knjiga povesti, ki bode nadomestila Slovenske večernice.
3. "IZ SRCA DO SRCA"
bo zanimiva brošurica,**ki je že dolgo časa naša krvava potreba.
4. SLOVENSKO-ANGLEŠKI KATEKIZEM,
kakor ga je izdal Baltimorski cerkveni zltor.
Za te gtiri krasne knjige plača vsak od $1.00 in ca pošiljat vene stroške 10 centov.
Kdor pridobi pet udov, dobi knjige brezplačno. Naročnina naj se pošlje na:
"SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS"
« ST. MARK'S PL,	NEW YORK, N. B.




nt
Jugoslovanska


Katoi, Jedneta

Inkorporirana dne 24. januiuja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich.
JOHN MOVERN, 483 itesaba Ave., Duluth, Minn.
MAT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 005, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAX, 0024 St. Clair Ave.. N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABKC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. -	v —
FRANK KOCHEVAR, Box 380, Gilbert, Minn.
Vni dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poSiljatve, naj se poaljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tožite pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pi* aa od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVAN.ŠEK, R. F. D. No. 1, Cone-maugh, Pa.
P<Klpred^ltiik: LOUIS BALANT, Box 100, Pearl Ave., Lorain,
Ohio.
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH,*Ely, Minn, Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, SaUda, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GRAHEK, 843 East Ohio Street, Pittsburgh,
NADZORNIKI:
JOHN GOUZE. Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9041 Avenue «M"f So. Chicago 111
JOHN VAROGA, 5120 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 170, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480, Elv, Minn	**
JOHN RIJPN1K, Box 24, S. R , Delmoni, Pa
-IZKIJIH* li skikzi
Slovenska zemlja.
Okrešelj v Savinjskih planinah.
Nekaj let m*ih že poletaviun > v na«e Savinjske Hstri.ško dolino nad unikom, aH akozi Belo, »kozi CPo in zopet zaporedoma skozi t rii*o. R<* da mi je postala pot amiuškega kolodvora proti wvici ne ravno več preveč tk«H:a*na, toda dkinole ta pet. vo iini \ čaMtk pret»»'da. ko zalim oni pravcati " kitajski kamniške tmioduišnice in za ; irn »umenje nasproti fšmiKvih ilovdi k at ara k to v **... »-udar pa ne nikakor ne na veni xs^i »petovamh potov rte iiMie. temveč od dne do dne me "i bolj zanimajo. Vsakikrat jih ilnavijam srčneje te drage mi tw*e in znanke, ki tako vadxsV iz motnega prahu ui
itenkrat, ko počivam i vsmufevMMi naročja
in mar tako kod
Skute, (rrintavca ali Ojatriee in uživam vnu to kr&Moto vednolepih l .tšili iilijt, me vj»ra>a hudomušni moj to\aria«: No, ali we jih še nisi aiaghilal? Ali ti ni nič žal, sva hc toliko fHitila?
N.'! Ni za kapljo znoja mi ni žid! — Ctm <ialj jih ojmsujem, tem kru.sncj>c so te planine, čim bolj Rt« j»h učim s;»oa»navati, tem dražje so mi. Kako ponosno s«1 <1 \ ig<ijo tu zdnive. vx«*li sptmi proste pmi v tein fwtam gorskem vzduhu. kako utriplje radostna srer v tej zlati prostosti, koliko srefo in bogastva »'in si sv est v ti «"-ist«mt.i, jaMii svetlobi, veliki luči na divmib dišavah savinjskih!...
Da le ni bila že utrujena božja narava, ko je položila svojo ( ivievarjajočo roko na to aadnje delo v alpali* Ji-li mar niso še za doatovtihl-i nnbra(jni veličastni spomeniki. blest**ei se v zlatih kronah in purpurnern škrfetuT Li ne pričajo dm'olj mogočno vsi ti o njeni slavi in mogočnosti ? Kaj ni lotla i/jčrjKi.na njena bujna fantazija, ko je že i/n.ušla toliko likov in čarobnostih...
Ne še. — Zdi se mi, kot da je abrak« še zadnje, že piMo pre-o*4alo gradivo. Grinadila pa ni več z isto sjvhanostjo. silo in močjo. Zbrala in prebirala je — - štediti je morala že — a to je postavila in zgradila tem umneje mnogo lične j c ter ami vdihnila vso nežnost in okrasila ter obogatila tt vso dobroto in milobo to zadnje svoje ljubljeno dete..
In kdo iznuid pozna vatel je v Sa-v treskih alp, ki ne vzame na svo ja pota le provijanta in cepina, t ampak tudi oči dn srce, se (ne strinja z imenoj, ko mu saJAičem v iona: Skuta, Ojstrica, Kočna. Planjava in. kaj Se!... Okrilji
GLAS NARODA, 11. JUN. 1917.
<"e se ga nisem namenil dane« povesti hren truda in potu na vse te omevjenc vršace Savinjskih alp
Poleg svojega tovariša namreč nerad jemljem s seboj v gore še koga. čigar zmožnosti ne poznam Zato pa se i tu le nekako bojim, da ne bi nosil kakih posledic dvomljivega užitka, če sc mi kdo onih turistov, ki se tako krčevito drže principa : Gore od spodaj! ob reže že kar na Škarjah, predno prideva na vrh Ojstrice, ali da dobi grinte, če ga le zvabim malo čez Kokrsko sedlo, ali da se mi od gtrnznegra apetita ne preobjede že debelo Struce, predno se loti Skute ali narofoe. Znali bi me kameli jati !
