Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada Subscription rates: J3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" $2.10 sLo\>ensla\ FOR A FREE SLOVEN IA Iz izjave ameriške neodvisnosti "Vsi ljudje so ustvarjeni enaki in poseduje! j o gotove neodsvojljive pravice dane jim od Stvarnika. Med njimi je pravica do življenja, svobode in sreče. V zaščito teh pravic so postavljene vlade, ki imajo svojo oblast od ljudstva. Toda, kadar postane oblika vlade krivična, potem je pravica ljudstva, da se taki vladi upre in osnuje novo Vlado...." LETNIK XIV. — VOLUME XIV. Toronto 1. JULIJ 1963 ŠTEVILKA 7. — NUMBER 7 Sv. brata Ciril in Metod naša blagovestnika 1.100 let je za nami. Dolga doba, polna zgodovinskih zapletljajev in političnih pretresljajev. Slovani na Moravskem in v Pano-niji, pa tudi v krajih med Muro, Dravo, Savo in Sočo, so bili pogani. Moravski knez Rastislav je prosil carigrajskega cesarja Mihaela, naj mu pošlje sposobnih misijonarjev, ki bodo ljudstvu v domači besedi oznanjali blago-vest. Prošnji cesarja Mihaela sta se odzvala Solunčana Ciril in Metod. Grka po rodu, iz višjih krogov. Toda v okolici Soluna in v Solunu samem, verjetno tudi v hiši obeh Grkov, so bili slovenski služabniki. Oba sta se dobro naučila staro slovenski jezik. In ko je prišel poziv cesarja, ki je bil očividno božji klic, sta se velikodušno odzvala. Zamenjala sta udobno in tiho samostansko živjenje (preje sta bila oba v visokih državnih službah) in šla med—barbare.... Slovanom na Moravskem in v Panoniji, kjer je vladal knez Kocelj, sla prinesla največjo dobrino, ki je ne more odtehtati nobena zemska dobrina — sv. katoliško vero. Gotovo so bili pred njima že tuji misijonarji. Prihajali so iz raznih cerkvenih središč: Iz Carigrada, Salzburga in Ogleja. Toda ti oznanjevalci božje besede so bili—tujci. Nevešči jezika narodov, katerim naj bi oznanjali božji nauk. Zato so pač srca ostala trda in nesprejemljiva. Led se je odlajal, ko sta prišla Ciril in Metod. V domačena staro slovenskem jeziku sta oznanjala dela božja, učila naše prednike o edino pravem Bogu, o ljubezni Kristusovi, ki je umrl za vse ljudi na križu, o Duhu Posve-čevalcu in pa, kar je naravno, tudi o Odrešenikovi Materi, Devici Mariji. Trda srca so se odprla, saj so slišali dela božja v materinem jeziku, kakor nekoč pagani na prvi binkoštni praznik v Jeruzalemu. V tem je velikanski pomen prihoda sv. bratov Cirila in Metoda. Nista bila ozkosrčna Grka, kakor so bili ozoksrčni nemški, carigrajski in laški misijonarji, ki so iskali pri oznananju evangelija še tudi kaj drugega. Bili so večkrat tudi nosilci ali vsaj predhodniki tuje oblasti.... Še več! Vedela sta, da narod na Moravskem in v Panoniji nima knjig v njih jeziku, nima niti primernih črk. Zato je Ciril, ki je bil nele versko, ampak tudi psihološko globoko podkovan, pripravli posebne črke in v teh črkah prevedel v slovenski jezik bogoslužne knjike. Prvič v zgodovini se je brala najsvetejša daritev v staro slovenskem jeziku. V jeziku, ki so ga vsi razumeli in tako lahko sledili veliki skrivnosti, ki se je odigravala na oltarju. To je drugi velikanski pomen prihoda sv. bratov! Kako pohujšanje med nemškimi misijonarji! V jeziku barbarov se bere sv. maša! Moramo povdariti, da sta Čiri' in Metod maševala sicer v slovenskem jeziku, toda po rimskem obredu. Tožili so ju v Rim, da učita krivo vero. Morala sta v Rim, da sta pred papežem izpričala 9vojo pravovernost. Takrat je vladal papež Hadrijan. Zopet je bil vmes prst božje previdnosti. Ciril in Metod sta prinesla takrat v Rim tudi ostanke papeža mučenca Klementa. Bila sta veličastno sprejeta in ko sta predložila papežu prevode bogoslužnih knjig v slovenskem jeziku in izpričala svojo vdanost rimski stoliei in pravovernost, je papež potrdil veljavnost slovenskih bogoslužnih knjig in dovolil, da se lahko sv. obredi vršijo tudi v slovenskem jeziku. Ce govorimo tukaj o slovenskem Objavljamo letak, ki se zadnje mesece širi med Slovenci v zamejstvu in v domovini. "Uredništvo' Preberi, premisli in daj naprej! POSLANICA SLOVENSKEMU NARODU