Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. • II Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena: Posamezna štev. L 30 Naročnina : Mesečno L 130 Za inozemstvo : Mesečno L 210 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 m Leto VIII. - Štev. 48 Gorica - 29. novembra 1956 - Trst Izhaja vsak četrtek Komunizem je ena sama velika laž Zakaj? — bodo začudeno vprašali tisti, ki z njim držijo. Poglejte, razlogi za zgornji naslov so številni. Razodeva jih zdrava pamet in potrjuje doživeta mnogotera izkušnja, ter nešteta grozodejstvu: 1. Komunizem je ena sama in največja laž, ker obljublja raj na zemlji, medtem ko v resnici ustvarja pekel. Ali ni ta trditev pretirana? — Niti najmanj, ampak je nasprotno do pičice resnična. Da komunizem obeta raj na zemlji, je splošno znana utvara. In da namesto raja u-stvarja pekel, je prav tako neizpodbitna resnica. Pekel je namreč povsod tam, kjer ni Boga; tam, kjer Bog ni priljubljen in hvaljen, ni priznan z dolžno častjo in ljubeznijo; tam, kjer duhovnik ni zaželen in ni zadostno spoštovan in ne more več v potrebni meri delovati. Pekel je tam, kjer manjka osebna varnost vernih in poštenih ljudi; tam, kjer je pogrešano urejeno blagostanje, kjer vlada splošno nezadovoljstvo, strah in železna pest. 2. Komunizem sloni na laži in je v vseh svojih lepih obljubah zlagan od prve do zadnje črke svojega programa. Poln je protislovij, ker v praksi požira dane besede in svoje obete. Obljublja namreč raj, ki je na zemlji nemogoč, in to brez Boga, brez kat. vere, brez morale. Bog sicer ne mara revščine na zemlji, revščina in pomanjkanje mnogih ljudi sta plod socialnih krivic, plod človeške sebičnosti in trdosrčnosti; porojena sta iz pomanjkanja človeku primernega čuta, srčne omike in bratske ljubezni. Naravnega bogastva je na svetu za vse ljudi in rodove dovolj. Za to je poskrbel Bog. Vsakdo bi torej moral imeti svoj potrebni živež, obleko, obuvalo, denar, splošno možnost poštenega in dostojnega življenja. Potemtakem, če ne bi bilo na svetu omenjenih napak, ki imajo svoj izvor v izvirnem grehu in hudiču, bi ljudje že na tem. svetu uživali neko od samega Boga hoteno gmotno blagostanje, ki pa ne bi niti nadomestilo ali zamenjalo niti izenačilo in še manj izključilo posmrtni raj nebeškega kraljestva. Raj je možen samo med popolnimi svetniki, ne pa med pomanjkljivimi zemljani. Zato je resnični raj možen le v sv. nebesih pri Bogu. Tako uči vera. tako uči tudi naravna človeška modrost. Naše zemeljsko življenje je in ostane doba preizkušnje in priprava na srečno večnost, te samo dejstvo smrti jasno priča, da je neskaljeni raj na svetu nemogoč. Komunistični raj, ki izloča Boga. ki tepta in zametuje vero ter maliči pravo moralo, je torej velika utvara in laž. Nadalje, komunizem oznanja enakost. socialno pravico, red, mir, blagostanje, bratstvo in mirno sožitje, v resnici pa cepi družbo in razdvaja ljudi, namesto da bi jih družil in povezal; povzroča neštete krivice, kali obstoječi red in mir; neti sovraštvo,, revolucije in svetovni požar; prinaša nepričakovano revščino in skoraj neozdravljivo gorje. Obljublja svobodo, uvaja pa teror in železno diktaturo. Prerokuje človeštvu napredek, v resnici ga pa povede za tisoč let nazaj. Dvigniti hoče človeški rod, ki ga nasprotno uničuje in pogublja. Poteguje se za namišljeno gospodarsko blagostanje, vodi pa v strašno skupno propast. Duhovnik v« v CCICU M. Mazora: Simonu Qceyo of> 50. letnici njegooe smeti Naš slavček čarobnega petja, dosegel planinski si mir: pod Krnom tam pol že stoletja ti Soča Šumija venomer. Nad tabo še vedno, vse huje zaganja se v čolnič vihar, čez morje divja, silno hruje, a v čolnu ne klone brodar. Je tvoj spomenik kot svetišče, ki k njemu rad roma rojak, v bodočnost tam grebe in išče: kdaj prost bo moj narod teh tlak? Tvoj duh mu šepeče preroški iz daljnih onstranskih daljin, — valovi prisluhnejo soški in krog vsi vrhovi planin: »O zemeljska ti domovina, še eden te čaka prepad, potem bo prišla veličina in tvoja najlepša pomlad . . .« V globine tja večne izgine napovedi tajni šepet, tvoj grob pa ljubezen prešine, da škriplje okostje, poet. VRENJE V VZHODNI EVROPI Preteklo je že nad mesec dni od slavne madžarske vstaje. Sovjeti so Madžare vojaško strli, niso pa zmagali. Ljudstvo ne mara več Sovjetov, ne njihovih komunističnih lutk s Kadarjem na čelu. Zadnje čase vodijo glavni odpor delavski sindikati. Razne politične in druge predstavnike so Sovjeti v glavnem že polovili in odvedli v Sovjetsko zvezo, delavcev pa ne morejo množično zapirati, ker potein nihče ne hi več delal. Sindikati, ki so ustanovili revolucionarni delavski svet, so prejšnji teden hoteli odstaviti Kadarja in postaviti na njegovo mesto Nagyja. Komunistična policija je zvedela za njihov namen iti zborovalce s pomočjo sovjetske vojske razgnala, Nagyja pa se je hotel Kadar za vsako ceno znebiti. Poslužil se jo zvijače in izdajstva. Z jugoslovanskimi predstavniki je sklenil pismen sporazum, da se Nagv lahko mirno vrne na dom s svojimi prijatelji, ki jih je bilo okoli 40 in so sc skupno z njim zatekli na jugoslovansko poslaništvo v Budimpešti. Ko so stopili na ulico, so jih Sovjeti in madžarski politični agenti pohasali v avtobus in odpeljali na sovjetsko poveljstvo. Pozneje so uradno javili, da so se Nagy in prijatelji na lastno željo preselili v Romunijo, kjer pa za to nič ne vedo, vsaj do trenutka, ko to pišemo. Nekateri celo mislijo, da so ga odpeljali v Sovjetsko zvezo. Jugoslovani so protestirali v Moskvi in Budimpešti. Kaj več ne bodo storili, ker Nagy zanje zdaj ni več važen. Nemški časnikarji jim celo očitajo dvolično vlogo pri zadevi z Na-gyjein. Naj bo kakorkoli, eno drži: S komunisti se ne more več nihče pogajati, ker se ne držijo nit i mednarodnih dogovorov. Previdnostni ukrepi v Romuniji in Bolgariji Sovjeti so vojaško zasedli tudi Romunijo in Bolgarijo, ker se boje, da hi se uprlo ljudstvo tudi v teh dveh državah. V Romuniji so začeli razo-roževati vojsko in so pustili orožje le politični policiji. V Bolgarijo so poslali močne vojaške oddelke. Politična policija je aretirala na stotine ljudi, ki bi utegnili po madžarskem vzgledu voditi upor. Za Poljsko je že tako