Naj torej ust režem rsaj onim krotkej.^im hribolazcem in odpočijem e njimi r*a OkrešJju.
OkrešeJj, Okrešelj! Kako čudno me »preleti, ko samo začujem to besedico. — Kot če začuješ, prijatelj. nakrat daljni, mehki, a ta ko v duMO segajoči odmev kraisne
si rnf<«n ijo---- Prehude se mi ter
vstajajo sladki «pomini. Se več; /e so mi porajajo vroče želje po njegovi zlati grudi!...
Kako-li tudi ne! Kako zvedavo in nenasitl^ivo so mi zrle vsekdar oči tvojo rajsko lepoto in veličastnost tvoje okolice, a niso se utrudile, niso se mogle načuditi! Koliko veselih vriskov je že vtzki p*'l<> iz srečnih prai "planine proste prostih sinov'* iu odmevajoč »►oidravljajo ta tvoj sveti kraj! Koliko bolnih duK je že .jxuzabilo tu svojega gorja, pač pa naišlo v tej milobi, tihi samoti i svoj ulitim svojo uteho...
Tu res ni kraj, kjer bi bilo prostora xa žalost in skrb, tu je veselja dom, kraj sreče in svobokle!
Mala idilična planinica je ta Okrešelj, v n a j k raanegšem gor skem kotlu Saviijskih planin Onstran Kamniškega sedka leži. lik pod p t ni ma stenami štajerske Rinke, kjer si podajejo (bratske roke Stajorska, Kranjska in Ko rotan. Je nekak podaljšek, ali bolje rečeno, gornja etaža slav nožna ne Logarske dmline, ki se da prav Jepo primerjati z divje-ro m antično dolino pod Triglavom znano "Vrata*", a jo,'bi rekel, v nekaterih ozirih colo presega v naravnišli lepot ali.
Naravno je odprt Okrešelj v o inenjeno Logarsko dolino in za hodno skozi Savinjsko sedlo. Ven da^ pa se ti zdi, kakor da je po pol noma zaprt, kajti kroginkroj: okrepa ta gorski biser masiver. skalnat zid, na katerem čuvajo ir/ dvigajo svoje ponosne glave sa. vinjaki velikani.
Z juga moli fantastično v pa ralelniii skladih nagrmadeni krr, že omenjene »tajerske Rinkci (2270 m), levo poleg mje se vzpe nja v širokem loku pod oblafr Brana (2247 m) nad cez
se pi-evttli le-sem navzdol va umetno, naravnost krasno izvree-na p<«t. — Najpofnosneje, bi rekel, kaže wvoje gole, vsem vihream kljubujoče, neprennagljive grudi rdečkasto, modro in rjavkasto lisasta Planjava ali liaba (2392 metmv). takoj levo nad Kamniškim sedlom. Dieijo jo tudd prav nwiogi beli. večni si i ego vi. meli in prodovi pod drzno »trločimi griči in naravnimi stebri. Za. njenim hrbtom spoznaš takoj ostrorobato piramido Ojstrice ("24oO m).
Tej celi proti Kranjski obrnjeni progi je obrnjena -nasproti s severa skupina Mitzle gore, tudi 3Ir-zlice (2"^M)8) m>. katere kolosi, strni,' peči. grde eeri in obrušene pose s>e vzpenjajo skoro naravnost nad t boj. Malo je tiako razkritih gor kot 'le-ta.
I>T>o kontrastno se razteza pod to nemo, a grozečo matergo sivo-bojen gozdnat pas v polkrogu, ki ti pa zapira, kode>r je najgostejši, pogled v Logarjevo dolino in se naslanja — tako se ti zdi — na lepo oddaljeno ozadje gore Kro-fičke (2035 m).
Kako bujno šepečejo in vrše v lahkim zefirju ti vršički visokih hoj in smrek s svetlozelenimi mečeš ni in pod njimi se plazi pritlikavo cvetje!
Sredi krasnega tega okvira pa počiva sveiloeerlena livada, gorska planinica. Počiva? — O ne! Tz nje klijo in žije mlado, nežno živi jem je, nebroj bujanih, razkošno posejanih planinskih rožic, rdečih. rumenih, modrih in "belili___
Ah, koliko pre!e«tn i h barv! Koliko mil obe je v njih, kako opojen je njih duliteei vonj... Lahki metuljčki plavajo od cvetja do evetja in v sinje nebo se zibljcjo milodoneče melodije gorskih (pevcev. Vsa prirada svečano poveličuje svojega Stvarnika. , čigar svetli prestol čuti visoko gori aiad belimi obkučki... Le ti, človek, ti krona vsega stvarstva, in nimaš tu nobene besede!.,.
Da. ti stojiš tu nem in prevzet; kajti nikdar in nikjer ne občujtkš globokeje nad vsem stvarstvom vzvišenega bitja in poklica, da s: elovek!...
Dolgo vrsto stoletij in stoletij je bil zaprt in neznan Okrešelj, kakor še tudi dandanes marsikomu. Tako blizu, v naai domovini, je bil, a vendar se je tako pozno našel!
Kakor drugod po planinskih krajih, tako se je tudi tukaj naj-prvo naselil pastir s svojo čredo in postavil borno kočo. No, danes sta tam že dve.
Tema se je pridružila že 1. 1879 4' Schiitzhiitte Okrešelj'' celjsko sekcije nemško-avstrijskega planinskega društva, ki pa ni imelo sreče na tej naši slovenski posesti. Pribučal je iplaz in jo podrl.
Najnovejšo stavbo, zelo krasni "Friachaufov dom", je dogradila gornjegrajskia podružnica Slovenskega društva. Prostor in les za nje gradbo ji je odstotpil ljubljanski knezoškof.
