..Zćlnoat" izfeeia enkrat hm dan. rana« ue«ielj m praznikov, ob uri zvečer. Ntroraiiu : Za celo leto........24 kron za pol lfla.........li za ćctrt leta........ fi _ za en iti^-**e........ 2 kroni N«ra iiii-' jo-čbe brf-r pril^r^tif rmniA)iw se uoruv* ne nrira Po tobakarnah v Triiisi naj se nosil jajo uredništvu. Nefrankovani doiusi se ne sprejemajo. Rokopisi se ni» vračajo. Naročnino, reklamacije in onlasf *nrr--jema uprartiist vo. Naročnino in o^Ih-h je plačevati lom Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Cariutia *tv. 12. 1'pravništvo. i ti sprejemanje inseratov v ulici Molio piccolo stv. .'», (I. uadstr. Izdajatelj m , dgo /orni urednik K ran Q o d m k. L.astnik konsorcij lista „Edinost' Natisnila tiskarna kousorciia lista „Edinost" v Trstu. V Trstu S. januvarja Ze lansko zimo se je mnogo govorilo da j»ojde monsignore Tarnassi v Petrograd z važno nalogo, da z rusko vlado uredi veo vprašanj, ki se tičejo katoličke cerkve v Ku--iji i ti da pride tako do zadovoljivih odno- - mej Rusijo in Vatikanom. Sosebno se govorilo takrat, da se v Petrogradu ima stanoviti pa j»eževa nuncijatura. Takrat se je smatralo kakor gotovo stvar, da se naloga, |«>verj«na monsignoru Tarnassiju, srečno izvrši in da se odpravijo ona nesporazumljenja, ti so dotlej ležala kakor senca nad odnošaji mej Rusijo in Vatikanom, in kar je — lahko reč lo rt i tej vesti !«• jn»1 resni<*e. Po de'stvu, da Tarnassi res ni Šel v Petrograd, bi so-, da pred jm »gaja uja, potrebna za iz vedenje :n - je mons;gnora Tarnassija, res niso imela takrat zaželjenega vs|»eha in niso dozorela v toliko, da l»i lulo kazalo Tarnassiju že takrat [kmlati se v prestolnico carstva; ali po najnovejših vesteh se zdi, da misija sama ni definitivno padla v v o d o, kajti —•■laj s*, govori, da 1 arnassi vendar pojde \ Petr«»grad in »i<-er že koncem tega meseca, ah pa za-'- ikoni prihodnjega. Odposlanec pa-da se I h i ve»" mesecev mudil v Petro-jra Ju, kjer naj v sjtorazumljenju z rusko \ lado uravna razna |»otrelma vprašanja, v z lasti vprašanje o (»opolnjeiiju nekaterih izprazn jeni h -ko+ovskih stolie in vprašanje o vzj*ojevan j u «i u bovškega naraščaja. < >d vspeha, ki ga IhmJo mela (»ogajatija radi teh dveh vprašanj, da • .kIv sn«», da-li se jh»gajanja raztegnjejo ti; na vprašanje zasnutja stalnega zastopstva papeževega v Petr«»gradu, nuncijature, in šina druga načelna vprašanja. Rekli smo že, da e senca, ki je ležala doslej nad odnošaji med katoliškim Rimom in ptavoslavnim Petro-i:radom, delovala tudi na razvoj stvari v Av--Triji. I >a ni l»do tega nesoglasja, bi avstrijsko .vanstvo bržčas raprezentiralo v-e drugo nioč. Se oca, ki je ležala namladi začelo \ '--.aT i vedru« v -je in višje, čutil se je Salez krepkejšega. Red in vzlasti samostanska slož-n-'-r -ta dolmnlejno vplivala na njegov zna čaj . Polagoma je okreval in otožnost je zgi-njala vidoma z lej»ega obličja, umikaje se zdravi rudečici. O tem času pa so raliili v samostanu za veliki oltar sliko Marijinega vnebovzetja, n to delo -o naročili mlademu Salem, ki je bil znan med duhovnimi hrati kakor izvrsten -likar. Nadprijor jdetrijski s*- je posvetoval ^lede te«ra z voditeljem ljubljanskega kolegija. ki pa mu je priporočil mladega umetnika toJi laskavo, da tudi nadprijor ni več j>o-mišljal, ampak je |M>veril delo sohratu jezuitu. Ko pa je videl, kako slika napreduje, ni mogel prikrivati svojega veselja nad njo. Salez je bil med tem popolnoma okreval in bilo se mu je vrniti v Ljubljano, da bi -topil prvič pred oltar pokladat daritev G<»--podti. Vendar nadprijor Ambrož je drugače -kleniI v svoji učeni glavi. Menil je namreč, morejo spojiti svojih številnih sil in da ne voljne rešitve! Potem še le bi veliki izginja njiju značajZa morejo vreči na tehtnico one važnosti, ki jo rod Slovanov jel vršiti ono nalogo, ki mu jo oblast pa in pred'oblastjo ne sme biti razina ajo laktično za monarhijo v svoji skup- naš Stritar prisoja za bodočnost: s to p i l bi, ločka med državljani glede ježika, kajti Tleh pravih Slovanov, da bi njegova poga- bas narobe: tO je postopanje pristranskih avstrijski menili, da narodi nimajo besede, da janja imela zaželjenega vspeha, kajti še le strank. A v tem slučaju bi ti oblasti ne smeli so ovce, katere je smeti gnati v to ali ono potem, ko se dvigne senca iznad razmerja imeti nadpisa: »c. kr.^ {to pa seveda samo v mesnico.—Sedanja generacija niti ne bi mogla mej pravoslavno Rusijo in katoliškim Rimom, italijanskem jeziku), ampak bi se morali ime- umeti, kako je v Avstriji sploh mogla kedaj zašije na nas solnce naše bodočnosti, pride novati: »o bi a s t i-s t r a n k i za varova- o Ustat i nemška hegemonija, kako je bilo možno, za Slovtnstvo res — usta jenja dan!! da je le manjšina dajala svoje obilježje vsej monarhiji: nje politiki na zunaj in na znotraj ! \ erao sicer, da sporu med Hrvati in Srbi, oziroma Poljaki in Rusi je v povod tudi razlika državnopravnega in narodno-političnega stališča, ali mislečemu človeku ne treba praviti, kako velikanskega pomena bi bilo zbliža nje med Rusijo in Vatikanom za mej- Dve oblasti — stranki. nje i t a 1 i i a n š čine v c. k r. u r a <1 i h !« Ta drugi napis bi jima bolj pristojal, ker bi odgovarjal resnici. Jn zares se nam dozdeva, da je to varovanje italijanščine bilo nekdaj naloga naših državnih pravdnikov in finančne proku-rature, ker so menda smatrali, da je italijanščina njih uradni jezik in da ne smejo Finančna prokuratura ima mnogo opra- rušiti starodavne navade. Zato smo videli, (Prispevek k jezikovnemu v p Sanj u n a Primorske m.) (Z vrše tek). r a- sebojno življenje Slovanov. Morda bi ostalo viti z našimi ljudmi: pravda se ž njimi, pre- kako je bila finančna prokuratura še marsikako sporno vprašanje, ali razprav- ganja jih zaradi plačila raznih dolgov. Tudi v T r s t u p r v a n a s p r o t n a s io v e n s k i m ljai.je o njem bi zadobilo vse drugo obliko, tukaj moram ponoviti, kar sem rekel glede vpisom v zemljiško knjigo, ko jih je zginilo bi tisto nezaupanje, ki jih je delalo državnega pravdništva: trideset let je minilo, začetkom osmega desetletja .začel uvajati te- do sedaj uprav fanatične na tej in oni strani, kar obstoji člen 19. temeljnih državnih zakonov, danji sodnik sežanski; zato se je ona najbolj Zl»lizanje med Rusijo in Vatikanom bi bil a vendar finančna prokuratura v Trstu do branila proti zahtevam naših občin in naših prvi a veliki in glavni korak do uresničenja današnjega dne ni sestavila niti ene tožbe, ni cerkvenih uprav v jezikovnem oziru, zato onega rezmerja