znano, da njeno prebivalstvo Sovjete zelo »ljubi«. Tako morajo Sovjeti imeti svoje divizije v podložniških državah in krotiti njihove oborožene sile, namesto da bi bile te sile njihove zaveznice. Kaj bi šele bilo, če bi Sovjeti pričeli kakšno vojsko, katere nas Bog varuj! Vse podložniške države bi se dvignile proti njim. A kljub temu bo moral njihov imperij prej ali slej propasti, ker ima pritisk z vojaško in politično silo svoje meje in rodi obup ter odpor. Tudi drugod po svetu se zlasti razumniki obračajo proti komunizmu, kar je znak, da je začel propadati. Mladina, ki je nekoč šla na barikade za rdečo idejo, se danes bori na barikadah proti komunizmu, ki se je spremenil v največjo reakcijo. In la strah pred koncem bi utegnil pripraviti kremeljske prvake, da bi pred lastnim koncem skušali pognati v zrak ves svet, kakor je grozil in delno storil tudi Hitler. Zato so desetine sovjetskih divizij v Vzhodni Evropi podobne črnim vranom, katerih nas lahko reši le močna Amerika ter edinost vsega nekomunističnega sveta. Laž ima kratke noge Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« obsoja Združene narode, ker niso tako odločno nastopili proti Sovjetom, kakor so nastopili proti Angležem in Francozom zaradi E-gipta. Sovjeti so na Madžarskem zagrešili rodomor, ki je podoben nacističnemu rodomoru Židov med vojno. Madžarsko so spremenili v en sam Katin. Kakor je Stalin tajil zločin nad katinskimi žrtvami, tako njegovi nasledniki tajijo zločin nad madžarskimi žrtvami, a ves svet ve, da je oboje krvava resnica. Kakor se je omikani svet takrat iz bojazni uklonil pred Stalinom zaradi poljskega Katina, tako se je žal danes uklonil pred njegovimi nasledniki zaradi madžarskega Katina. Oboje pa je omikani svet kljub temu ujel na laži, ker ima laž pač kratke noge. Kardinal Mindszenty »OSSERVATORE ROMANO« nato razkrinkuje lažnivo burko madžarskega komunista Kadarja s kardinalom Mindszentyjem. Kadar trdi, da so njegove oblasti ujele kardinalovega tajnika s pismom, ki ga je baje nesel ameriškemu kardinalu Spellmanu, ko je skušal pobegniti čez mejo. Rakoši je svoj čas obtožil kardinala Mindszentyja zarote proti državi v sodelovanju s tujci, s katerimi je hotel baje vzpostaviti monarhijo. Kardinala so zaprli in obsodili. Sam komunist Nagv je pozneje uradno priznal, da so bile te obtožbe neresnične. Zdaj mu je naprtil Kadar enake očitke! Pravi, da je hotel njegov tajnik nesti kardinalove predloge v Ameriko. Kako naivno! Kardinal uživa politično zatočišče na ameriškem poslaništvu in bi bil lahko uporabil druga, bolj varna sredstva, če hi že hotel kaj sporočiti v Ameriko, kakor pa poslati nekoga na negotovo pot od Budimpešte do Dunaja, kjer ga lahko stokrat ulovijo in preiščejo! Nova neumna laž, s katero se je Kadar samo osmešil. Molotov se vrača Bivši sovjetski zunanji minister Molotov, ki so ga bili odstavili dan pred Titovim prihodom v Moskvo, se je vrnil v vlado. Postal je minister za državno nadzorstvo. Molotov velja za trdega stalinovca. Njegov prihod na oblast torej pomeni, da v Kremlju zmagujejo zamisli in metode mrtvega Stalina in da je konec politike tako imenovane destaliniza- Za izseljence Prva adventna je po ukazu sv. stolice nedelja za izseljence. Miloščina te nedelje gre v poseben sklad pri sv. koncilski kongregaciji. Iz tega sklada podpira sv. stolica posebne ustanove med izseljenci, predvsem izseljenske duhovnike, zavode za vzgojo mladine, sirotišča, tisk in podobno. Sv. Cerkev se živo zaveda, da je treba za izseljenci, ki hodijo iskat materialnega kruha, pošiljati dušne pastirje, ki naj jim nudijo duhovnega kruha božje besede v njih materinem jeziku. Zato je njena prva skrb dati izseljencem domače duhovnike in redovnike. V Italiji je v ta namen ustanovljena posebna družba tkzv. kalabrinijan-cev, ki skrbe samo za dušno pastirstvo med izseljenci. Slovenci take družbe nimamo. A kljub temu je posebno ljubljanska škofija vedno skrbela, da so tudi slov. emigranti imeli svoje duhovnike. Danes je v tem oziru za slov. izseljence bolje kot kdaj koli prej. V vsaki državi, kjer je kuj Slovencev, je tudi slov. duhovnik. Posebno lepo je urejena duhovna pomoč našim izseljencem v Franciji. Belgiji in na Holandskem ter Angleškem. V teh deželah deluje 6 slov. duhovnikov, ki so med sabo povezani ter izdajajo tudi skupno glasilo »Luč«. Duhovniki so tamkaj jedro, okrog katerega se povečini zbira vse, kar je še moralno zdravega in narodno zavednega med našimi izseljenci in begunci. Še bogateje je danes za slov. emigrante poskrbljeno v Kanadi. ZDA ter Argentini. Toda najbolj se moramo čuditi, kako nastaja nova slov. nuselbina v Avstraliji. V to daljno deželo je najprej zašlo nekaj beguncev. Za njimi je prišel p. Pivko, frančiškan, ker svetni duhovniki niso mogli. Ta je takoj začel z organiziranim delom. Ustanovil je izseljensko glasilo »Misli«. Tedaj mu je prišel na pomoč p. Ambrožič in letos še mladi p. Valentin. Tako so sedaj že trije goreči patri v Avstraliji. ki skrbe za duhovne potrebe tamkajšnjih Slovencev. Naših izseljencev in vseh. ki med njimi delujejo, se na poseben način spominjajmo prihodnjo nedeljo. cije. Zmago trdih stalinovskih nazorov, ki so za Zahod morda manj nevarni kot sladki smehljaji Bulgani-na, so omogočili dogodki na Poljskem in Madžarskem. Kremelj je uvidel, da lahko vzhodnoevropske narode obdrži v svojem kolonialnem imperiju samo z oboroženo silo in politiko trde roke. Hruščev, ki je pred meseci obsojal deportacije ter umore, katere je pripisoval Stalinu, je zdaj dovolil in morda zahteval, da so sovjetski vojaki pod kolektivnim vodstvom Stalinovih naslednikov prav take* pobijali Madžare ter jih odvažajo v deportacijo. Če bi bile razmere mirnejše, bi verjetno Hruščev moral iti, toda danes skušajo člani kolektivnega vodstva v Kremlju nuditi zunanjemu svetu videz notranje enotnosti. Nevarno sta-linovstvo se bo nadaljevalo, a prav sila, na katero se naslanja, bo nekoč razgnala komunizem. Poljski odnos do Tita Uradno plašilo kom. partije je pred kratkim napadlo pisanje moskovske »Pravdo« v zvezi s Titovim gledanjem na madžarske dogodke. List »Trjlmna Wolnosei« piše, da so smešne sovjetske ohtožhe naprain jugoslovanski gospodarski politiki. »Pravda« je namreč očitala Titu, da se, je okoristil z ameriško gospodarsko pomočjo. Poljsko glanilo pravi, da se je tudi Sovjetska zveza med vojno posluževala ameriške pomoči. Str IR NAŠ TEDEN V7 CERKVI 2. 