Stoji na preglednem, malo vzvišenem prostoru, na malem gričku, vsled česar je tudi zavarovana proti eventueliii ponavljajoči se igri ter šali gorskih gigantov.
Ob tej priliki ne bi rad prezrl vele važno postojanko in mesto, ki ga zavzema v turistovskem. ozi-ru. Kar ja tzmano Velo polje v triglavski skupini, to je Okrešelj v Savinjskih alpah. Okrešelj je prijetno bivališče, znamenito krišče in kaj primemo izhodišče za gorske izlete, ker veže Logarsko dolino in Savinjsko dolino z Bistrico nad Kamnikom, vodi skcfca Savinjsko sedlo na Jezersko in spaja deloma Kokro čez KLokrsko sedlo.
Izletniki iz Kranjske zanima posebno dvoje i>otov, in sicer čez Kamniško sedlo ali pa skozi sloviti Turški žleb.
Prva pot je že znana, posebno odkar obstoji na Kamniškem sedlu koča Slovenskega' planinskega Iruštva. Po novi, zložno speljani iahalni stezi kneza Wmdisch-»ratza ali po stari krajši prideš v poldrugi uri do pastirske koče K>d sedlom. Odtod imaš na vrh ;edla le še dobro uro in ravno to-iko navzdol na -Okrešelj.
Pot s sedla s krasnim raegle-lom po romantični Logarski do ini je korenito popravljen, delo-na nanovo nadelan, širok in obdarovan na ibolj eksponiramih trajih s klini in e žico, je popolnoma varen za treznega turista.
Raj intereaanten šele pa je u-nefcno izdelani pat skozi Turški Ueb, ki zahteva a Okrešlja eno in ri četrt ure hoda. Po(pravzlo »n ečinorma nwnovo ga je dalo izde-sti Slovensko planinsko društvo.
nota proti Savinjskemu sedlu. Skoro direktJio pod Turškim žlebom pa se odcepi od slednjeg-a in m* vije v nmogih zloznih serpentinah do močnega, večnega sneži-šča Odlod bi lieizurjen turist prišel le težko dalje po tako strmem snegu. Pa čemu tudi, ker sedaj tega ni več potreba.
Sedanji v živo Rinkino skalo vsekani pot te pelje varno nad robom snega po železnih močnih in gostih klinih od stopnje do stop-nje, popri jemlješ pa se ob zičnato vrv.
1'oft skozi Turški žleb je dosedaj najzanimivejši v niačih alpali. To je vse kaj drugega, kot oni del poti iz Vrat na Triglav čez "Prag". Osvobodivši se skal prideš na malo prodovje. čez katerega te povede pot do naravnih vratic in vrh žleba že uživaš km sen dalekosežen razgled. Oiltod pa sto^piš šc laliko na Skuto (eno in pol ure samo), odkoder imaš najlepši razgled s Savinjskih alp.
Rudolf Badiura.
Črna roka.
O Joseph Cutaju, iz Chicage, o katerem ie bilo znano, da je član "Črne roke", in da je imel pri več zločinih svoje roke vmes. rekli so Lahi v 4'Mali Italiji", da ho storil tak konec, kakor vsi člani "Črne roke" in njihovo prorokovanje se je izpolnilo. Cutaja so našli blizu "Ogla smrti" ustreljenega, zraven niega pa je ležala razbita puška.
Policija je sicer enega Laha zaprla^ ni misliti, da bi se dalo od njega kaj izvedeti. Sodi se, da je Cutaja postal žrtev maščevanja Dva zeta in svak Cutaja sta bila na zagoneten način nedavno ustre ljena in zločinei so se gotovo bali, da jih bo Cutaja izdal. Že en krat je bilo oddanih iz zakritja več strelox na Cutaja ki so ga pa izgrešili, obstreljena pa je bila tedaj neka G-letna dekliea.
Sedaj po njegovi smrti je po licija pregledala in preiskala njegovo stanovanje in našla tam ve<v bomb in dinamita. Našli so tud mnogo blaga, ki je bilo gotovo u kradeno.
Novi brazilski poslanik.
Rio de Janeiro, Brazilija, 8. ju nija. — Narodna konvencija je izvolila za predsednika dr. Kodri guesa Alves, za podpredsednika pa Delfina Moreira.
Nizozemska kraljica v nevarnosti
London, Anglija, 8. junija. — Reuterjeva brzojavna agentura j< dobila iz Haaga poročilo, da bi s< nizozemska kraljica Viljemina kmalo ponesrečila. Ko se je vozil* z vlakom, so skočili štirje vagon s tira. Kraljica se je le malo opias kala.
Mirovni predlogi
PetrogTad, Rusija, 8. junija. — Tukaj je bilo razglašeno, da je do bil avstrijski general Rohr od av strijske vlade nalogo začeti s po gajanji z ruskin i četami.
Odredil je, naj pošlje vsaka av strijska divizija v ruske streme jarke po eno delegacijo. Delega eije naj nato pojasne ruskim vo jakom, pod kakšnimi pogoji je pripravljena Avstrija skleniti mir
Stavka.
Indianapolis, Ind., 7. junija. — V tukajšnji Ling Belt Foundry Co. so delavci zastavkali.
Zato naznanjamo vsem onim, ki bi dobiH potom agentov ali časni kov vabila, da bi prišli delat v tc naselbino, da naj ne hodijo sem Naj se nikdo ne da prevariti in naj ne postane skeb, kajti mi smo v boju za delavski kruh.
Poročevalec.
Kje je m?
ŽELODČNE
Moja osebna poslanica itade.