mej avstrijskimi Slovani, ki predložila niti enega izvršilnega predloga proti zamorejo tudi še danes pri njej biti v službi je slehernemu pravemu Slovanu kakor blesteč našjm ljudem na Primorskem v hrvatskem ljudje, ki niti najmanj ne poznajo našega je- ideial pred duševnim očesom: do onega ^jroma slovenskem jeziku ! Zares, moralo bi zika. In to vara je c. kr. oblast v deželi, kjer spo] n j a v s «• h naši h s i 1, k i m u se reči, da Hrvatje in Slovenci na Primor- je ogromna večina prebivalstva slovenska ali p r a v i m o s i o v a n s k a v zajem n o s t. 8kem niso za drugo nego za to, da plačujejo hrvatska! Ob resnični vzajemnosti avstrijskih Slovanov svoje davke v krvi in v denarju, da pa molčč Zato smo doživeli, da baš državni pravd-bi lulo nemško nadvladje v Avstriji stvar k vsemu drugemu, ker vse ostalo se njih ne niki zahtevajo, naj bodo preiskovanja v ita-absolntiie nemožnosti, potem p:i bi bilo ne- tiče. Pa kje smo? Ali ne živimo v ustavni lijanskem jeziku, tudi če gre za kožo najra-raožno tudi to, kakor je sedaj, da o določanju državi, v kateri imajo zakoni veljavo? A, za dikalnejšega Slovana; a kjer preiskovanja ne smeri naši vnanji politiki Slovani, velika ve- božjo voljo, zakon govori jasno, z a k o n morejo biti italijanska, vidijo rajši nemška čina, ne le da nimajo primernega vpliva, p oznajednako p ravne državljane; nego pa slovenska; zato vidimo pristranski m pa k jih sploh ne p o s t e v a j o. zakon ne pravi nikjer, da bi morali Slovenci sestavljene imenike porotnikov, iz katerih so l'a tudi za vso svetovno politiko bi bilo ne- jn Hrvatje trpeti jarem italij-nskega jezika, Hrvatje in Slovenci malone izključeni ; zato preračunljive važnosti, ako pride do zbliženja ali pa, če ne gre drugače, nemškega. je mogoče, da zastopnik državnega pravdni-raed Rusijo in Vatikanom in potem, pola- Edini izgovor od strani predstaviteljev štva, če prav je v takih slučajih sodišče vo-goma, celo do intimnih odnošajev. Potem bi državnega pravdništva in finančne prokura- dilo razpravo v jeziku dotiČnega lista in čeona velika misel, kateri veliki Strossmaver ture, ki bi bil nekoliko opravičen, bil bi ta, prav isti zastopnik državnega pravdništva, če j m »sveča vse blagoslovljeno življenje svoje, tla sta to procesualni stranki, ki smeta svo- ima priložnost, da brani zaplenitev nemškega plemenito srce sv«»ie, svoje delo velikega kon bodno rabiti jezik, katerega hočeta. lista, govori nemški, ne pa italijanski, eepta in vso svojo misel, potem bi se misel A to ne stoji: državno pravdništvo in Ali se oblast res ne more otresti lzključ-z druženj a cerkva pomaknila iz vi- finančna prokuratura sta stranki samo v to- nosti italijanskega jezika? Noben zakon ne soke sfere v z vi enih idej a lov na liko, v kolikor je njuno nastopanje podobno predpisuje, da bi italijanski jezik bil uradni tla akt u val nosti in možnosti po- nastopanju procesualnih strank, as tem še ne jezik za oblasti na Primorskem, in tista sta ro- da bi bilo prav, ko bi mladi jezuit počasi slikal pričeto sliko in tudi v Pletrijah pel svojo novo mašo. Njegovi razlogi, katere je povdarjal voditelju ljubljanskega kolegija, so morali biti že važni in tehtni, ker je poslednji rad ugodil želji njegovi — — — IV. Nožek vzela Sreč načela Da boni dobila Tri kaplje krvi. Narodna. »Lepa noč se je bila storila, noč brez luninega svita, ki še mičneje vpliva na čuteče srce. Na čarnem nebu se je prikazovala zvezdica poleg zvezdice, polmručno obsevaje dehteče grmičevje. Na klopiei iz brezovega protja je sedel jezuit Salez. Polagoma se mu je umirila vroča kri, ki mu je burno dvigala prsi. Začel je premišljevati svojo zgodbo od prve mladosti, do zadnjega trenutka. Bilo je življenje polno cvetja in veselja, polno tuge in nezgod. Boje, ki jih je izvojeval, iste boje je videl ustajati zopet pred seboj. Naslikavši sliko, izpostavil sejezopetnim bojem z lastnim srcem in — koneena zmaga, kje bo?! Zma-ga-li glava, ali morda srce nastopi zopet nekdanjo pot? Kdo mu more povedati to? Deset korakov od njega, na samostanskem obzidju, je stal mlad, črnikast stražar. Krepko je držal sulico v močni roki ter molče motril jezuita poti seboj. Stražar Ivica je bil še le pet dnij v samostanski službi, torej ni še poznal Saleza, ki ni zahajal mnogo med soredovuike. Stražniku se je zdelo, da je ta obraz že videl nekje, ali S)>omniti se ni mogel: kje? — Potem se mu je vendar začelo nekaj dozdevati; ni-li to morda Salez, ki je živel v Karlovcu pri grofu Strasoldu, ko je on prvič služil za vojnega hlapca pri karlovškem glavarju. Nenadoma mu je prišla ta misel in da-si jo jc zatiral, vendar mu je reklo srce: »Ne motiš se; to je isti Salez, kateremu si ti z hudobnim grofovim tajnikom ogrenil slast življenja; katerega si pahnil z vrhunca sreče v največo tugo in žalost.« Tudi njemu se je začela vzbujati vest; črv, ki ne miruje nikdar, ki nikdar ne spi, je pričel svoje delo. Na bližnji strehi pa je začel čuk-skovir skovikati v tiho, mirno noč. Salez se je predramil, ustal, ogrnil se ter odšel proti samostanu. In ne dolgo potem so se vrata hreščaje zaprla za njim. Čuvaj Ivica pa je jezno klel pred-se nočno ptico; »Zimica te stresnila!« — in druge vlaške kletvice. Ivica je bil namreč Vlah in ni mu bilo prav, da mu je čuk odgnal mladega jezuita, ki mu je postal baš v zadnjem trenutku uganka, katere se ni mogel razrešiti. Čuk pa je, ne mene se za njegovo jezo, skovikal dalje, tla je bilo Ivico naposled le strah tega mrtvaškega ptiča. Polagoma je stopal po obzidji proti južnemu stolpu. Ko pa je bil že prav blizu, zaprašilo se mu (e nekaj skoraj brez šnina v glavo./. Groza ga je pretresla in verjel je od tega trenutka, tla res straši v južnem stolpu, otlkar je v njeni preminolo nekaj ujetih Turkov. Bil je nedolžen netopir, ki se mu je bil zaprašil v glavi >. Ko se je zavedel, prijela se je roka trdneje suličinega ročaja, češ: pest, in Če je še kaj v njej, tudi nekaj velja. Ali kmalu ga je zapustilo vse junaštvo. Kajti, ko je imel iti mimo stolpa, se je skesal ter odšel po isti poti nazaj. Menil je, tla ni dobro bratiti se z duhovi, z duhovi umrlih paganov, ki imajo posebno moč nad onim človekom, ki ima kake grehe na sebi. Ko je tako še dolgo stal in premišljal, zazdelo se mu je, da čuje globoko ihtenje. Lasje so se mu ježili in sklenil je poravnati, ker je zakrivil nad mladim jezuitom, samo tla bo imel mir pred duhovi. In miru ni imel že celih šest let, otlkar se je bil zavezal z grofovim tajnikom, tla mu je pripomogel iznebiti se — nevarnega tek-' meca. (Pride še.) u »lavna navada ni drugo, nego r-tara krivica, ki je našt-mu nanulu, kakor tudi drugim, godila pred Iftotn ls-l*.. oziroma če preskočimo H»lutizina, — pred letom 1*07. Narodnostno načelo ne trpi takili starodavnih navad, ki ubijajo dušo naroda, in to načelo j- dobilo v Avstriji moč zakona baš v členu 1 temeljnih državnih zakonov. V Trstu. Dr. I. Z. Politični pregled. TRST, S. janlivarju 1! K položaju. Te dni je bil priobčil »Pe-ter LlovH« — kakor smo 1»i I i omenili tudi mi etne veljave načelu vladan a jw»tom večine. Ker so avtorstvo tega članka pripisovali Poljaku Bi-lit.