12. nedelja. 1. adv!: sv. Bibiana. d. 3. 12. ponedeljek: sv. Frančišek K a a v. 4. 12. torek: sv. Barbara, d.m. 5. 12. sreda: sv. Krišpin, m. 6. 12. četrtek: sv. Miklavž, šk. 7. 12. petek, prvi: sv. Ambrož, sk. S. 12. sobota: Brezmadežno spočetje D. M. SV. AMBROŽ (r 397) skozi 23 let škof milanski, cerkveni učenik, odličen pisatelj govornik: s svojimi govori je spreobrnil Avguština. P redno je postal škof, je bil cesarski glavar v Milanu. Bil pa je tako odličnega življenja, da je bil, ko je umrl tedanji milanski škof. izvoljen za škofa, čeprav je bil šele katehumen in se je pripravljal nc svi krst. Posvečen pa je bil za škofa šele. ko je bil krščen in je postal duhovnik. Kalu bil vesten v cesarski službi enako natančen je bil v cerkveni. Bil je milega značaja, a močne volje. Mogočnemu cesarju Teodoziju je prepovedal vstop v cerkev, ker je dal v jezi pomoriti sedem tisoč upornikov v Solunu. Tudi dandanes imamo odlične in odločne cerkvene dostojanstvenike, ki branijo pred nasilnimi oblastniki vero in moralo in svobodo ljudstva - toda današnji oblastniki trmasto vztrajajo v svojih zmotah, nimajo smisla za poštenost, pa zapirajo v ječe in prisilna taborišča kardinale in škofe, duhovnike in rrernike. Svi. Ambrož je odlično ptospešeVal liturgično živi jen je. IZ sv. evangelija isti čas je rekel Jezus svo-jim učencem: »Znamenja lk, > bodo na soncu in luni in zvezdah in na zemlji bo med narodi stiska in zmeda zaradi šumenja morja in valov. In Hud je bodo koprneli od strahu in pričakovanja tega. kar pride nad ves svet: zakaj nebeške sile se bodo majale. In takrat bodo videli Sina človekovega priti na oblaku 3 veliko močjo in slavo. Ko se bo pa to začelo goditi, se ozrite kvišku in dvignite glave: zakaj vaše odrešenje se približuje. « — In povedal jim je priliko: »Poglejte smokvino drevo in vsa drevesa. Kadar začno ze sad iz sebe poganjati, veste, da je blizu poletje. Tako tudi vi, kadar boste videli, da se to godi. vedite, da je blizu božje kraljestvo. Resnično, resnično povem -vam: Ta rod ne bo prešel, dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle.« Zveličar nas spominja in opozarja na konec sveta, ki gotovo pride in zaključi zemeljsko zgodovino človeškega rodu. Tisti dan. ki bo po svojih čudnih dogodkih in nenavadnih spremembah naravnost strahoten, posebno za hudobne in neskesane grešnike, pomenja nasprotno za dobre ljudi dan odrešenja. Hudobnim bo to dan grozne sodbe in večnega pogubljenja, dobrim pa veseli dan plačila in začetek večne blaženosti. Konec sveta je torej veliki dan mejnik in dan usodnega razhoda. Ljud- je se bodo poslednjič zbrali in za vedno razšli: Eni pojdejo ■ v večni raj. drugi v večni pekel; eni v nepopisno srečo in veselje, drugi v nepopisno žalost in trpljenje; eni bodo obilno nagrajeni in popolnoma rešeni vsakršnih muk, drugi pa strašno kaznovani in pogreznjeni v večno brezno bolečin: eni se bodo polepšani blesteli kot sonce, v krogu angelov in svetnikov, drugi pa se bodo zmaličeni cvrli in smodili v družbi neznosnih hudičev v peklenskem ognju. Eni bodo uživali družbo in dobroto neskončno popolnega Boga, Njegove sladkosti in čudežne darove, drugi bodo pa zaman želeli in jokaje klicali njegovo osrečujočo bližino. Jezus se v svojih izjavah ne šali. napoved se bo torej brez dvoma izpolnila. Ta resnica nas svari, da se ne igramo ne s časom ne z življenjem. Življenje ni ne igra ne praznik. marveč priprava na večnost, pot do cilja. Samo dvojen cilj je možen: ali večna nebesa ali večni pekel. Tretje poti ni. Usodna odločitev bo padla na sodni dan. A za-visi v veliki meri od nas samih. Kdor se vdaja grehu, kdor ne ljubi iskreno Boga in ne živi po Njegovi postavi, tak nikdar ne bo videl nebes. V nebesa bodo šle ponižne, globoko verne, bogaboječe in čiste duše; take. ki rade molijo, pošteno živijo, se ogibajo slabega, se borijo zoper skušnjave, ljubijo sv. obhajilo: take, ki so polne ljubezni do Boga in do bližnjega. Vse drugo bo pa ali temeljito prečiščeno ali pa obsojeno na večno pokoro. Na dan sodbe, reši nas, o Jezus! življenja Cerkve ČRNA KARMELIČANK V V Združenih državah v mestu Coneord je stopila v karmelski samostan (tekle erne polti Shirley Evelyn. Je tu prva zamorka karmeličanka. Karmeličanke ne poznajo nobenih rasnih razlik. V AMERIKI RASTE ŠTEVILO KVTOl.I-SKIH ŠOL Z novim šolskim letom so v Los Ange-les-u odprli lt novih župnijskih šol in dve višji. Na 26*) katoliških šolah študira sedaj 125.000 gojencev. Velik porast so zaznamovali tudi v škofiji Detroit. Število gojeneev se je v primeri s preteklim šolskim letom povečalo za 7000. V tej škofiji obiskuje skupno 163,000 gojeneev 315 katoliških šol. SEST R A -Z I) R A V MCA INa tul'inski medicinski fakulteti je doktorirala z najboljšim uspehom sestra Noe-mi. Prej se je imenovala Lilla Pas-et in je bila uradnica. Odpotovala bo v misijone v Tanganiko. ZAHTEVALI SO MRTVEGA MISIJONARJA Mesto Leopoldville v Belgijskem Kongu je zahtevalo, da prepeljejo v njihovo sredo njihovega bivšega misijonarja p. Rafaela de la Kethulle. 25. junija je umrl v Belgiji. 37 let je požrtvovalno delni za črnce, zlasti za mladino. Sedaj med njimi čaka vstajenja njegovo truplo. OD »JAZZA* K OLTARJU V New Yorkn je bil posvečen za nun-nika Gale Frega, ki je svoj čas sodeloval pri znanem kvartetu Joe Mooney-a. Vstopil je v kapucinski red in -e imenuje sedaj fi\ Janez od Križa. EKONOMSKI POLOŽAJ ŠPANSKIH DUHOVNIKOV V Španiji se je širila liberalna propaganda, da so duhovniki zelo dobro plačani. Izvedli so podrobno stati-tiko, iz katere je razvidno, da so to pole laži. Izkazalo se je. da padajo španski duhovniki v sloj, ki ima najnižje dohodke v državi. Zlasti težko je življenje duhovnikov po kmečkih župnijah. Zato je tem bolj občudovanja vredno ravnanje španskih razumnikov, ki se v velikem številu odločajo za duhovniški poklic in se odpovedujejo drugim bolj.donosnim poklicem. KONEC MINDSZENTYJEVIH PREGANJALCEV Vatikanski tednik »L’Osservatore Romano della Domeniea« poroča, kakšno plačilo so prejeli vsi tisti, ki so ogrskega kardinala Mindszentyja tirali pred sodišče in ga obsodili na dosmrtno ječo. Prvi j ' plačal svoj dolg Laszlo Rajk, ki je prvi začel gonjo proti kardinalu, češ da kardinal podpira pripravo vojne med Ameriko in Rusijo. Kakor je znano, so Rajka obsodili na smrt pod obtožbo protidržavnega DOBRODELNOST SV. OČETA Papeževa aikademija znanosti je ob priliki papeževe 80-letniee izdala več knjig o sv. očetu. Med drugim je v teh zbirkah tudi popisan dogodek o usodnem napadu na Rim dne 1‘). julija 1913. Papeževa velika ljubezen se je pokazala v vsej veličini dne 10. julija 1913, ko so ga v njegovi privatni knjižnici nenadoma presenetili treski prvih bomb. Takoj jc vstal in ukazal: »Pripravite avto. noeem nobenega spremstva. Zberite ves denar \ naši blagajni.