Žtlim, da me pozr« vsaki moS in ▼saka žena v tej deželi, katera tipi na bolezni. Želim, da me poznajo vri kot prijatelja—da vedo kdo aem jaz'kaj sem •toni v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slika vam lahko sprifuje. da sem osivel v medicinski praksi, katero vri m Se dolgo vrsto let; znoji lasje to danes tnfŽcu beli po dolgih |^tih študiranja, raziskavanja in dela. Skibno sem proučil in analiziral vse tiste stare, kronične in globoko vkor-jeninjene bolezni, ki se tako teiko zdravijo in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov le površno znanje. Želim, da mi vsak bo-lan 'moiki in v«aka bolna ženska Zaupa svoje teikoče in tajnosti; vsakemu bom dal poSten nasvet, kei želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Piiite po brezplačno knjižico, katero vam nudim, in čitajlt mojo poslanico
okorela jetra, iolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in funkcionalne bolezni srca se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z majhnimi stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj.
PiSite Se danes po to knjižico in u niej boste našli enostavna fakta v_razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih mora! znati vsak moiki in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni tisdm, ki mislijo na ženitev. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč, pišite take/' po to brezplačno knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne poiiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne troŠite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravfsk in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaša tež koča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižico.
Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam Se danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.
Dr. J. Russell Price Co.,
'j. 1100 Madison & Clinton Sta., Chicago, IU.
Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdravnttUo knjižico pcpolnama zasloni in poštnine prosto.
.Država..
SLOVAŠKA.
Mislila sem. da mrači se v polji: s črnimi oemi zre moj najbolji. Mislila sem, tla srori ravnica, a so dfagemu zanlela lica. •Mislila sem, <3a se v \>olju bliska, toda ljubČek na piščalko piska. Mislila sem, da je^os zletela, a je srajca lju])čku zabelela. Mislila sem. da polje se trese, pasejo pa voli ljubeka le se.
Rad bi izvedel za naslov rojakov MIHAELA RUTAH, ANTONA DUŠA in ANTONA JUH. Vsi so doma iz Vole na Primorskem. — Frank Rutar, Box 133, Norwich, Pa.	(8-11—6)
.....................Ml.......t...........
Zaupaj, pa vedi komu!
Garantiram, da so mojs vina naravna, ker ne prodajam dragih Kol ls najboljiega obljskega grozdja doma predana vina, vsake vrste in mm na debelo ao Bledeče:
Delaware in Catawba, slate bsrre..M„M po $1.00 galona
Ooncord, rdeče barve...................... po 70c. galona
■a 10 galon posodo računam $1.00, aa 26 galon pa fl.50, pri večjih aara-! fflah je ps posoda sastonj.
TROPINJEVEC In OROŽNIK. Garantiran, Hat, doma žgan, najboljSt, U ate ga Be kdaj pili velja ; falona $3.00. «3.60 ln «3.76. Na debelo od 10 galon naprej po «2.66 galona. Naročilu priložite denar all pa money order.
Louis Knaus
• VELETRGOVINA DOMAČEGA VINA IN DOMA KUHANEGA ŽGANJA «9t8—391« 81 Clair Ave, Clevelsn4 O.
; Fbone: Central 4544 K. ..................................
SSSSSgg&ggž
Velika zaloga srebrnih, pozlačenih (goldfilled) in zlatih ur s Elgin in Waltham kolesjem.
Za vsako uro jamčim!
Srebrna (Sterling silver) ura z dvema pokrovoma s
Elgin ali Waltham kolesjem s 7 kamni (jewels)____$10.50
s 15 kamni (jewels)............................$12.00
Goldfilled case (20 let garancije) z enim pokrovom s
Elgin ali Waltham kolesjem s 7 kamni (jewels)____$11.00
s 15 kamni (jewels)............................$14.00
s 17 kamni (jewels)............................$16.00
Goldfilled case (20 let garancije) z dvema pokrovoma s Elgin ali Waldtham kolesjem (oblika ure tanka ali
debela) s 7 kamni (jewels)......................$13.00
s 15 kamni (jewels)............................$16.00
s 17 kamni (jewels)............................$18.00
Zlata ura (14 karatov.) z enim pokrovom s Elgin ali Waltham kolesjem (oblika ure tanka ali debela
s 15 kamni (jewels)............................$34.00
s 17 kamni (jewels)............................$39.00
Zlata ura (14 karatov) z dvema pokrovoma s Elgin, Waltham ali Švicarskim kolesjem (oblika ure tanka ali debela s 15 karani
(jewels) ...............................$36.00
s 17 kamni (jewels) .................... $41.00
Cene uram za gospe:
Goldfilled case (20 let garancije) z enim pokro-
SH)	s 10 kamni........................$11.00
-"L	■ ~n	z dvema pokrovoma s 10 kamni..........$13.00
J®	Zlata ura (14 karatov) z dvema pokrovoma s
\o y^Si'x	jB	7 kamni................................ $25.00
^	Kolesje pri urah za dame je Waltham.
aw^^jy	Zaponke (bracelete) z uro:
Goldfilled (kakor slika)......................$ 6.00
Zlata 14karatna, ura s 10 kamni..............$14.00
ista s 15 kamni..........................$16.00
Pri naročilu za uro naj se označi natančno ktero kolesovje kdo želi in kak naj bode pokrov ali brez vsacega zareska ali s zareskom (prostorom za črke) kakor tudi obliko ure ali tanko ali dobeio, ali pa okroglo ali osemkotno.	» ^
Vse
ure bo najboljšega dela ter jamčene glede kakovosti.