-kemu. se je oglasil le-ta v >Politiki* z izjavo, da on ni pisal onega članka. Zajedno izjavlja, da pred odpravo jezikovnih uaredeb s** je pač tudi 011 potezal za take ideje, sedaj pa, ko s> se v dolii Clarvjeve vlade stvari tako zasukale, meni, da ni možno uresničiti {»olitiške ideje. Sleherni realni politik da mora videti. da bi bila j e< 1 na kostra n s k a strankarska vlada le kombinacija, neprimerna za sedanji čas. In tako lw> tudi ministerstvo Korlter-jevo — mož je bil včeraj v avdijeneiji pred cesarjem, iz česar je sklepati, da je določena "tvar, da on dobi nalogo za sestavo novega mi nistervtva sestavljeno po večini od uradnikov, na kater«- se smejo — kakor skušnja uči — stranke na levici jw»vsem za-našati. a za vzdrževanje kontakta mej v ado 1 d<—nieo hočejo pozvati v ministerstvo jed-nes;:i Poljaka kakor ministra - rojaka in jeden P ak naj dobi jedno strokovnih ministerstev ; h ratu da ;m< imenovan jeden Ceh kakor mi-n-ter brez t>orti*elja. Za to mesto je baje dolžen M-kcijski načelnik dr. Kežek. Nas more ^e |»os»-l»ej zanimati govorica, da za bodočega rn.ni-tra trgovine je določen nas tržaški namestnik grot' a na njegovo mesto da pride v Trst bivši minister grof Bvlaudt-Kheidt. Stališče, na katero se stranke večine mi--lijo |>ostaviti nasproti novemu ministerstvu. 1 »z: i:iča Politik« nastopno: Stranke večine /-.-jo svojim postopanjem dokazati svojo lojalnost, to je, da nočejo motiti akcije vlade, ako odl.Nvlni krogi pokažejo primerno spoštovanje do njih. Enkrat za vse! j treba razdreti iluzijo, kakor da je brez sodelovanja večine •>.:io Ustanoviti redne od noša je. Stranke des-11 '*e M- hočejo nasproti načrtom Korbeijevim j*»-taviti na stališče pričakovanja. Iz blažene dežele dvajsetstoletne kulture. Pravda, ki s«' vrši v Milanu že ii kaj tednov zaradi umora bančnega ravnatelja Notarbartola v Palermu, je spravila že tohko nesnage na dan. da se moramo vpra-š.-.'i: kako take razmere mogoče v moderni državi ? Kako je mogoče, da je isti Palizzolo, ki je skr val roparja Nobila v svoji hiši, ki je intimno oln-eval z roparjem Leone, ki se je iz«»g;bal. da ga niso zaprli, le s tem. da je pričam, Ki so govorile proti njemu, za vedno zaprl usta, isti Palizzolo, ki se ij ::i kaž^ l»olj in i m .Ikakor moralni prov-zn»čitelj umora Notari»artoli; kako je bilo mogoče, da je isti Palizzolo dosegal najvišje «*asti v javnem življenju, da je bil nedavno š»- »Men odlmra, ki je imel polastiti — 1'ri--pja?! Po razkritjih zadnjih dni je inlgovor p- «v-em lal ek. Ne le Palizzolo. ne le sodnik kt-acij-kega -<*lišča, ki je tudi poslauee in katerega ime se j*? imenovalo zadnje dni pred p rotiti k i v Milanu, ampak vsa uprava na >!<*diji je t'ila in je deloma sedaj zaščitil >-a roparske druhali, katero imenuje narod Maffia. Mattia ie Siedija saiua, in prefekt v < »irgentu je neko«'- dejal, da ne pozna v vsej Siciliji niti enega moža, ki bi imel moderne pravne nazore. Ko se je izvedel ta njegov izrek, ie moral mož — l»ežati ! Značilno za razmere v Italiji je dejstvo, »i! je pn i-clnik porotuega aiKlišča v Milanu dal iloHikj — zaradi krivih izpovedeb zapreti enega polieijskega komisarja in dvanajst prič : en orožniški častnik je dobil ukor, t neko -tiriinoseiudesetletno pričo sole > tem pripravili, da je iz|»ovedala o svojih opazovanjih, da so mu zagrozili z zaporom. Strah pred Maffio mora t«»rej biti res opravičen. Se intenzivnejše naru osvetljuje razmere v Italiji konflikt med vojnim ministrom generalom Mizzijem in med državnim pravdni-kom Venturinijem. General je namreč pred porotniki v Milanu obdolžil imenovanega državnega pravdnika, da je baje preblago postopal proti Maffiji. Sedaj pa je milanski »Tempo« priobčil dopisovanje obeh imenovanih dostojanstvenikov iz leta 1895, izza dol>e, ko je bil Mirri generalni politični komisar na Siciliji. Iz teli dopisov sledi, da je Mirri ponovno zahteval od Venturinija, naj izpusti iz ječe nekega Saladina, ker je najboljši agitator Crispijev, a Crispijeva stranka da mora na vsaki način o volitvah zmagati nad demokrati. Venturini se je branil, izpolniti Mir-rijevo zapoved, češ, da je Saladino obdolžen umora in več drugih hudodelstev in nobeden sodnik ne more izdati naredbe, da bi takega obdolženca izpustili. — Torej vladni sistem sam je prvi zaščitnik glasovite Maffije. (Maffia je tajna zveza, katere ost je naperjena proti vsakcinu redu in zakonu. Ona daje svojim organom naročila za — ..asilstva, ropanje, požiganje in ubojstva : zagotovlja pa onim, ki so pod nje varstvom, absolutno varnost tudi pred — oblastmi. Kdor je Maffio izdal, tega zadene neizprosno maščevanje. Tako je u meti, da ima to društvo — zločincev svoje zveze in protekcije gori do najviših sfer družbe. \ si napori, da bi zatrli to družbo, so ostali do-sedaj brezvspešni.) V dosego strankarski ii ciljev se poslužuje vsakega sredstva, tudi najvećih zločincev, da so le delavni agitatorji vlade. — Nekateri listi so skušali bianiti vojnega ministra, drugi pa so zahtevali pojasnila, in če tega ne bo, da naj general Mirri odstopi. Glasom zadnjih vesti seje to že /.godilo — Tržaške vesti. Desetletnica našega idavnejra urednika. Uprava našega lista si dovoljuje še enkrat utikaii se v uredniški del lista in spregovoriti par besed o priprosti, zato pa tem lh>1 j ganljivi slavnosti, ki še je vršila minoli petek zvečer po inicijativi te uprave. Bilje to »prijateljski večer«, prirejen vCitalniei na čast gospodu Cotičn, ki je na skromno večerjo združil lepe število zastopnikov tržaških narodnih društev ir družili rodoljubov. Sosebno pa je vzradostilo vso družbo to, da jo je počastil bivši nepozabni predsednik »Slovanske čitalnice«, gospod Mate Polič z Reke. Ne treba praviti, da je bilo vse polno na-pitnic ne le na slavljenca, ampak tudi na razne druge naslove. Govorili so — nekateri po večkrat — prof. Mandie, Cotič, dr. Mandie, dr. Zueeon, dr. Gregorin. dr. Rvbiir, Žitko, -losi p Stoka, Mate Polic, Jaklič in