« Potem je izjavil nekaterim elanom diplomatskega zbora, ki so bili zbrani v predsobi, tla sc bo v slučaju nadaljnjih zračnih napadov preselil v predmestje, da bo tam delil s trpečim ljudstvom isto usodo. Šel je nato v vatikansko upravo in vprašal, koliko denarja so zbrali: »Približno dva milijona,« so mu odgovorili. »Zberite še denar 'novčiča sv. Petra/ je ukazal. Zračni napad ni še prenehal, ko je avto sv. očeta že dosegel naselje Sv. Lovrenca, kjer je njegova očetovska ljubezen potolažila toliko nesrečnih in žalostnih sre. " delovanja in vohunstva v prid Amerike. Drugi je Rakosi, ki je odredil aretacijo in obsodbo kardinala. Sandor Zaid. ki je med procesom vodil komunistično propagando, se je sam umoril, potem ko je umoril ženo in otroke. Istvana Riesa, ki je bil med procesom pravosodni minister, so našli mrtvega v zaporu. Polkovnika Gyulo Osko, ki je kardinala aretiral, so u trelile obmejne straže, ko je hotel zbežati iz O-grske. Tudi mož in žena, ki sta za proces pripravila potvorjene listine in ki sta zbežala z Ogrske, sta žalostno končala. V koi:-. eentraeijsko taborišče so spravili Ferenca Domasa, ki JV organiziral demonstracije proti kardinalu, in Imreja Zipsa, ravnatelja zapora, kjer je bil kardinal zaprt. Kot zadnji je plačal svoj dolg Vladimir Farkaš, ki so ga uporniki ustrelili v ječi. Farkaš je* vodil izpraševanja kardinala in tako dejansko vse pripravil za njego\ proces in krivično obsodbo. Po tem poročilu dostavlja vatikanski tednik naslednjo pripombo: Pred šestnajstimi stoletji je rimski pisatelj Laktaneij v svoji knjigi opisal, kakšen žalosten konec so doživeli cesarji, ki so preganjali vernike komaj v.-tale Cerkve. Dogodki naših dni potrjujejo, da se zgodovina ponavlja. POZIV DOBRIM SRCEM LE RC A ROV POZIV Ob spominski .svečanosti za madžarske žrtve sovjetskega nasilja v Bologni je kardinal Lerearo med drugim dejal tudi naslednje : Vabim vas in vse druge, da pregledajo svoje notranje prepričanje in zunanje ravnanje. Zakaj nihče naj nikoli in iz nobenega razloga ne daje opore komunistični zaroti, naj ne kaže naklonjenosti in ne zagovarja sožitja s komunizmom. Nihče naj tudi ne daje komunizmu čeprav samo iz neprevidnega toda zgrešenega ocenjevanja in trenutne zbeganosti sijaj nepremagljive moči. ali nujne naloge v zgodovinskem dogajanju! Množice madžarskih beguncev naraščajo, sedaj Jih je že nad 80.000. Avstrijska vlada se neprenehoma obrača na kulturni svet. naj ji pomaga pri ogromnem delu. Prosijo vse države in vse narode za denar, za hrano, zdravila in obleko. Begunce z največjo naglico pošiljajo iz Avstrije v druge države. Tako so prišli zadnjo nedeljo prvi mladi begunci, delavci in dijaki v Milan. Prisotni nadškof Montini in minister V i gorel li sta pozdravila prve begunce-gostP v imenu vseh državljanov. Za temi prvimi žrtvami komunistične tiranije pride v našo državo še več tisoč žena in otrok, ki bodo čakali v raznih planinskih in obmorskih hotelih na odselitev v prekomorske dežele. »Rdeči križu zbira po vsej Italiji darove za Madžarsko in njene begunce. Po velikih mestih organizira te zbirke Rdeči križ sam. po deželi pa posamezne nekomunistične organizacije. Na Tržaškem so po Krasu v dveh treh krajih organizirale tako zbirko italijanske politične stranke, Slovenci po deželi pa s kakšno majhno izjemo nismo ničesar storili. Naše nekomunistične stranke in skupine po vaseh so splošno nedelavne, oziroma jih skoro ni in tako se za dobrodelno akcijo izven cerkve nihče ne zgane. In kljub temu je mogoče uspešno pripraviti dobrodelno* akcijo za madžarske sirote. Treba je samo dobiti pooblastilo od Brlečega križa v Trstu in tako lahko vsaka župnija uli šola ali organizacija izvede nabirko v korist tako potrebnih Madžarov. Pozivamo vsa dobra srca na Tržaškem, na Goriškem in vse Slovence po svetu, ki ste prijatelji »K. glasa«, dajte radi in hitro svoj velik dar za trpeče begunce, ki v deset tisočih sredi zime zapuščajo svojo domovino. Pravimo velik dar. ker je stiska izredno velika. Dobri krščanski ljudje radi dajo tudi veliko, samo če hočejo in če krščansko ljubezen praktično razumejo. Ta- Za sporazum med narodi Od 10. do 15. septembra so v Berg-en Dal-u blizu Nijmegen-a na Holandskem imeli mladi krščanski demokratje svoje študijske dneve. Tega zborovanja so udeležili nizozemski, francoski, nemški, belgijski in poljski predstavniki. Slovence je zastopal dr. Stanislav Mikolič, kateremu so časnikarji stavili vrsto vprašanj in nato razgovor objavili v več nizozemskih časopisih. Tema, ki so jo na študijskih dnevih o-bravnavali, je bila: Krščanska miselnost in narodne zahteve. V tem smislu so se udeleženci tečaja dotaknili tudi perečih mednarodnih -problemov, ki jih je treba reševati v krščanskem univerzalnem duhu. tako o Posarju, zedinjenju Nemčije, meji med Poljsko in Nemčijo, zaščiti narodnih manjšin, vprašanju Sev. Afrike itd. Slovenski zastopnik dr. Mikolič je sprožil vprašanje slovenskih meja in slovenskih narodnih manjšin, kar so vsi s pozornostjo poslušali. Tako je seznanil mlade krščanske demokrate o koroškem, go-riškem in tržaškem vprašanju ter o vprašanju Beneške Slovenije. Brez dvoma je ta n a Vodstvo SI)Z v Gorici ODGOVOR "DELU" Po dolgem razmišljanju -in morda stoterih cenzurah okrajnega in osrednjega odbora partije, se je zgoniškemu zagovorniku izgubljenih komunističnih pravd posrečilo, da je svoj pretehtani, za lase privlečeni »odgovor« porinil med raztreskane stolpce zadnje številke svojega revolverskega glasila. Predvsem gre podčrtati, da ta »odgovor« sploh ni odgovor in to iz naslednjih vzrokov: 1. vsebina našega dopisa ob Vseh svetih ni bila tista, na katero je možakar »odgovarjal« : 2. kot se je nadebudni komunistični pisun v času vojne iz strahopetnosti zavijal v plahto (kar je v Zgoniku vsem znano), je hotel zaviti v plahto tudi vso tisto da rabimo točni izraz revolversko preteklost nekaterih članov pokopane »ljudske oblasti«, ki je aretirala in ugrabljala slovenske ljudi (primer: Gabrovec); 3. očitkov, ki jih v svojem ponesrečenem »odgovoru« imenuje »klevete in obrekovanja«, zagrizeni tovariš niti ni zanikal, kar preprosto pomeni, da držijo: 4. saleško-zguniški zbor, ki nosi ime »Rdeča zvezda«, je. sestavljen iz izrazitih in borbenih brezbožnikov, od katerih je c-den javni obrekovalec Cerkve 'M duho\ni-kov. Ta zbor ne bo smel v nedogled skruniti svetega kraja miru, ker njegovo nastopanje žali spomin mrtvih in verski čut živih: 5. z blagopokojnim cerkovnikom, ki zasluži čast. priznanje in posnemanje, špekulirata dopisnik »Dela« in zgoni-ka partija, ki hijensko hlinita prisiljeno »socialnost«. potem ko sta i-tega pokojnika vedno Sovražila in napadala, dokler je bil -e živ: 6. kar se tiče »finančnih razmer družini-pokojnika«, ki jih mi hui; ‘ poznamo kot si dopisnik predstavlja, pripominjamo da ne dobivamo podpor iz nikakfga »fonda s pač pa smo se — kolikor je Itilo v naših močeh — potrudili, da bi pokojniko/ sin študiral in doštudiral tako rekoč skoro brezplačno, kar pa je dopisnik sam s svojo razdiralno propagando v zadnjih tednih po cerkovnikovi smrti baje preprečil. In to je obenem zrcalo skisane komunistične socialnosti, ki je doživela svoj obupni in dokončni polom v Budimpešti in ki ga bo prej ali slej doživela povsod tudi na zgoniškem županstvu! Končno bomo srečni, če nam bo vseznali komunistični agent z bodočimi »odgovori« dokazal, da ni tak zajec, kakršnim nastavlja zanke neki komunistični župan.. Mohorjeve knjige Te dni so izšle knjige Goriške Mohorjeve družbe za 1. 1937, katere lahko dobite pri naših poverjenikih oč. gg. župnikih in v knjigarnah. Knjižno zbirko letos sestavljajo: 1. Koledar za 1. 1957, zelo bogat in pester z lično zunanjo opremo. 2. Zdravko Novak: POTA BOŽJA, izvirna povest' iz slovenskega življenja. 3. Saebez Silva: MARCELINO. KRUH IN VINO, s pisateljevim dovoljenjem iz španščine prevedel za našo Mohorjevo družbo Ciril Mejač. Knjiga je zelo dobrodošla, zlasti ker je zgodba deloma že znana iz istoimenskega filma, ki 'so ga predvajali ni dolgo od tega tudi v Gorici in Tr-tu. Knjiga bo razveselila zlasti mladino. Zgodba sv. pisma Katoliška knjigarna v Gorici je izdala: Zgodbe svetega pisma, stare in nove zaveze. Priredil Virgil Šček, Razlago dodal msgr. Srečko Gregorec. III. izdaja. Novo v knjigi je razlaga k iposameznim zgodbam, ki se deli v Pojasnilo in Pomni. Zaradi odmerjenega prostora je razlaga bolj ali manj kratka. Vendar bo služila katehetu pri poučevanju in tudi učencem. N. pr.: razlaga k zgodbi »Prvi greli na zemlji«. POJASNILO: 1. Kdor Boga ne uboga v važni stvari, greši smrtno, zgubi posvečujočo milost. 2. Kar nas spelje v veliko nevarnost, da bi smrtno grešili, je bližnja priložnost. Kdor se brez zadostnega razloga vanjo poda, greši smrtno. —- Eva se je podala v bližnjo priložnost, ker je šla brez potrebe !blizu prepovedanega drevesa in ker se je pogovarjala s kaeo. POMNI: Bog je neskončno pravičen, Vsak večer obudi kesanje *krben otrok se spoveduje vsaj vsak mesce. Izšle so Mohorjeve knjige Srednji Vzhod Med trnjem in osatom Združeni narodi so vnovič pozvali Francoze, Angleže in Izraelce, naj se umaknejo iz Egipta. Nasser je sklenil izgnati iz države 70 tisoč britanskih, francoskih in izraelskih državljanov. Svoj sklep je pa nato zaradi pritiska javnega mnenja umaknil. Na sueško področje in na Sinajski polotok prihajajo mednarodne sile Združenih narodov: Francozi, Britanci ter Izraelci pa se v enakem razmerju umikajo. Anglija in Francija nista dosegli svojega namena, ker ju Amerika ni podprla. Nasser je ostal zmagovalec. V Sirijo prihajajo Sovjeti, ki lam ustanavljajo svoje vojaško oporišče. Muslimanske članice bagdadskega pakta, • Turčija, Irak, Iran in Pakistan so opozorile na komunistično nevarnost na Srednjem Vzhodu. Njihov opomin velja predvsem Združenim državam, naj hitro nejkaj storijo, da preprečijo politični, gospodarski in vojaški vdor Sovjetov na Srednji Vzhod. Nekatere arabske države so v skrbeh za dohodke iz petroleja, ki ga ne morejo izvažati v Evropo, ker je Suelki prekop zaprt, vsi petrolejski vodi, ki so speljani preko Sirije, pa so poškodovani. Položaj na Srednjem Vzhodu je še zelo zamotan in tudi nevaren. Družba “ponižnih* V »Novem listu« kar naprej beremo o ponižnih dopisnikih, o ponižnih skupinah, o ponižnih katolikih. V zadnjem času nas je presenetila izjaviea »ponižne« skupine iz Gorice. Teden nato je zopet zapel isti mili zvonček in dopis je podpisal »ponižni« katolik iz Doline. Prej smo že večkrat brali isti podobni izraz samozvane ponižnosti pod raznimi drugimi dopisi. O teh dveh zadnjih dopisih si upamo javno misliti, da »ponižna« skupina katolikov v Gorici v senci »Novega lista« ne obstaja in da »ponižni« katolik iz Doline prav gotovo ni Dolinčan. Prav gotovo pa s ponižnostjo »Novega lista« ni vse prav! V svoji »ponižnosti« je uvodničar »N.