Denar za ure naj se pošlje po poštnem money orderju ali na ako želite, Vam pošljem uro po poštnem povzetja.
Za naklonjenost in naročila se toplo priporoča
V. J. KUBELKA,
533 W. I4Sth St,	New York, N. V.
-f, '"'i T -t
-Vi.


1 vi
.m
8L0VENSK
B

svete Barbare
m
ZA ZED IN JENE DRŽAVE SEVERNE AlKlKKlKR.
/	Sedež: FOREST CITY, PA.
lM«rp«iraM dne 21. januarja 1903 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predztdnlk: F. 8. TAUCrtER, 674 Absay Ave., Roi k Springs, Wya
Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, B rough ton. Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVClC, box ft47, Forest City, Pa. PomoCni tajnik: AVGUST tiOSTIŠA. box 310, Forest City. Pa. Blagajnik: JOSIP M ARINf'lC, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomotni blagajnik: ANT. UOCHEVAB. RFD. No. 2. box 11%. Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nad*, odbora: JOSIP PETERNEL, box OS, Wlllolk, Pa.
1.	nadzornik: JERNEJ HAFNER, box G5. Kur.line. Pa.
2.	nadaornik: IVAN QBOfiEU, 885 E. 137tb St_ Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: MARTIN OB REŽ AN, box 72. E. Mineral, Kans. L porotnik: FRANC TEROPČlC, R. F. D. No. 3, box 14«. Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1016 So. 14th St., Springfield, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. GKAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
Uradno glasilo: **GLAS NARODA**, 82 Cortlandt St., New York, N. T.
Cenjena dru^va. odroma njih nradnikl so naprofienl pošiljati vse do. plae direktno na glavnega tajnika in nikakor dragega. Denar naj se pa po-illja edino potom imMnlh, ekspresnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor i« ne potom frt-ivatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmerr A Miners National Bank, Forest City, Pa.
V slučaju, da ofiasljo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu glav. tajnika, da se samore napako popraviti.
Izseljevanje Slovencev.
Kari Slane.)
Slovenci imamo računati z velikim tsaeljevanjem nasmeev nemško- ameriake industrije. — Slovenec v tujini ne tlela rad na kmetiji, on postane v tujini indu-Ktrielni deJavec. Več in veliko hoče zaslužiti, da pošlje domu v reiitev svojega in očetovega posilstva preil <lra/l>o — prodajo in tudi tisti, ki nimajo teh ciljev IMtstanejo industrielni delavci v tujini, ker se več zatduži v industriji in ker je mestno življenje zanj udobnejše, netro življenje nn deželi, kateremu so ravno hoteli uteči.
spolne ljubezni itd. po mnenju t e«ra pisatelja brezuspešna, si mora pomagati priroda sama, da z lakoto izstrada nepotrebneže iz života ven. Lakota je uravnatelj t«*jra razmerja in lakoto spremljajo: vojna, reva. bolezni itd.
Dokler pa se ne zabrani, zoži množitev ljudi, dotle se ne more masi pomagati do boljšega življenja.
Preti Malthusom so se oglaševali v času reformacije 15-16. stoletja razni pisatelji o dobroti velikega števila ljudi v kaki državi Luther ie bil priporočevalec pomnoži t ve.
Ko se je narodno gospodarstvo prvič začelo sistematično razmišljati, pod merkantilnim sistemom. jemala se je kot predme i
Zaradi te velike izselitve Slo- razmišljevanja večja •podlaga, go vencev je treba razni išl jeva t i o suodarstvo države glede kmeti iej. kaj ie vzrok isti. koliko ško- tije. trgovine in drugih obrtov in di, hiisiie iiarmlii, državi, v kate- tedaj so se državniki in z/ianstve-ri živi slovenski nannl in kaj bo ,l'ki ozirali na število ljudi in v k»>iie< ui rezultat izseljevanja, ako velikem številu njih našli dobror to p<ude naprej, kakor sedaj in to v P™ gospodarstva.
že veliko let.
Pri rešitvi teh vprašanj se rno-ramo baviti s teorijo naseljevanja in iM>lrtiko notranjega oblju-devanja v Avntriji.
Morebiti ni za nas Slovence tako vprašanje važnejše, kakor vprašanje izseljevanja naših kmetov obojega spola v 4-V kraje in 1 h web no v Ameriko.
• . •
Načrtati hočem nekaj vidikov, raz katerih bi se dalo obširnejše razpravljati o tem vprašauju.
"Mej pogoji proizvajanja jemlje ljudstvo kot oriroden činitelj to je po svojem številu, na ravni razdelitvi prvo mesto. Načine in višine proizvajanja, mogočo delitev dela. mogočo tehniko proizvajanja določa velikost ljudstva in ta velikoat vidiva zraven minimis največ na razvoj proizvajanja iu na vao organizacijo narodnega ffoapndar-Mtva'
Števil.* ljudstva kake družbe bilo ie tedaj ve«lno v narodih državah važno in se je i*to od nekda j uvaževalo. Gledalo se je na to, da se je zadostno ljtrdfctvo po-miu»zevalo in zopet, č« ga je bilo preveč, skrbelo za to. da je dosti iirii za dano število kakeira ljud stva.