Jakič. Zlasti govora dra. Gregorina in Jakliča sta bila navdušeno vsprejeta. Prvi je s prečkanjem prve številke »Edinosti« od leta 187<>. do-ka/.al, kako je »Edinost« ostala zvesta sebi in svojemu programu ; drngi pa je plamte-čim navdušenjem proslavljal ljubezen do domovine, vskliknivši : ako po moji smrti preiščejo moje srce, najdejo tam neizbrisno zarezano — Ijnbezen do domovine. Sploh je vladalo ves večer nekaljeno veselje in ona bratska harmonija, ki druži tržaške Slovence brez razlike stanu. Vsi, vsi so pa se zlagali v pripoznanju, da je le neutrudljivosti gospoda Cot-iča zahvaliti, da so tržaški Slovenci prišli do takega glasila, kakorsnje je »Kdinost«. Mi beležimo z odkritosrčnim zadoščenjem, da so rojaki naši tako iskreno pridružili slavju v našem uredništvu. Žalostno! Te dni je tuk. poštno vodstvo dalo na vseh poštnih uradih razobesiti nekak pouk ali navodilo o najnovejših poštnih spremembah. Na prvem mestu je to navodilo v italijanskem jeziku (vsaj na glavni pošti je tako), na drugem pa v nemškem !! ! Kje je pa slovensko navodilo? Ni-li to žalostno, tla ne j h »znajo našega jezika tudi v takih, za vse — torej tud' za slovensko — občinstvo s praktične strani važnih stvareh?! Ni-li žalostno, da v Trstu prezirajo baš nas in jedino nas?! Ali ni žalostno, da prezirajo naš jezik baš tam, kjer bi morali dajati državljani »m dobre izglede? Koliko časa še nas bodo zapostavljali na takov način ? Menite-li, da smo mi Slovani res leseni, da bomo molčali za vedno na tako nezakonito postopanje? Ne! Mi smo dovolj molčali; sedaj je skrajni čas, da se ganemo! In mi se bomo gibali ne mene se za to, če IkmJo govorili, tla smo ."sitneži in hujskači in ne vem kaj še! K-s. Lep čili u s 111 i ljenja. Pišejo nam: Gospi«! Jernej Novak je uročil uradniku »De- lavskega j »odpornega društva* 3 gld. z namenom, da jih poslednji razdeli mej dve bolj revni narodni družini. Tega daru sta bili deležni družini Komici in Zadnik, ki se tem potom najtopleje za h valj ujeti gospodu darovalcu. Gospoda: posnemajte gosp. Novaka in pomagajte revežem ! K-s. Velik požar je uničil v petek večer prodajalnico steklenine in porcelana tvrdke Zennaro in Gentili v ulici S. A utoni o. Ob 7. uri zvečer je uslužbenec tvrdke Lndvik Vi-sintini jemal s police neki predmet za prodajo ter opazil, da se kadi iz nekega zaboja. Takoj je telefoniral po gasilce in domačini so poskušali pogasiti ogenj. Ker pa je steklen i na zavita v slamo in je bilo v prodajalnici tudi mnogo svetijlk s petrolejem, seje ogenj naglo širil in nastal je tolik dim, da ni bilo mogoče dihati. Prihiteli so gasilci s 4 sesalkami, a tudi oni zaradi tlima niso mogli v prodajalnici sami ničesar opraviti; obrnili so torej vso pozornost v prvo nadstropje. Prodajalnica nima zidanega oboka, ampak navaden strop, ki je kmalu začel goreti. Škoda na pohištvu v prvem nadstropju je znatna. Tudi sosednja prodajalnica tvrdke* Jeroniti je precej trpela po vodi, ki je tekla iz prvega nadstropja. Vse škode je HO--SO.(XX) kron, po drugih celo 200—400.000 gld. Na licu mesta se je zbralo na tisoče radovednežev. Mnogo redarjev in kordon vojakov so skrbeli za red. Po šestih mesecih. Pišejo nam : Pred šestimi meseci sem Vam pisal, tla sem moral plačati tukajšnji davčni administraciji na italijansko pobotnico. Zahteval sem slovensko pobotnico, ali odgovorih) se mi je, da slovenskih še nimajo ! Nadejal sem se z vso gotovostjo, da vsaj v dobi par mesecev dobim slovensko pobotnico, ali ininolo je že šest mesecev, slovenskih pobotnic pa ni in ni !! Danes sem zopet moral plačati na tako-le pobotnico: «Foirlio 14, SerieNro. S12, Sezione prima: Conferma tli ricevuta* ! !! To je enakopravnost, kakor jo umevajo sedanje c. kr. oblast-nije v Avstriji!! Sram me je že, vedno pisari o tem in tožiti, ali namenil sem, da ne odjenjam, dokler ne bom videl, kar nam morajo dati. Mene je torej sram, onih pa, ki bi moralo biti res sram, onih se ne primejo vse te in enake tožbe ! V našem ljudstvu je navada, tla sprejema vse, kar mu nudijo, tudi ko ima piavieo in dolžnost zahtevati, naj se mu da, kar mu je zajamčeno v temeljnih zakonih. In gospoda na c. kr. uradih gotovo računajo na tako postopanje našega ljudstva ! « Mar nam je ta vroče-krvnež, ki se sam zaganja v nas!» Tako mislijo, tako govore, in v tem zinislu tudi postopajo. Zato je skrajni Čas, tla se pokažemo vsi, tla vsi zahtevamo vse tiskovine in pisanja v našem slovenskem jeziku. Ako pa ko«ra silijo, kakor n. pr. mene, tla mora sprejemati sp se v tujem jeziku, naj se ta oglasi in protestuje na vse mogoče načine. Ces. kr. uradom pa povemo vnovič, da tako postopanje od njih strani 11 i zakonito. Delavec. Davek na pse. Hišni posestniki in upravitelji so obvezani delovati na to, tla njih najemniki vpišejo svoje pse v dotične popisne pole, katere je dobiti, ako bi se iste do 20. t. m. ne doposlale strankam, v 111. oddelku tuk. magistrata. Davek na pse je plačati tekom meseca januvarja za vse leto naprej, ter znaša v obče 20 kron od psa, za lovske pse 12, za pse-čuvaje 2 kroni na leto. Poslednji, ako jih rabijo na poljih in letoviščih, morajo biti po dnevu pripeti. Kedar je pes stopil v dobo treh mesecev, treba od njega začeti plačevati davek za dotično četrtletje in naprej do konca leta. Prepovedeno je, jemati pse z seboj v gostilne iti kavarne, javne vrte, v vozove tramvava in omnibuse. Iz-pred naših sodise. V petek sta bila zaradi javnega nasilstva obsojena : 20-letni Josip Susič v 4 mesece in P.Metni Romeo Susič v 3 tedne zapora. — Proseški ribič Anton Grulič, Matej Regent in Josip Puntar so bili zaradi izgredov v pijanosti obsojeni v zapor od 4 do t> tednov. Tihotapstvo. Minoli teden je šel finančni nadstražnik Bekar proti Zavijam, da pogleda, bi-li ne bilo zalotiti kake družbe tihotapcev. Kakor večkrat, se mu je res posrečilo ttitli sedaj, da mu je prišla baš nasproti cela družba tihotapcev. Ko so poslednji opazili nevarnost, so otlvrgli «corpus delieti* v podobi kakih 40 litrov špirita in zbežali ! Nekaj te dragocene tekočine se je razlilo po zemlji, a kakih 2<> litrov je finančna oblast izročila tuk. magistratu. • K-s. Samomor. V petek ob 11. uri zvečer so našli v ulici deirli Armeni 22-letno deklo Antonijo Oek nezavestno. Spravili so jo na postajo društva «Igea», kjer se je pokazalo, tla se je nesrečnica zastrupila z fenilno kislino. Kmalu potem je umrla. Vzrok samomoru m znan. Plesni venček pevsk. društva =Kolo» se je obnesel popolnoma, toliko glede erinot-nega, kolikor tudi moralnega uspeha. Vladal je najlepši red, ako izvzamemo slučajnost, da je bila prišla gori šestorica »gospodov» Lahov, ki so nekoliko pozabavljali! Odborniki c Kola» so jim seveda pokazali vrata, vrnivši jim ustopnino ! Ta prvi letošnji slovenski ples je počastila se svojo navzočnostjo lepa družba naših prvakov, ki so nam s tem tlokazali še enkrat, da smo si tržaški Slovani res bratje med sabo j. Na občo željo udeležencev je odbor najel dvorano «Mallv» še za en plesni venček, ki bo dne 20. t. m. Da te venčke prirejamo na soboto, v to sta dva uzroka. Prvi, ker je dvorana oddana z:i vse nedelje, in drugi, ker je tako dana prilika plesalcem, da si v^nedeljo odpočijejo. K-s. Darovi za ..Božieiiieo**. V konsumnem društvu pri Sv. Jakobu je nabral gospod Pri Rakuša 22 kron, darovali so : Miha Hrvatin 1 K, Peter Moža 1 K 20 st., Žega Ivan 1 K, Novak Josip ()0 st., Vidič Fran 1 K, Fer-luga A nt. 40 st., Brezovec Josip 1 K, Blut Anton 40 st., Bačer Valentin 1 K, Barie Josip .