* lista« prišel že tako daleč, da kar gladko obsoja in kritizira madžarskega kardinala Mindszcnty-ja. o katerem predrzno izjavlja, da je v odločilnem zgodovinskem trenutku odpovedal in da ni ravnal tako modro kakor poljski kardinal. Kam plovemo, novolistarji! Doslej ste se vadili delati razliko med duhovniki in duhovniki, med škofi in škofi, sedaj pa v svoji »ponižnosti« že presojate in pred ljudstvom škodljivo razlikujete katoliške kardinale! Madžarski kardinal je mučenec katoliške vere. je prvi vzor in ideal domoljubja vsemu svojemu narodu, je mož trp- ljenja, ki je doživel edinstveni sodni proces na zemlji in je bil obsojen na dosmrtno ječo in je že bil osem let krivično zaprt! Primerjati tragedijo Madžarskega naroda s krivico, ki se dejansko godi slovenskemu duhovniku v nabrežinski občini, je znamenje nadutosti in časnikarske neresnosti! Značilno, zelo značilno filokomunutično znamenje »Novega lista« je, da se v zadnji številki zgraža nad potoki solza italijanskih oblastev zaradi usode Ogrov in kategorično izjavlja, da italijanska oblastva nimajo moralne pravice deliti nauka drugim narodom, ker v domači hiši ne napravijo reda! —■ - , Kam potuješ, Novega lista ponižnost!!! Narobeapostolat Že k vsem mogočim in nemogočim osebam in gibanjem se je zatekel NL v iskanju argumentov za svojo zahtevo po povezavi s komunisti. Zadnjič je pogledal na Koroško ter videl, da so tam Slovenci složno nastopili pri volitvah v kmetsko zbornico. Evo, zakaj hi tudi pri nas ne! Mi ponavljamo: Če s«* hočejo vezati NI, in njegovi bralci, naj se vežejo, svobodno jim, Mi se> bomo vezali takrat, ko bodo dani pogoji, o katerih smo zad- njič pisali. Zato ponavljamo: zakaj NL ne priganja pri komunistih, da !bi postali de-mokratični in krščanski, in ne sili v nas, da bi postali komunisti? Ali ne vidi, da je njegov apostolat narobeapostolat? Povišana trošarina v tržaški občini Prebivalstvo tržaške občine ima iposebno smolo. Že itak se zaradi egiptovske krize napovedujejo slabi časi in zvišanje cen. Kot bi to ne bilo zadosti, je spravil tržaški občinski svet na svoje seje razpravo o povišanja trošarine na vino in olje, meso, steklo, ure, cvetlice in celo na otroške vozičke. To na podlagi nekega zakona, ki predpisuje povišanje za kritje primanjkljaja v občinski bilanci. Ta zakon (št. 703.) je že nekaj let v veljavi in so se morale po njem ravnati italijanske občine. Pri nas ta zakon do letos ni imel moči, ker ga še ni bil razširil vladni generalni komisar na tržaško področje. Vladne stranke v mestnem svetu so skušale prodreti z novo uredbo v omiljeni obliki. Občinski svet ima namreč v tem oziru nekaj svobode in more občinske doklade, ki jih predvidevajo postave, tudi ublažiti. Zato je predlagal ožji odbor, v katerem so zastopniki demokristjanov, socialnih demokratov in republikancev, na- V dvorani MARIJINE DRUŽBE V ROJANU bo v sredo 5. decembra ob 18.30 M I K L A V Ž E V A N J E mesto 370 milijonov poviška samo 237 milijonov lir višjih trošarin. Za ta predlog pa so pridobili samo 27 glasov, to je njih somišljenikov in socialista Teinerja. Proti temu predlogu pa je glasovalo 29 občinskih svetovalcev, ki so predlagali, naj se zadeva odgodi. To se je dogodilo kljub temu, da je vladni generalni komisar določil rok, v katerem se je imela nova trošarina odobriti. Ker je občinski svet povišanje trošarine odgodil, je poslala prefektura v soboto na občino kot svojega komisarja dr. Micelli-ja. ki je imel nalog, da zadevo uredi. Ta je izdal odlok, da se občinska trošarina poviša za 365 milijonov lir, in sicer 108 milijonov za vino, 90 milijonov za meso, 20 milijonov za olje itd. Ta povišek predstavlja brez dvoma hud udarec posebno za ubožne sloje. Brez dvoma bodo to izrabili tržaški trgovci, da bodo občutno dvignili cene, ne samo sorazmerno z novo trošarino, temveč bodo pri tem tudi dobro zaslužili. Tržaški trgovci so mojstri pri navijanju cen. Občina pa si s tem ne bo bogve kako pomagala, ker se bo potrošnja lilaga znižala, dokler bodo plače iste kot doslej. Skedenj Na kulturnem večeru 12, t. m. smo se tudi Škedenjci spomnili 50-letnice smrti Simona Gregorčiča. S široko literarno razgledanostjo nam je prof. Beličič, ki je tudi sam pesnik in pisatelj, predstavil Gregorčičevo življenje in delo stvarno ter pravično kakor on res zna. Prikazal nam je glavne pesnikove življenjske dobe povezane z njegovim ustvarjalnim delom tako jasno, da smo ob njih doživljali vse pesnikove duševne . krize in boje. Videli smo Gregorčiča kot duhovnika, človeka in velikega rodoljuba. Domača škcdenjska mladina je vmes recitirala nekaj Gregorčičevih pesmi. S temi nas je V NEDELJO 9. DEC. OB Ih POP. priredi tržaška mladina akademijo v čast B R E Z M A D E Ž N 1 v Marijinem domu v ulica Risnrta 3. Na programu je tudi Gheon-ova igra: »Mašna strežnika iz Santarema« Vstop prost. Vabljeni vsi dijaki! g. predavatelj vodil v bogali svet pesnikovega doživljanja. Iz predavanja je č. g. kaplan izvajal praktičen zaključek za navzočo mladino z Gregorčičevo pesmijo »Kupa življenja«: duševno zrelost kaže. kdor se ne predaja vsega niti omami prešernega veselja, pa tudi v žalosti ne klone, ampak je sam pri sebi vedno enak. Slovenski večer v Dolini Marsikdo, ki je slišal 21. novembra po radiu, da imamo v Dolini slovenski večer, se je čudil, kaito da ga nismo rajši odpovedali in (prenesli. Bila je strašna burja in zelo mrzlo in torej vzroka dosti za odpoved. In zakaj nismo odpovedali? Zalo ker smo vedeli, da bo kljub 11 a j večji burji lepa udeležba. In tako je bilo. Proti pričakovanju je prišlo zelo dosti ljudi, tako, da se je še tržaški predavatelj čudil. Kljub težavam, ki jih nikjer na Krasu in v Bregu ne manjka, prinašajo prav slovenski večeri veliko lepega veselja in dobre volje. To Dolineani vedo in zato se radi zbirajo v svojo župno dvorano, ko drugod zaradi slabega vremena sedite v zapečku. Središče večera so bile krasne barvne slike iz naše drage Glinščice; to je dolinica z istoimenskim potokom pod Pečami za Boljuneem. Nekaj neverjetnega, koliko prave planinske lepote je dobri Bog nasul tako blizu morske obale! Zelo smo hvaležni g. Bojanu Pavletiču, ki je predaval, vse te lepe fotografiske posnetke sam napravil in kakor smo iz slik spoznali, tudi stene v Glinščici sam preplezal. Poiščite g. Pavletiča, tudi vam bo prav rad pokazal Glinščico in tudi vaši mladini mimogrede povečal ljubezen do naše domače zemlje. Izredna novost pri tem večeru, ki se je po navadi začel in končal s koncertnim filmom, je bil tudi prvi nastop našega novega moškega zbora. Štiri pesmi so zapeli pod vodstvom dijaka Fulvija Simiča. Mlade pevce zelo pohvalimo in jih vabimo k vztrajnosti. Narodno petje ni v svobodni deželi monopol nobenega društva, zato le pojte, mladi fantje in vsi dobro misleči prijatelji, doma in po svetil vas vzpodbujajo in moralno podpirajo! Mali Repen Preteklo soboto 24. nov. je umrl naš obče čislani in priljubljeni vaščan Milič Stefan, ki smo ga ob lepi udeležbi njegovih prijateljev in znancev v ponedeljek ob 15h položili k večnemu počitku. Pokojnik, ki S tajništva SDZ smo prejeli v objavo programe njenih kandidatov v podeželskih občinah. Objavljamo jih v prepričanju, da naredimo s tem uslugo našim bralcem, saj jim bo tako olajšana izbira na prihodnjih volitvah. (Ured.) 1. Obnovitev in raztegnitev vodovoda v vse 1. kraje občine. 