Stari Grki in Rimljani imajo zgodovino teh vprašanj in — skoz vea čas od naselitve druzih na-v Evropi do sedaj jo bilo obljudevanja — na-itevila ljudstva na kakem svetu — predmet razmišlja
Kdor je rojen na že t posest vzetem svetu, nima najmanjšega prava, zahtevati bodi kak del živil in je zares nepotreben na »veto ; pri veliki pojedini prirode ni pokrite mize; priroda mu da naj ae zopet odstrani da izvrši sama to za
sapiaal je r letih oko-dubomik in go-Tomai Robert
Hi
V 17. stoletju nastopajo angle-žki pisatelji. Na Angležkem se je razvijati začela tedaj velika industrija. Petty piše:
— Tem večje je število ljudstva. tem plodovitejše je njegovo gospodarsko delo
Le po številu močno ludstvo o-mogoča delitev dela v obrtih. u-stvarja živejšo konkurenco, cenej ši promet in zmanjšuje davke.
Na Angležkem se oglašajo razni pisatelji, ki so se v i izmišljevanju naselitve tudi izražali o tem, kai ima priti, ako zavlada komunizem v gospodarstvu, da se potem vsem ljudem dobro godi in se potem vsled tega bolj pomnoževajo da vzlic vsem iznajdbam, ki zbolj-šnvajo načine pridobivanja, dela ne bo zadosti živil z še večje število ljudi.
Tako John Belles (1695), Robert Wall ate (1753).
I>rugi. kakor W. Godwin U793) dokazujejo, da more v doglednem času zemlja še veliko več ljudi preživljati in da bo prirodoslovje nove moči podajalo človeku v izrabo zemlje in da bo izobraženej-ši človek sam skrbel za to, da se mu ne pomnoži preveč družina.
Znani amerikanski socialist H. George pobija Malthusovo domnevo. Franeoeka socialista Fourier Proudhon sta mnenja, da se zmanjšuje z rastočo večjo izobraz bo plodovitoat človeka.
Louis Blanc misli, da se ljudje hitreje mnoze kakor živali, da pa je težavno revni masi pripovedovati. da se naj vzdrži spolne ljubezni.
Friderik Engela piše, da ni prav misliti na to, da bi ne bilo dosti živil. Samo doline ob Misisipin zadoščajo, da ima v njih prostor in živež vse evropejako prebivalstvo. In če bi imel Malthus prav. bi izo braženejši človek sam našel sredstva. da se ne množi čez meje da nih živil.
Marx piše, da se množi reva z bogastvom naše sedanje družbe. Na edni strani bogastvo, na drugi
ljudi. To neha le z vvedbo socialističnega gospodarstva.
Karl Marlo. — nemški gospodarski pisatelj piše:
— Dosti se imamo zahvaliti Malthusu. Saj je brezobzirno odkril umore iri rope dosedanjega gospodarstva, mu užgal v lice — znamenje izprijetnosti.
Tu Marlo pa tudi piše o prokle-stvu človeške plodovitosti. Rod-bertus Jagetzov piše o tem, da se je še le prav začela znanost kmetovanja in ta znanost družbi poda možnost stvaritve živil, kakor je zdaj družbi mogoče, da stvarja druzega blaga, kolikor ga je treba,
Duehring meni, da bodo višje izobražene družbe imele večje število ljudi, ali če bi jih postalo preveč. da bo družba sama si vedla pomagati. Lassalle misli, da tendenca pomnožitve ljudi sili proti živilom.
Kautsky priznava, da je nevarnost prevečnega števila ljuu. dana. Proti istemu je treba preventive, devet desetink ljudi živi v revi, ta reva; je grozna plodovita. treba je druzega družabnega reda. Bebel je mnenja, da se rodi v današnjem gspodarstvu preveč ljudi. da pa veliko število" ljudi ni ovira, ampak dobro sredstvo v dosego boljšega gospodarstva, boljšega družabnega reda. V dobro urejenem gospodarstvu pa bo človek sam urejeval število ljudi, — ker bo nastopal povsod zavestno in pametno.
Malthus je precej zanimanja zbudit s svojo teorijo o našel jeva nju ljudi. Najstrožji na«?protnik njegove teorije je pa jako upoštevan soc. pisatelj dr. Oppenheimer. Ta pravi, da je Malthus to svojo idejo zajel iz Franklinovih priro-doslovnih študij.
Franklin je zapazil, da priroda nebroj semen raztroša, da z gotovostjo ohranjuje pleme, nebroj zdravih bitij pa pusti umreti. — Franklin je bil mnenja, da edna rastlina, ako bi bila sama. v par generacijah vso zemljo zaraste in tako tudi eden narod. To je tendenca vsega življenja, da narašča čez meje živil.
Malthus je s svojim dotičnim spisom povzročil največji duševni sistem, ki ga je kedaj kak človek mislil. Darvinovo teorijo o izberi najsposobnejšega sredstvom boja za bit ali nebit.
Oppenheimer priznava Malthusu, da je njegovo mnenje pravo, ako si mislimo, da človek ostaja vedno ednak gospodarski delavec ki vedno ednako proizvaja in le jemlje iz zemlje, kar ravno zra ste. Človek pa se duševno razvija, spoznava moči prirode in iz rablja iste v svojem delovanju, — pridobivanju živil. Človek postaja znanstvenik v 'kmetijski stroki, ki uporablja tudi vse pri kmetova nju mogoče iznajdene stroje, ki mu izdatno olajšajo delo, znanje poljedelske kemije, zdravilstva ži vine mu pomore do boljših sadežev, prireje boljše, večje, težje ži vine. —
Malthus se opira pri dokaziva-nju svoje teorije na veljavni za koti, da pride manj pridelkov na ednega delavca na kmetiji, ako se porablja več delavcev na »tem prostoru, da, ceteris paribus, pri večji kooperaciji na kmetiji pridelki v manjšem razmerju raste-io kakor porabljeno delo. da posamezen delavec v tem slučaju manj živil dobi. Tako se godi gotovo v zasebnem gospodarstvu.