-}!) K, Babuder Fran 1 K, Stok Ivan 40 st., Kompare Alojzij 1 K, Šuebelj Štefan 20 st., Forca Fran 1 K, Škerlj Josip 40 st.. Spilar Josipina 4<) st., Lubič Josip 20 st., Špiba Ivan 40 st., Zafred Fran 20 st., Kre-ševič Štefan 40 st., Tetin Fran 20 st., Stupar Katarina 2U st., Zlobec Ant. 4<Š stot., Samec Matija 20 st., družina Janez 20 st., Curk Fran 40 st., Rehar Alojzij 50st., Mihalie Ja-k)b 20 st., Zabjek Josip 00 st., Peta ros Ivan 10 st.. Krasna Ant. 20 st. Candori Jakob 40 st.. Samec Matija 20 st., Hrašna Anton 4i> st., Vovk Ivan 20 st.. Zabjek Josip f>0 st.. Slama Ivan 40 st., Josipina Merku 20 st., Kajin Ivan 20 st., Uršula Merku 20 st., Benko Fran 40 st., Dujmovič Anton 20 st., Rakuša t»2 st., M. Ban 20 st., Hrvatic Josip 20 st., Stupar Anton 00 st. Vsem rodoljubom pre-srčna hvala ! Vesti iz ostale Primorske. X Odlik o v a 11 j e. Sodni sluga Fran Kukanie v Pazinu je o priliki zaprošenega umirovljenja dobil srebrni križec za zasluge. X Kako prodajajo v Istri c. kr. sol! Znano je, tla daje c. kr. erar za Istro sol nekolik*, ceneje, nego se dobiva po pro-dajalnicah. Navadno je sol po 20 vinarjev, a dobiva se po 15 a \sakega uda v družini po 0 klgr. na leto. Ker pa c. kr. finančna uprava ne mara prodajati sama (zakaj V ne vemo), dobivajo v roke to stvar trgovci, ki pa znajo stvar izkoriščati zase. Meseca januvarja dajejo občinski uradi imena in število oseb v hiši na fin. upravo, ter se domenijo, od katerega trgovca v mestu bodo letos jemali sol. Trgovci kar tekmujejo mej seboj, kdo bo več soli prodajal, ali ne iz ljttber'ui do bednega Istrana, ampak iz ljubezni do svojega — žepa. Dogovore se z občinskimi možmi, vržejo temu ali onemu desetak, tudi po dva, tla le dobe v roke prodajo soli za dotično občino. Vsakemu, ki prihaja po sol. zapišejo, koliko je je vzel. a o tem se često gode — nepravilnosti. Recimo, da je prišla po sol žensk:', ki ne zna čitati niti ne pozna številk: vzela ie n. pr. 5 klgr. a brezvestni trgovec ji zapiše 0 ali 7. Res je plačala ie pet klgr.. a zapisanih je 0, 7, in sedaj nima . več pravice toliko vzeti soli po 1"> vinarjev, kakor ima pisane. Za trgovca je to dobro, on proda potem sol, katero je dobil po 15 vinarjev, po 20 vinarjev in ima pri stotinah kilogr. lep dobiček. Ako tako osleparjeua oseba predloži pritožbo na pravico, nima s čim dokazati, trgovec pa taji in trdi, da je dal kakor je pisano. Kdo je potem osleparjen? Ubogi slovenski kmet. Čudimo se, da se to more goditi, ko vendar vrabci na strehi čivkajo, da so glede soli razprodanja često podkupljeni od trgovcev malone vsi občinski možje. Ljudstvu pa se čudno zdi, da tudi pri c. kr. soli ni iti ne more biti drugače — kakor je ! Vesti iz Štajerske. — Za porotno zasedanje v letu P.>00 na celjskem okrožnem sodišču so odlo- čeni : kakor predsednik A. pL \Viirmser, ka-<»r namestniki pa de/, sodni svetniki: Lov-renc ličar, Josip Keitter in Sr<-fan K;i-tziant-diitz Celjski okrajni za s to p je daroval < katoliškemu {»odpornemu društvu« v 4 elj ti "m M» K. V Središču je umrl tržan pot p. T -ina/ I>ečko, ečko-ta. < Mličnemit prvolniritelju štajerskih Slovencev izrekamo najprisrčneje sožalje. — Svojega očeta je b u d o ranil dne 24. deoemhra m. 1. viničar L. Ribič, ker mu oče ni hotel dati zahtevane — sinotke. Ribiča. i%i je radi slalte tova rišije postal zhtčinee na«l lastnim očetom. so orožniki zaprli. I čitelji na Štajerskem nujno «t]M>minjajo svoje tovariše, naj brezpogojno in v kupih vračajo list > Pedagogische Zeit-sehrift . katerega Nemci z vso nesramnostjo usiljiijejo slovenskemu učiteljstvu, da-si to p "deduje ima izvrstnih svojih narodnih časopisov. Prepričani smo. tla se zavedno štajer--;<«» učiteljstvo pravilno in na vsej črti odzive temu pozivu. A kaj naj bi človek lekel onim tržaškim Slovencem, ki laških listov ne dobivajo na dom, marveč jih dan na dan hodijo sami .vUpovat!! — 200 K nagrade dobe vsi nemški uradniki mariborskega okrožnega sodišča, ki se priuče slovenščini. Tudi učitelja dobe brezplačno v osebi g. dra. Janežič-a. To je re- čudno in mi bi le rad i vedeli, kdo našim uradnikom plača nagrade, kadar se poleg svojega slovenskega jezika uče še jed nega ali dveh tujih jezikov, katere rabijo v uradu ? — Zakaj imajo Nemci tudi tu — »extra-VVurst« 1 Vesti iz Kranjske. * Y Postojni so ponehale epidemične bolezni in je še -amo <» bol.iih. \"sega skupaj je umrlo TO oseb. * Utonil je v Šmartuem pri Litiji 72-letni Janez Strniša, ko se je .'». t. m. zvečer nekoliko vinjen vračal domov. \ - nžbi je !>ll pr \s> ;►« i i A pfaltrerju v Smart-nem. * I> r u š t v o K n e i p p o v e e v v Ljub-liani. ki je s početka sestalo le \7. maloštevilnih incjs»dfojuih prijateljev, se razvija in razširja vedno k rep kej e. To društvo bo gotovo nm lilo lej»e sadove človekoljubja. * Popravek. V notico: »Iz P o d-gore« v zadnji številki našega lista se je urinila neljuba j«»mota. Vse. kar smo tam pi-ali. velja o čitalnici V Podragi. ne pa v PotLgori. Razne vesti. Ruski pisatelj Dimitrij Grigorović je umrl Kristusom. l>o tega zaključka je prišel dr. tudi uenaokroglih lOOednot, noti rajo po novi Gotze po svojem raziskovanju in pravi, da se kvotaciji, že nekoliko bolj komplicirano, je v ncolitiških grobovih našlo premnogo tre- Tu sem spadajo n. pr.: paniranih lobanj, na katerih je jasno zašle- avstr. zlata renta, prosta davka s knponi l/lt>*) s 10 drugače, in sieer tako : nominalnih 100 gl. v •J o OO 70 18 zlatu je 240 kron nove veljave (ker je 1 gl. SO 7 s 5 zl. = 2 40) : 119 2o gl. pa, ker so avstrijske Brzojavna poročila. I »emisija generala Mir rij a sprejeta. Rim 7. (K. H.) Kralj je sprejel demisijo vojnega ministra generala Mirrija ter poveril začasno vodstvo ministerstva Pelloux. Vojna v južni Afriki. Lari.vsniith v nevarnosti. London. 