2. Napeljava luči v Dol. 3. Zgraditev šolskega poslopja v Jamljah. 1. Zgraditev pokopališča v Dolu. 5. Asfaltiranje ceste skozi Doberdob. 6. Otvoritev zdravniške ambulante I.N.A.M. v Doberdobu. 7. Dokončna ureditev poslopja za otroški vrtec v Doberdobu. 8. Jezikovna zaščita po 6. členu ustave. 9. Uredba deželne avtonomije po 116. členu ustave. V ostalem se bomo brigali še za sledeče točke gospodarskega in socialnega značaja: a) Za revalutaeijo odškodnine za razlaščena zemljišča v Ronkah. b) Za rešitev prošenj za vojaške pokojnine in za izplačilo istih. c) Za rešitev prošenj za vojno odškodnino in za izplačilo istih. i) Za socialno zavarovanje hišnih gospodinj in za pokojnino istim. d) Za brezplačno pomoč v bolnicah porodnicam. e) Za popolno zdravstveno pomoč vsem šolskim otrokom. f) Za razširitev obmejnega pasu za še nadaljnjih 10 km s prostim trgovanjem v večji meri kot do sedaj. g) Za popravilo ceste v gorenji vasi v Jamljah. OPOMBA: Za prve štiri točke programa so krediti že odobreni, ker sc je za te točke pobrigala dosedanja občinska uprava, in tudi za asfaltiranje ceste skozi Dober- je učakal častitljivo starost 89 let, je bil do zadnjega odločen katoličan, zaveden Slovenec in zgleden družinski oče. Ni ga omajal raznarodovalni fašizem, niti brezbožni komunizem. Njegov blag značaj, njegovo vzgledno katoliško življenje in nje- DRUŽBA MARIJE MILOSTLJIVE ponovi v svoji dvorani, ul. Risorta 3, v nedeljo ,2. decembra ob 17.30 igro v treh dejanjih LJUBEZEN ZMAGUJE Prijatelji naših prireditev, vabljeni! gova skromnost so naši mladini in odraslim lahko za zgled. V svojem dolgem življenju je imel tudi mnogo težav, a je z neomajno vero v Boga in stalno molitvijo znal vse to premostiti in ohraniti tako vedno prijazen obraz in vedro lice — odsev notranje sreče, zadovoljstva in božjega miru. Previden s sv. popotnico je mirno in vdano čakal, da ga Bog pokliče k sebi. Tudi tu se je uresničil znani slovenski pregovor, ki pravi: Kakršno je bilo tvoje življenje, taka bo tvoja smrt... Blagemu pokojniku, ki je bil tudi zvest naročnik in čitatelj »Katoliškega glasa«, naj bo Kristus bogat plačnik, njegovim preostalim pa izrekamo globoko sožalje. Večer belih vrtnic Po dolgem presledku so pretekli ponedeljek zoipet smeli Slovenci v tržaški Avditorij. Nastopil je Slovenski oder z Jera-sovo veseloigro Večer belih vrtnic. Igralci so se odlično postavili in občinstvo, ki je napolnilo Avditorij do zadnjega kotička, ni štedilo z odobravanjem. — Daljšo oceno prinesemo prihodnjič. dob so že storjeni potrebni koraki. Glede ceste v gorenji vasi v Jamljah je pet lastnikov že več let pripravljenih odstopiti potrebno zemljišče, le posestnik Pahor, kandidat nasprotne liste, se upira odstopu zemljišča. Poskrbeli bomo za asfaltiranje ceste Štandrež-Sovodnje-Gabrje in za stalno vzdrževanje cest po vsej občini. S tem se bo dvignil tujski promet in se bo zboljšalo gospodarsko stanje občine: 2. Rešili bomo v najkrajšem času vprašanje vodovoda in nove občinske kopalnice; 3. Stopili bomo takoj v stik z merodajnimi oblastmi zaradi zaostale trošarine proste cone od 1. 1919 naprej; 4. Borili se bomo za dejansko uveljavo deželne avtonomije s posebnim statutom, ki jo ustava že predvideva: 5. Zgradili bomo občinsko javno tehtnico v Sovodnjah in postavili javne telefonske govorilnice v Rupi, na Peči, v Ga-brjah in na Vrhu; 6. Skrbeli bomo za splošno in stalno zaposlitev naših delavcev; 7. Poskrbeli bomo za zgraditev novega poslopja za stalno gospodinjsko šolo, s čimer bomo omogočili prirejanje primernih strokovnih tečajev in predavanj. Skrbeli bomo tudi za preureditev sovo-denjskega šolskega poslopja, ki naj odgovarja zdravstvenim in varnostnim potrebam. VOLIVCI! PREUDARITE DOBRO NAŠ PROGRAM IN ZAVEDAJTE SE. DA BOSTE OMOGOČILI NJEGOVO URESNIČENJE Z GLASOVANJEM ZA LISTO Z LIPOVO VEJICO! Predvolilna zborovanja Prvi večji predvolilni shod je bil v soboto dne 24. novembra, ko je številnemu g o riškemu občinstvu govoril v dvorani go-riŠke telovadne zveze tajnik PSDI Matteo Matteotti. Poudaril je, da je po zadnjih dogodkih komunizem zašel v najhujšo krizo od leta 1939 sem. Obsodba komunističnega režima sloni predvsem na treh usodnih pokolih delavcev v Berlinu, Poznanju in Budimpešti. Delavstvo se je uprlo izžemanju in zanikanju vseh človečanskih pravic od strani tistega režima, ki se sklicuje predvsem na socialno pravičnost do delavnega ljudstva in na svobodo in pravičnost na vseh področjih. To veliko laž so razkrinkali predvsem zadnji dogodki na Madžarskem. Zato, je poudaril Matteotti, je naloga socializma, da reši problem delavstva in orientacije. V nedeljo 25. novembra pa je govoril v goriškem gledališču Verdi glavni tajnik, kršč. demokracije poslanec Fanfani. S tem je uradno otvoril predvolilno kampanijo demokrščanske stranke. V svojem govoru je poudaril, kako je tudi Gorica deležna socialnega napredka, ki ga z vso vestnostjo izvaja italijanska demokratska vlada, ki je vlada popolne svobode, kar je za vse narode s tako zvano »ljudsko demokracijo« neznana stvar. »Prihod ruskih tankov v Budimpešto,« je rekel Fanfani, »je presenetil samo Nennija, ne pa krščansko demokracijo, ki že deSet let poudarja, da pomeni komunistični režim zatiranje, grobost, lakoto in kri.