Malthus pa ta zakon raztegne na socjalno gospodarsko produktivnost. On pravi, da se ne da po ljedelska zemlja kake gospodarske družbe pomnožiti. Cel svet se sme vzeti kot taka zemlja. Več ljudi manj živila dobiva. Dokler je malo ljudi, lahko dobivajo dosti in še preveč živil, ko se pom-nože. pride na ednega že manj. V 25 letih se podvoje ljudje kake družbe. Ako jih je preveč, ne naj dejo pozneje prišli več prostora ob mizi — odveč so.
Apokaliptični jezdeci: vojske bolezni, kuge napravljajo potem nekaj več prostora, ali pa postane človek sam tako pameten, da ne množi preveč sod rožnikov.
Temu izvajanju se zoperstavlja Oppenheimer. Dokazuje, da jo tudi računati stem, da dvajset dobro izvežbanih kmetov, ki imajo najboljša delovna stredstva in vodo zemlji pomagati z umetnimi gnojili do posebne moči tudi za poedinca več pridelajo, kakor delavcev v navadnem delu.
Oppenheimer dokazuje v nastajanju mest ▼ prvotnem natural-nem gospodarstvu in t razvoju mestnega dela, da je nmoiitev ljudi toliko, kakor višja kooperacija in tej sledi vedno boljša de-ka vzcorj*. boljše orodjem ve-
■
nega spoznavanja, razločevanja pri rodnih moči.
Tem več ljudstva rastejo, tem večje so delitve dela, tem popolnejše je orodje, s katerim kmetovalec proizvaja in zaradi tega se množe pridelki njegove zemlje. — Ljudje zidajo mesta, v njih je delitev dela velika. Ti živijo od izmenjave svojega proizvajanja s pridelki kmetije, za te ljudi je kmetu tudi treba pripravljati — živila. S tem pa raste kmetija, ona ima večje čiste dohodke. In zaradi tega, ker velja zakon "padajočih dohodkov zemljišč tudi v intenzivnejšem gospodarstvu kmetije ne more isti biti korolar temu. da se pri množečem številu ljudi zožuje prostor živil.
Oppenheimer kaže na selitev i>. kmetije v mesta. Ta selitev manjša število kmetov in to izdatno Na Nemškem je še komaj 30 odstotkov kmetov, vse drugo je meščan. Ali le toliko meščanov za-more živeti, kolikor jih zamore kmet zraven sebe prerediti. In vendar se preživlja toliko miljo-nov meščanov!
Rastlinstvo, ki služi človeku, se je početvorilo, ljudstva pa morda le podvojila, goveja živina je postala večja, težja, dosti se je tudi število iste pomnožilo, na poedin ca pride zdaj več mesa. ko v prej šnjem naturalnem gospodarstvu tlake in desetine.
Ruski kmet kaže, kako slabe vlade, nepravi družbeni red upli-vajo na kmeta, da mora res stradati v najplodovitejši prrrodi, — ker mu vse vzamejo njegovi manjši in večji vladarji. Ruski kmet se množi, pa res tudi gladu umira v slabih letinah, ker mora še svoji družini namenjeno žito prodati, da nasiti svoje vladarje.
V Indiji je tudi tako in na Ru-munskem. V vseh teh deželah kme tija danes še tako deluje, gospo dari. kakor pred sto in več sto le-tij. Te kmetije tedaj niso dokaz za veljavo Malthusovega mnenja Angležka živi od tujega žita in mesa — in vendar bi tudi doma lahko pridobivala na svoji kmetiji, kar rabi živil. Zdaj ji še nosi več dobička fabrika, zato kupuje živila.
Angležki zemljepisec Ravenstin je cenil vso za kmetijo rabljivo zemljo na našem planetu in sicer plodovite 73 miljonov kvadratnih kilometrov, 36 miljonov kvadratnih kilometrov štepe in 10 miljonov kvadratnih kilometrov pustinje. Plodovita zeihlja prehranja 75 ljudi, stepa 4, pustinja eno če-trtinko človeka na kvadratnem kilometru.
Tedaj je mogoče preživeti 5-6 miliard ljudi. Leta 1891 je bilo že ena in pol miliarde jludi na svetu Ako vsakih deset let 8 odstotkov doraste, je v letu 2072 že šest mi liard ljudi — kar jih več pride na svet. ne more živeti.
Oppenheimer poda temu nasproti drugi račun.
(Konec prihodnjič).
Listnica uredništva.
_i
Naročnik, Dunlo, Pa. - Ako ste
registrirani, še niste postali vo jaH- Država hoče vedeti za vsake ga. za kako delo je najbolj sposo ben. Komalj vsaki deseti od regi striranih tbo poklicani v vogaško službo. Pri term pridego v pošfcev državljani, diru#ih ne bodo silili Kogar bo vlada zahtevala k vo jakom, p« se bo temu upiral, bo kaznovan <;po vojaško". Kaj to v vojnem času (pomeni, veste, ker ste bili vojak.
A. Z., Farrell, Pa. _ Ako ste
registrirani, to še ne pomeni, da greste k vojakom, iziasti pa še ne ako uamate niti prvega državljan skega papirja.