7. (K. 11.) < ieneral Buller javlja iz taborišča Frere: Dne (i. t. m. sem prejel ob generala \Vhiteja iz Ladvsmitha to le brzo- ^ je U) nizmcrje označeno že v računski iavko: Boerci so ob 3. uri in popoludne ve,javi> kjer je, kakor znano, 1 gld. zl. = ponovili napad. Meni se god i trda. Aretiranje Ho I and cev veljave, je 230*50 kron nove veljave (kajti 1 gl. a. v. = 2 kroni.) Torej : Će 240 kron rente velja 230*50 kron denarja, koliko velja v s a c i h 100 kron : 240 : 230*50 = 100 : x: 230*50 X HM) , . - x = ~- ^- = 96*05. 240 Po novem torej notira zlata renta za 2*45°/0 nižje kakor papirna, vzrok temu je seveda nižja obrestna mera; zlata renta nosi pač le 4°/0, papirna pa 4'20/0. in radi razmerja med zlatom in srebrom, oziroma avstrijski* veljavo, prej notirala višje. Sedaj Kapet0wn 7. (K. K.) Veš Holandcev in regularnih čet kapskih so zaprli vsled njihovega sumnjivega vedenja. Boerci delajo utrdbe. Kapetown 7. (K. B.) Iz Hernhela javljajo, tla so Boerci zapustili Ladvgrev ter se utrdili inetl Barklvcaslom in prej imenovanim mestom. Nemški poštni parnik ..fiermaiiia" st«hoden. Borolin 7. (K. B.) «Wolff« javlja iz Ham- Isti rezultat dobimo z nastavkom : x (kurz) 100 (K, 2*4 (K| 1 gld. v zlatu lOO gld. (zl.) 115*25 gl. a. v. 1 gl. a v. velj. 2 K 115*25/2 X = -2T~ x = 96*05 Stari kur/X-nčODHka veljava Nasprotno notira zlata renta dne 3. Ja-bi loo K 2 K x — 1O0 gl. (zl.) 2-40 K 96-50 K (kurz) 1 gl. a v. velj. lM>\")OX2-4 dne 3. t. m. v Petrogradu. Pokojnik je bil je.len najvažnejših zastopnikov ruske književnosti. < »n je ustanoviteij ruske vaške povesti. Prvo lelo, ki je razneslo njegov« slavo po v- *j Veliki Kti-i;i, je bila povest iz kmečkega ž'v ljenja »Ani »ta n<—rečnež . Kakor -o I ur-i:tj:ijeva Lovčevi zapiski« pridobili ruske odločilne kroge za odpravo robstva, takti jo je ta povest po-|iešila. Mojsterski realistično je < i rigorovič naslikal v tem svojem prvem spisu grozno trpljenje ruskih »mužikov« za vlade ■»-.,-jHK i v . Svolmdoini-eiiia velika kneginja Jelena Pavlovna je lastnoročna prepisala (iri-gorovlčevo povest o nesrečnem Antonu ter jo predložila carju Aleksandru II. P ti s te jh.vesti na carskem dvoru je bil zmagovalen. Tudi v o-talih »vestih iz vaškega življenja je < »rigorovič naslikal kmečko življenje tako resnično, tla je njih vrednost stalna za \>e čaerijodi 1—20OO let pred burga: Brzojavka, došla iz Adena, vzhodno- n"v«rJa 1 tV» koliko afriški parobrcKlni družbi naznanja daje ta- znašal kl,rz 1»° starem? mošnja angležka oblast dovolila parniku »Ger- x mania« slobodno vožnjo. ^ Angleži love ueiuške ladije. Durban 7. (K. B.) Neka Angležka križanca v Durbanskem zalivu je ustavila drugi nemški parnik vshodno-afriške družbe, »Her-zog«, ter ga eskortirala v naše luko. (ieneral White v stiskah, — Nesreča 1. soothfolškega polka. London 7. (K. B.) Vojno ministerstvo objavlja to-le brzojavko iz taborišča pri Freru: (ieneral \Vhite brzojavlja iz Ladvsmitha z dne rt. t. m.: Ob 11. uri predpoludne so Boerci nadaljevali svoj napati. Baš sedaj sem jih odbil, a velika množica se jih nahaja ve d n o v n a š i b 1 i ž i n i. Bržkone nas naskočijo zopet. C radna brzojavka generala Preneha, došla s Kapa, od »>. t. m., naznanja, da je položaj malone isti kakor prošlega dne, a da se je pripetila prvemu southfolškemu polku velika nesreča. Po zadnjih vesteh je sklepati, da so prošlo ntK* po naredbi generala Preneha korakale štiri stotnije tega polka proti nekemu trriču Tiso« korakov ml taborišča so jih ob nam je doposlalo sledeči razglas: Kakor znano zori napadli Borerci. Poveljnik, podpolkovnik s 1. januvarjem 1900 razne važne izpre-\Vatson je za.H.vedal naskok, a kmalu je bil memke poštnih predpisov prišle v veljavo ter se istodobno deloma povišajo poštne pri- '"''''na-« so ^ kakor je slišati. Boerci stojbine, katere se bodo odslej računale v umaknili so se vrnile le tri četrtinke An- kronski veljavi. - Izmed nov,h določeb za- gležev v tal»or. Zadnja stotnija pa ni hotela kimajo občinstvo posebno sledeče. Počenši s 1. januvarjem 1900 so odpravljene ■jO dostavni ne, katere so do sedaj plačevale stranke, mož ki st i ujeti, meti njimi častnikov. Ge- stanujoče v krajih, kjer se nahajajo nedržavni „eral French por,»ča nadalje, tla so imeli i P^tni uradi, za dostavljene j.m p.semsko- Bt»erci v tej bitki raz ven ranjenih, ujetih, še P*wtne 50 mrtvecev. x = 115-l. t. m. ne bo od starih dopisnic po 2 nč. plačevati kazni, ampak prejemniki bodo doplačevali poštnino po 1 vinar. Trgovinski minister je obljubil poskrbeti, da vse pošte čim prej dobijo zadostno zalogo novih poštnih vred notic. Novi poštni predpisi C. K. poštno in brzojavno ravnateljstvo frankovati bo namreč vsako dopisnico ali vsaki del dopisnice, z odgovorom mesto z 2 kr. s 5 v. Na stare dopisnice, ki se bodo rabile od 1. januvarja 1900 dalje, prilepiti bode torej dopolnilno znamko 2 vinarjev. Poštnina za tiskovine v tozemskem prometu in v prometu z Ogersko, Bosno, Hercegovino in Nemčijo pa se zniža pri prvem in drugem taksnem postavku od 2 ozir. .">. kr. na 3. ozir. "> vinarjev. — Poštnina za nzdrce v tazemskem prometu in v prometu z Ogersko, Bosno in Hercegovint> in Nemško, kakor tudi poštnina za tozemske časopise, katere časniška podjetja oddajajo pošti v svrho natlaljnega razpošiljanja naročnikom, se ne spremeni ter se bo samo računala v vinarjih. Priporočnina se zviša v vseh zgoraj o-menjenih prometnih odnošajih — in sicer tudi v l o k a l n e m p r o m e t u — kakor tudi sploh v vseli mejnarodnih relacijah od 10 ozir, 5. kr. na 35 vinarjev. — Pristojbine za poštne nakaznice v anstro-ogerskem prometu ostanejo nespremenjene; pristojbinski postavki in nakazani zneski so samo proračunjeni iz goldinarjev in krajcarjev v krone in vinarje. (Pride še). Novoletno darilo tržaškim Slovencem. Pod tem naslovom piše »Gospodarski list«, glasilo kmetijske dražbe! Za Trst in okolico: No, kaj pa je to? Morda slovenska šola? Pojte no! Kedor čaka na darove, hm, presneto dolgo mora čakati. In da bi prav tržaškim Slovencem kaj darovali oni visoki gospodje ? »Do tja je segala slovanska zemlja« — vzkliknil je slovanski rodoljub, »kjer je oral i slovanski plug.« — In v tržaškem mestu ne orje več slovanski plug, zgubljena je slovanska zemlja v Trstu, zginil je znje slovanski plug in na tej zemlji stoje dandanes krasne palače. S slovenskim plugom se je odmaknil tudi slovenski jezik. Zo novo leto pa podarimo tržaškim Slovencem darilo, majhno sicer, a veselili se ga bodo gotovo, kakor hi prijeli Bog naj ve kaj, in to darilo je vest: V Trstu, v mestu s a m e m , s n u-jemo zavarovalnico za zavarovanje g o v e j e živi n e. K on kurz. Lovn» Madriz, čevljarnica v Trstu, Corso 10. — Deželno sodišče Trst, 24 decembra 1899, sekcija III. — Konkurzni komisar: c. k. aež. sod. svetnik vitez MafTci. — Začasni oskrbnik mase: dr. Anton Pa-dovan. — Bok za prijavo tirjatev 31. januarja 1900. — Likvidacijski narok: 9. febru-anja 1900 ob 10 uri zjutraj. — Prodaje kolonijalnega blaga. (ISrez carine). otl tleeembra lSiH«. do 4. januvarja lHOO. po 50 kg. 500 vreč kave Jjantos goad average a K. 40.— 500 „ - snperior - 42.50 UMI „ „ Jacmel (ua potni _ 51.— 4t»Oo metr. stotov smokev raznih