« Semenj sv. Andreja S prvim mrazom se začnejo v Gorici priprave za semenj sv. Andreja. Tudi letos so že v teku. Pripravljalni odbor je v nemali zadregi, ker je v Gorici vedno manj razpoložljivega prostora za razne kramarje in komedije. Trg sv. Ignacija se vedno bolj krči zaradi novo sezidanih poslopij. Že pretekli teden so prispele prve komedije na trg sv. Antona. V tem tednu pa bodo zasedli še vse ostale razpoložljive prostore po trgih in ulicah. V soboto 1. decembra dopoldne bo svečana otvoritev srečolova na pokritem ze-lenjadnem trgu. Izkupiček srečolova je namenjen otrokom zavoda Lenassi. Popoldne istega dne pa bo otvoritev pokušnje novih vin, ki jih bodo razstavila razna kmečka podjetja in privatniki iz goriške pokrajine. V nedeljo 2. decembra dopoldne bo na Rojcah tekmovanje traktorjev, popoldne pa mimohod traktorjev po goriških ulicah, nakar jim bodo izročili nagrade, katerih prva znaša 25.000 lir. Nova otroška vrtca Ob navzočnosti državnega tajnika demo-kršč. stranke poslanca Fanfanija in številne goriške avtoritete je v nedeljo zjutraj msgr. Soranzo blagoslovil nova otroška vrtca v Pevini in Ločniku. Moderni poslopji je zgradila ustanova ONAIR, notranjo opremo pa je oskrbela goriška občina. V' Pevmi so bile zbrane pri slovesni blagoslovitvi številne slovenske matere s svojimi malčki. Najprej je neki šolar pozdravil navzoče predstavnike šolskih in državnih oblasti v italijanščini in slovenščini, nakar so šolarji zapeli pesem tudi v obeh jezikih. Sledili so govori msgr. Soranza in goriškaga župana Bernardisa, ki je poudaril, kako živi pevmsko ljudstvo, ki je v veliki večini slovensko, v popolnem soglasju z italijanskimi družinami in kako tudi država skrbi s svojimi deli, da se v teh obmejnih krajih ohranja duh vzajemnosti in razumevanja. Sledila je blagoslovitev otroškega vrtca v Ločniku. Št. Maver V nedeljo smo pri nas praznovali praznik našega farnega patrona. Lep sončen dan je prazniško razpoloženje še povečal. Slovesnost je povzdignil moški zbor pod vodstvom prof. Gabrijela Devetaka. Prišlo je dosti ljudi, ki so obiskali naš prijazni griček. Še več bi jih bilo, ko bi ne bilo tako hudih in razritih klancev k nam. SPOMNIMO SE IS Ati fl MALIH liliža se sv. Miklavž, prijatelj otrok. V navadi je, da ta dan obdarimo naše otroke. V Gorici je letos prevzela to skrb Vincencijeva konferenca. Zaradi tega se obrača na vsa goriška dobra srra s prošnjo, naj po svojih močeh in velikodušnosti prispevajo, da bo nebeški prijatelj otrok sv. Miklavž čim bogateje obilaril posebno naše najpotrebnejše šolarje. Goričani, ko vas bodo obiskali poverjeniki Vincencijeve konference, ne zaprite svojih vrat in ne svojih sre! Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici RAZNO MALI POET Dvanajstletni Giovanni Serafini iz Bologne je dobil posebno nagrado na literarnem natečaju v Luganu. Predstavil je razsodišču sto svojih poezij pod naslovom »Papirnate ladjice«, ki so na člane razsodišča napravile najboljši vtis. Ko so po mikrofonu povedali, da je zadel dvanajstletni deček posebno nagrado v znesku 200 švicarskih frankov, se je Giovanni razjokal v očetovem naročju. Ko se je vrnil domov, je denar izročil mami in se šel igrat s svojima setsricama, kakor da bi se nič ne zgodilo. Ostal je še vedno otrok in pra\r nič se ni prevzel, da mnogi časopisi in revije prinašajo sedaj pohvalne članke in njegove slike. Že v prvih letih osnovne šole je začel pesnikovati in svoje prvence je posvetil svoji mami, ki jo ima brezmejno rad. Zanj pomeni pesnikovanje ka- i kor za druge otroke kakršnokoli razvedrilo ali igra. Vsi njegovi zvezki so polni poezij, ki jih »mora« zapisati, ko konča šolsko naloigo. Poleg tega je Giovanni Serafini tudi zelo dober recitator, ki je že večkrat ob slovesnih prilikah javno nastopil in si s svojo izredno nadarjenostjo pridobil simpatijo vseh. ČASNIKARJI ODSTOPAJO Nadaljuje se kriza v uredništvih komunističnih časopisov. Po odstopih v uredniškem odboru komunističnega časopisa »Pae-se« sta podala ostavko časnikarja Italo Fasan in Angelo Gangarossa uredniškemu odboru pri »Paese sera«. Italo Fasan je pred dnevi podal ostavko tudi komunistič- i iri stranki, katere zvest elan je bil. Časnikarji so svoje ostavke opravičili z motivacijo, da je komunistično časopisje zavzelo zgrešeno stališče do zadnjih ogrskih dogodkov. Medtem ko italijanski časnikarji prihajajo k pameti in podajajo ostavke od komunističnih funkcij, nekateri naši možje, prestopajo v komunistični tabor z upanjem na boljši stolček. Ni nam žal, kajti s takimi neznačajneži nismo nič izgubili, naši nasprotniki pa tudi ne pridobili. Radio Trst A SPORED ZA TEDEN: 2.-8. DEC. 1956 Nedelja 2. dec.: 11.30 Vera in naš čas. --17.00 Slovenski zbori. 19.15 Velike ljubezni. 20.30 R. Wagner: VAI.KIRA, opera v 3. dejanjih, 1. in 2. dejanje. 3. XII.: 19.15 Radijska univerza. -— 20.47 Vokalni oktet iz Gorice. — 21.00 Znanost in tehnika. —- 21.45 Slovenske balade. — 22.00 R. VSagner: VALK1RA - 3. dejanje. 4. XII.: 19.15 Zdravniški vedež. 21.00 Franc Theodor Csokor: BOŽJI (, E NIŠKA 1,, drama v 6 slikah, nato Operetni odmevi. 5. XII. 18.30 Pisani balončki. 19.00 Škerjanc: Koncertino za klavir in ork. 21.00 Miklavževanje. 6. XII.: 12.55 Kmečki kvartet. 19.15 Šola in dom. 20.30 Moški zbor s Prose-ka-Kontovela. 21.00 Dramatizirana zgodba - M. Jeras: Dunajske povesti -»Človek se vedno poslavlja«. 22.1.1 Brahms: Simfonija št. 3. ". XII.: 18.30 Z začarane police. 20.30 Sulek: Drugi klasični koncert. 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti. S. XII.: 9.00 Slovenski oktet. 16.00 Foerster : GORENJSKI SLAVČEK, opera v 3. dejanjih. 19.00 Čajkovski: Italijanski eaprieeio. 21.00 Friedrich Schiller: MARIA STUART, drama v 5. dejanjih. 23.00 Poje Mario Lanza. OBVESTILA RAVNATELJSTVO Drž. nižje srednje lV šole v Gorici razpisuje natečaj za mesto postrežnika-čuvaja. Razpis natečaja je nabit na oglasni deski šole v ul. Randaccio št. 22. NA PRV I PETEK 7. decembra ne bo ure eeščenja, ker je drugi dan praznik Mar. brezmadežnega spočetja. — . DAROVI ZA SIROTIŠČE: V počastitev spomina pok. gospe Karmele Devetak-Brajda darujeta koleginji osn. šole v Pod-gori L 2000. V isti namen daruje vpok, učit. gdč. Milica Paglavec L 1000. Iskren Bog povrni! ' OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7“/o davek na registrskem uradu. V znamenju lipove vejice »LIPOVA VEJICA« je znak demokratičnih, svobodoljubnih, neko-m u nisti čn i h Sl o vence v ! Pod tem znakom so se že pred polstoletjem borili naši predniki za dosego človečanskih pravic! Pod istim znakom nastopamo kandidati liste z lipovo vejico na teh občinskih in provincialnih volitvah za ohranitev izročila naših prednikov in za zboljšanje naših življenjskih razmer! PROGRAM ZA DOBERDOBSKO OBČINO PROGRAM ZA SOVODENJSKO OBČINO