F. S., Hostetter, Pa. — Kdor ima samo prvi državljanski papir še ni ameriški državljan.
T. R., Oglesby, EL — K ameri škemu Rdečemu križu Vas spre j mejo.
J. L, Pueblo, Cob. — Nobeno pismo ne gre v Avstrijo. Vsa poštna zveza je pretrgana.
Iščem svoja dva brata MTTAJ DRAŽIČA in ANENIJA MA-RIČIČA. Nahajam se v italjan skem jetodštvu že 10 mesecev in ne dobim pomoči od (nikoder. Prosim, da se ani javita in mi kaj pošljeta. — Peter Mamičie, ■oldato 2. eomp., prigdoniero di guerra, Aquila, Abruzzi. Itadda fll-lS—6)
Zastonj
poskušnja čaja
Pišite še danes po poskušnjo Father Mollingierjera rastlinskega čaja, senzacija! na zdravniška iznajdba, hvaljena od bolnih ljudi po celi Ameriki, katerim je bilo zdravje povrnjeno.
Za zaprtje, revmatizem, nečisto kri, glavobol, kašelj in prehlad, za slabotne upadle ljudi, za trpeče na nepreliavi, za nered v želodcu, ledicah, jetrah in mehurju. ni bolj primernega zdravila kot iz 15 raznih rastlin sestavljen Father Molingerjev SLOVITI ČAJ.
Pošljite svoj naslov na dopisnici in PREJELI BOSTE BREZPLAČNI ZA-VITEK, DA POSKUSITE PREDNO KI PITE. Mi »►omo jtoslali brezplačno
OPIS FATHER MOLLINGERJEVE GA ŽIVLJENJA, KATEREGA MORA IMETI VSAKA HI&A. NASLOV:
Mollinger Medicine Co.
21 Mollinger Bldg.
East Park Way (N. S.) _ Pittsburgh. Pa.
POZOR ROJAKI
JAKOB WAHČIČ,
6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
NA PRODAJ HIŠE
za 1 do 4. do 6, do 10 družin. Vse v kraju od 55. do 79. ceste. Tudi na obroke poceni. Oglasite se pri:
Joseph Lušin,
1065 E. 66. St., Cleveland, Ohio.
__8-14—6)
Iščem svojoga brata JOSIPA MI-IIEIjIČ. Doma je iz Sodevc 17. Cula sem, da se je ali se pa celo še zdaj nahaja v neki bolnišnici v Cincinnati, O. Tu sve dve sestri in bi radi kaj natančnejšega izvedeli o njem, zato prosim cenjene rojake, če kateri kaj ve, da sporoči na naslov: Maria in Cilia Kure, 2311 Jackson Boulevard, Chicago, 111.	(9-15—6)
ROJAKI!
POMAGAJTE TEJ DEŽELI Sfe DAJ, KO VAS POTREBUJE
IN KUPITE "POSOJILO ZA SVOBODO"!
TI BONDI SO DOBITI V ZNESKIH PO $50, $100, $500, $1000 IN VEČ DOLARJEV. NESEJO
^ PO 3I/2 OBRESTI. ^ VSAKDO NAJ STORI SVOJO DOLŽNOST! Pojasnila vam dajejo razne bainke, ekspresne družbe in tudi:
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y
«38 PENN AVE,
SLOVENSKI ZDRAVNIK
PITTSBURGH, PA.
.	najatarcjfti »lorraski zdravnik. Specialist ▼ Pitta-
bur*hu,ki ima 23letno prakao t zdravljenju tajnih motklh bol« ni, SrfU» ab zutrupljeaj« krvi zJrmvi z rlaaoviUm 606. ki i* izumal dr. prof. Erfich. C> imate nozolj* ali mehurčke po telesu. Z	boUi,»* * koeteh. p r ki rte in izčiatii vam be
kri. Ne čakajte, kar ta bolezen »e naleze.
Semeaotok. kapavec ali triper in tudi vae drure poeledic*. ki nastanejo radi te*a_ Ta bolezni zdravim po zadnji metodi v najkrajl sam času.
Kakor hitro opazite, da vam poneha je moška zmotnost, ne ^^	, čakajte, temveč pridite in jaz vam jo bom copat povrnil.
BvdraZkT. i	, u-1 SliS*nji* ce*ivki \odi ,x mehurja, ozdrav'm v krat kem Času
Mydroeelo ali vodenico, kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije.
_	W povzročiio bolečine v kriiu in hrbta in včasih tudi pri spuščanja
▼oae. ozdravim z gotovostjo.
ki	koUibie. otekline, srbečico, ikro H« in druge kol ne bolezni,
nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času in ni potrebno lefati.
Uradne ure: od 9. do 8. Ob nedeljah od 9. do 3.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil
Oblega 11 raznih zemljevidov,
STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OELI SVET, CENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
CENA SAMO 25 CENTOV.
Naročila in denar pošljite na:
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt St.
New York, N. Y.
• •	t K * "
V-,, './ V';/,--":, .f,


. ":fj1
HARMONIKE
bodla! kakrSnekotl Trste Izdelujem ln popniTlJun po najnlfjib cenah, a delo trpežno in Mtnesljlro. V popra to zanesljivo vsakdo pofilje, ker aem Se nad 18 let tukaj t ton poslu ln sedaj t svojem lastnem domu. ▼ popravek vzamem kranjske kakor vse drnse harmonike ter računam po delu ka-korino kdo zahteva, brez nsiisijniii vpraianj.
JOHN WENZEL, li!7 East I2nd St.
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandoro, ustavo, regalje, godbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Uprašanje Vas stane le 2e. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK & co., 456 Chestnut St.,	CONEMATJGH, PA.
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH
CENAH. • • •
DELO OKUSNO. • • «
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. « • m
UNUSKO ORGANIZIRANA, s a a
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
Slovenic Publishing Go.f
82 Cortlandt St„ New York, N. T.
j
lir
BAROGAJTKSK VA "O LAS V A E O D A'1.
mnmmc ▼ xde. ssUvah .