.--iS.— :>;».25 — :ii».r,o za zaKo j o.-- 10000 zal>ojev pomurunć 5000 „ limonov - o.--— ">oo mandarina - 1---f- — Zaloira v j a vili li sklatlišeih 3. januvarja 1900. Kava............ .616 metr. stotov Poper............ 4500 n Škoijice (cimet)....... 2650 _ Južno sadje..................225^9 - Olje............. 6415 _ Vino (italijansko)..............20572 „ i 8 Zaloia i tovarna i zapustiti torišča, Boerci so jo ti«,cela premagali in morala se je udati. Zguliili smo "" Trgovina in promet. Xovl kur/ni list. Piie j. U. III. (( t I e | zadnjo »Ktlinost«.) šiljatve. — V tozem?kem prometu, in v prometu z Ogersko, Bosno in Hercegovino, Nemško in Crnogoro ostane v veljavi dosedanja pisemsko-poštna poštnina ter bo ista samo v vinarjih izračunjena; frankovati bo torej pismo mesto s 3 (** lokalnem prometu) in 5 k r. (v daljnem prometu), ako njegova teža ne preseda 20 gramov (ozir. pri pismih namenjenih na Nemško in v Crnogoro 15 gra-se no- mov) se 1» ozir. 10 v. — Poštnina za dopisnice pohištva vsake vrste Alessaiidro Levi linzi v Trstu Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). liuirat izbor v tajictarijali, zrcalih in slikali. Ilustriran cenik irratis in rranko vsakemu ua zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se ua brod ali žele-zuico hrez tla bi >e za t ti kaj zaračunajo. 4. Vrednostne '.istine, ki minelno ne glase na avstrijskti veljavo, ali pa v zgoraj omenjenih odnošajih se nikoliko zviša; Velika zaloga solidneo uma in tauecarij OOOOOOO Oti ooooooo Viljelma Dalla Torre v Trstu Trs: San Giovamii list. 5. (liisa Diana). Absolutno konkurenčne cena. Moje pohištvo donese srećo! Trgovinske vesti. Budim pc>Ta S. Pšenica za oktober K, 7.st'» do 7.>7. pH'oim za april K. 7.70 do 7 71 Ki za oktol*»r K. —*- - do —"—. llž za april K. i»-."»."> do l»vi4». Kimin za juli K. —.— do -.— Koruza za maj 11MH) K. 4"'.»«> <]•> 4 (Kw za ..ktol»cr K. —-— do —• Ovc- za april K. :V- do 5*01. Pšetiica: |M»nu.2~>. z* sep-ImiiIkt za deeemlM-r — Denar. Havre 5. Kava Santos g.»od average za januar ."HI k. frankov za maj 50 k. frankov 41.7."». Dunajska borza dne 8. januvarja. Mala oznanila. I".»l t<« rubriko |>rina*a»i<* '»ciuiiiila |n> najnižjih ■•»■imh. Za .•n kratim itefivijo »<■ |>l:i<"a |h. 1 tiv«-. za beae«l«.; jea večkratno in-.rn-jj,, |ki —■ iTiia |Hinrrn« zniža, «»jila*i za v*e l«-r<» za <'iikr-.it na t.-.N t; »taio-jo H» «1.1. t< r plačujej«! v iVtrtl< tnih ant«-ipatiiih ■ »(•rokih. Najmanja ol.java nO. Ki V Trstu. Posredov. lniea /a potovanja. e. kr. rezervni častnikov priporočamo ,,Zavod za uniformiranje in civilno krojačnico FRAN A JIRAS-A" v Trstu, ulica Caserma 1». Cene lll/ke. postrežba točna in zanesljiva. Alojzij Mozetič ■tanw T Mlmlu Državni d.s< i <)S.«H> v srel brit 'Js.To i»S.~H Avstrijska renta v zlatu i»7.70 117.10 n _ kronal ■ J."/ <)s.<»;> Kreditne akcije . -j :'>•_*:'>:> 'j:\-j.~ :> I>»ndon 10 Ki-r. . . . -J4-J.:>' t 242.70 20 mark . . . 2:i.iW> Napoleoni ... i:».2o KN) italijanskih lir . . s«. s«.).7n Cekini .... m m 11.42 11.42 Piaz za. Ncjroziaute 1-• laje pojasnila za vsa-korsna potovanja in sprejema predplačila za obisk letošnje svetovtie razstave v Parizu. Zaloga krompirja, zelja in fižola. \/otfiv/pf Inii ulirH Vit',,nii 5tev- :> ima VdlUVUt J OIV. Miogo krompirja, zelja, fižola in drugih pridelkov. Razprodava na debelo. JI IJU I MIMMm l_—I ■■■ II I 11 ' ^mmr Zaloira olja. mila in kisa. Vatovec Anton 1*; kisa na drobno in delielo. Naročila izvršuje točno. rit « • . - - Ji -= --^--J? Kreni c. Jurković Mate tu^zvrTmoTmo^ iJo istrsko vino ter ima dobro domačo kuhinjo. 4 4 mu je resna v sanja v tej zadevi pošiljajo naj se v zaprtik pismih z napisom: »Ne v Ameriko !« poste restante v Ljubljano. ► ► ji Perhauc Jakob vin in buteljk ulica Acquedotto S. Zaloga vsakovrstnih Postrežba točna, cene zmerne. Prihod in odhod vlakov. Južna železnica. Odhod iz Trsta: «20 s.25 H.— H. "ti 12.45 i m "»..JO »i .25 MS s 15 8.45 «♦45 tf.10 » ; fiC t JS3 s 4.'» 10JŽ5 10.40 11 JO 5.35 7 4."» v3o H.— 11.35 1 <»..►* tf.30 s.45 4.50 7 4.» :>» 11.15 ♦i. 15 !«.50 „ omn. ]K>št. pop. omn. ]*>št. brzo vi. {.sip. omn »brezina, t'ervinjan, Benetke brzovl. I >unaj, zveza z Reko Nabrežina, V dem. Benetke, Rim Nabrežina. Videm, Benetke. Verona 1 >unaj, zveza Budapest in Zagreb Kormin. zveza C ervinjan, Benetke Nabrežina, Videm, Benetke, Rim Benetke ivia C ervinjan in via Videm) Kim i via Bixijt naravnost I ►unaj, zveza z Reko Kormin Dunaj, zveza s Pešrm. Reko meš. Nabrežina. Videm. Benetke do Miirzuschlaga (samo ob sredalu ekspres v Ostende Dohod v Trst: pdp meš iz Murzuschlaga, Beljaka itd. _ iz Italije. Kormina. Nabrežine brzo vi. iz Kormina Ihmaj. zveza s Pešto. Mnihim pošt. Ihmaj. zveza z Reko brzovl. iz Italije preko Kormina omn. iz Benetk (via tervignjan) pop. pošt. Ihmaj. zveza z < »orico zvč. omn. iz Italije preko Kormina brzovl. iz Italije preko Kormina Dunaj, zveza z Reko omn. iz Italije preko Kormina pdp. -aino v sredot ekspres iz < Isteude Državna železnica. < > d h o d o d S v. A n d rej a pdp. Hrpelje. Ljubljana. Dunaj. Beljak Hrpelje, Rovinj, Pulj. Dunaj pop. Hrpelje, Divaea. Rovinj. Pulj. Dunaj brzovl. Pulj. Divača, Beljak, Dunaj Herpelje. Divača (samo ob nedeljah in praznikih |. D o h o <1 k sv. Andreju. pdp. Divača Pulj. Rovinj Hrpelje, Ljubljana, Dunaj zvč. Pnlj, Rovinj, Ihmaj, Ljubljana brzovl. Pulj, Rovinj, Dunaj Hrpe!je. Divaea (sjudo ol» nedeljah in praznikih, i Pirih Ivan kuhinja izvrstna, cen Lozić Jurij ulica Media št. toči črna in l»ela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne. Androna S. Lorenzo (za magistratom i. Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od f» litrov naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo P/tirt/trilS/ ri*On ima gostilno v ulici Ireneo ruiuuniK rrdii st .2j tofi itrsko da,_ n tatinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo; vsaki čas mrze jedi. < >dprto vedno do polnoči. Obuvala. Gostilna Andemo de Franz Via dHIa (ieppa st. 14. toči izvrstno i»el<» vipavsko ter istrsko in dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase, (rostilna ie odprta vedno do 1. ure p«t]»oln< č . Za obilen obisk se pripor<»ča Jožef Furlan. o oo o oo o o o Stantič Josip > pri Pepetu Kraševcu« na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra p »d ljudsko šolo. ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe. Najboljše berilo in darilo o°o o°o je vsestransko jako pohvaljena Jzpja m m\U ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in .druge blažiti in prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 51d. 50 kr., po posti 10 kr. več. ali proti po štnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju, III. Hauptstrasse N. 84, 3. Stieg-e H. St., Tli. 38. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako l>i mu kupec poslal knjigo se nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, k nji? je malo vee. Dofioi* PdIoI* ulica Riborgo št. 'Ju. Velika neiidi reitsi zalopi in (lelavuica vsako_ vrstnega obuvala po naročbi. Trsrovei. Jak. Perhauc svež kruh večkrat na dan, protlaje moke. Vsprejema tudi domači krtih v pecivo. Postrežba točna. Anton Šorli ki sti shajališči Slovenct venski in mnogo drugih Abram Fran priporoča svoji kavarni »1'ommercio« in »Tedesco«, ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov. Ulica S. Francesco št. 'J. Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, ceue zmerne. LINEMENT. CAPSICI COMP. iz Rlehterjeve lekarne v Prairi pri poznan o izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po 4(1 nove., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se to splošno priljubljeno domače sredstvo vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice j" s to varstveno znamko kakor ori- I f/^o^v ginalni izdelki. J f -v- RicMerieva lekarna pri zlaiem levu v Pragi. 11'šL > Elizabetne ulicc s. i Nazarij Grižon Ulica Giulia štev. t>4 prodaja vsakovrstnih jestvin, kolonijalnega blaga in olje. Fran Hitty 7 4* 10.4i 2U, Furlanska železnica. Odhod iz Tržiča: pdp.. i .53, «.25 pop. preko C ervinjana v Italijo in 1U.4S zveo-tai. 5.30 pop. Ob n e d. in prazn. 5 pošta i. 12 (pošta) predp. ; 3.—, 4.30,7.15 pop Prihod: «.:«0 t prek»> Sv. Marica) «S.— [K>-tai predp.. 2.—. 3 45 (j»ošU) «>.30 pop. v' Koper 750 prclp.. 12.05 (|>ošta| 3.—. 4.15 p. Dohod H.45. !<.— (pošta) predp. 1 3.— .po-tif «>b n e d. in prazn. 7.50 I»re ip„ 12.415 (pošta), 5.— pop. Dohod: B.45, i» — i pošta) predp.. 4.— (pošta) pop. V Piran preko Izole 12..IO. 3.— pop. Dohod preko Izole 630, 7.— predp. Ob ne d. in prazn : ll.SO in opisldtie. Dohod: «.30, 7,— zjutraj parnika . Istria" in _Port«»r<»se".) V U m a g vsak prr-jemairr. žiaauir iu pere^uic. orle ti al iu železnih blarajn. po resah, da -e ni hati konkurence. Ulica Barriera veccliia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Prva kranjska tovarna testenin Žnideršič & Valenčič v lir. Bistrici T. Zadnik priporoča svoje priznano izborne testenine, kot makarone, fideline in razli- mesar, ulica S. Francesco 16, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom. v različnih kaku- Novak Mihalj trgovec, ulica Sv. (Materina štev. 9, priporoča svojo zalogo kolonijalnega blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Oirlj«' i n drva. Muha Josio v u1ici ,lel Torro 'tev 12 m pnpor»ča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trt lega lesa itd. Svoji k svojim ! Valentin Skočir • — .....ij uu |HU, I I - -- - -- I - kjer melje vsnkovretoe turščene m ke Trgovcem po- (lajajo v zavojih po lL kg-. 7. najino finno ; Trgovce« pošiljava cenik zastonj in franko ima v ulici (iiulia št. 30!> mlin na par. čne vloge zana juho v osti h. Prvi sijajni uspeh najinih izdelkov je tu, tla se ni v našem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo, kot najinih v teku enega meseca, kar jih izdelujeva. Spoštovane gospodinje, se/.tte po teh pristno domačih testeninah, katere pri nas sedaj se oni seva, da se nio«'ii jo vsakemu priljubiti, kdor jih le pokusi. Dob^ se v vseh prodaj ni nical 1 jestvin ali pt»vsem zanesljivo s<» le ou<--, ki se pro- V Gcici. J. Kopač svečar v Gorici ulica Sv. Antona št. 7 izdeluje sveče iz pristnega čebelnera voska. Za pristn<»st jamči s 2000 k. Za obilne naročbe se priporoča prefsistiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu. Nova drogerija dragotin-a jenull t Trstu. Via Oeppa voiral Via ta r rad ori je preskrbljena z vsem v to stroko spadajočim blagom. Priporočani zlasti vse predmete za čiščenje, barvanje iu zboljšanje vina. Specijaliteta v zdravilih za govejo živino, konje, prešiče itd., razkužilo proti bubonični ke.fi. raz- kužljiva mila in razkužlj vi prah za obla> iti zrak v vodnikih, straniščah. jamah itd. Za svečnico \»lik izbor sveč iz prislneea voska kakor ludi barvane sveče. Sprejemam naročbe _ /« slikanje svernikov itd. na svečali. Vse po nizkih cenah K; < )ziraje s«- na svoje 2b-letno službovanje v droge-rijah v ulci ri-znale za jetliuo sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, povspešuje rast istih, poživlja hišnik povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem ) . Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje Občna reserva dobičkov gld. -i .000.000"— ., 13,326.346-OS 1, «32.248-22 4<>.4tj5<>7 5t>sli. kakor: a) Ysprejema uplačila na tekoči račun ter jih breatuje: Vrednostne papirje: po '2a H°'0 proti 5 dnevni odpovedi ^ 12 4 mesečni 8 1 letni H 8 [1 O ' 4 <1 >1 O Napoleone: po *J 0 proti 20 dnevni odpovedi " " . 40 „ •>I C-- 2 0 .>3 0> --40 .') mesečni tj Tako obrestovan;e pisem o uplačilih velja od 25 oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-eonto daje 23 4"„ do vsakega zneska; izplačuje se «lo 20.000 gld. ti cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrtlila se dajajo v posebni uložni knjižici. c i Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejemu za svoje couto - correutiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, meujice za Trst. Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih: jiiu izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive [m vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje iu prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, meujice in kupone proti primerni proviziji.