ZA LETO 1963 SLOVENCI! Z zadoščenjem se lahko ozremo na uspehe našega gibanja za neodvisnost Slovenije v minulem letu, v leto 1963 pa stopamo z upanjem na še odločilnejše uspehe. Lani je naš boj prvikrat močneje odjeknil v slovenski in mednarodni javnosti. Svet se začenja zanimati za naš boj, boj slovenskega naroda za pravico do svobodnega neodvisnega življenja. Ta boj dviga našo vrednost v mednarodnem življenju in pridobiva slovenskemu narodu nov ugled. S tem bojem dokazujemo svojo zrelost in moralne kvalitete kot narod. Slovenski boj za neodvisnost je zavzel tak obseg, da tudi jugoslovanski nasilniški režim ne more več z molkom preko njega. Opustiti je moral taktiko, da ga ignorira in skuša tako preprečiti, da bi zajel nove množice slovenskih ljudi. Zdaj je celo Tito prislijen, da posveti skoro v vsakem svojem govoru dolge odlomke polemiziranju s slovensko težnjo po gospodarski politični neodvisnosti ter poskusu, da bi ohranil veljavo svoji formuli "bratstva in edinosti", ki v resnici prikriva brutalno politično zatiranje in najnesramnejše gospodarsko izkoriščanje slovenskega naroda. Celo slovenske partijske kroge ja že potegnil naš boj za seboj. Boris Kraigher je bil odstavljen kot predsednik izvršnga sveta LR Slovenije in kazensko prestav ljen v Beograd zato, ker je zagovarjal idejo konfederativne preu- reditve Jugoslavije, da bi mogli Slovenci tako sami urejati svoja notranja vprašanja in zlasti svoje gospodarstvo. Mnogo drugih partijcev, ki so si na jasnem o neizhodnosti današnjega stanja, naskrivaj simpatizira z gibanjem za neodvisnost, ker strah in kon-formizen še nista zadušila v njih domoljubnega čustva. Gibanje za neodvisno Slovenijo pa mora zajeti vse slovenske ljudi in postati nepremagljiva sila, katere Beograd z nobenim nasiljem in raznarodovanjem ne bo mogel več zlomiti. Slovenci! Zavedajte se, da pomeni neodvisna slovenska država edino demokratično alternativo, ki preostane slovenskemu narodu! Komunistična Jugolsavija bo v vsakem primeru ohranila svoj značaj totalitarne diktature, dokler bo obstajala. Nekomunistična Jugoslavija pa bi morala biti spet policijisko-monarhistična ali vojaška diktatura, saj bi v primeru, da bi dovolila svojim narodom demokratične svoboščine, takoj razpadla vsaj v štiri samostojne države, ker bi se ti seveda poslu-žili pravice do samoodločbe. Druge izbire ni. V titovski Jugoslaviji je Slovenija navadna balkanska provinca brez vsakršne politične in gospodarske avtonomije. Na svetu je le še malo narodov, bi bi bili v taki meri odvisni od tuje oblasti. Slovensko življenje je do vseh podrobnosti diktirano od Beograda in podvrženo silovitemu raznarodovalne-mu pritisku. Srbščina je uradni in privilegirani jezik v zvezni up- jeziku, moramo vedeti, da je bil to jezik, ki je bil takrat skupen slovanskim rodovom. Narodna diferenciacija se je pričela šele nekako po 1. 1000. Pri tem smo Slovenci in Slovaki ohranili prvotno ime, kar je še bolj očitno v ženski obliki—Slovenke—ki je v rabi pri obeh narodih. In v tem staroslovenskem jeziku so pisane še danes bogoslužne kniige, ki so v veljavi med Slovani vzhodnega obreda, in ki so jih uporabljali takozva-ni glagoljaši. Glagoljica je še danes cerkveni jezik v škofijah, kjer so verniki uniati. Ciril je v Rimu z"oolel in umrl. Papež Hadrijan je Metoda posvetil za nadškofa. Organizacijsko delo Metodovo je bilo veliko. Številni njegovi učensi ki so bili deloma že v Rimu posvečeni v duhovnike, so se razkropili med verniki po Moravskem in v Panoniji. Toda nemška nadutost, ki še danes nima meje, je šla tako daleč, da so Metoda ujeli in ga vrgli v ječo. Šele po več letih so morali na izrečen ukaz papeža, ki je izobčil Škote, ki so nadškofa Metoda vrgli v ječo in grdo z njim ravnali, izpustili Metoda. Ko proslavljamo tisočstoletnl-co njunega blaženega prihoda med naše prednike, moramo biti Bogu iz srca hvaležni. Po njunem apostolskem delu je še danes v veljavi marsikje narodni jezik v bogoslužju in upamo, da bo cerkveni koncil, če se bo nadaljeval po smrti velikega papeža Janeza XXIII. storil potrebne korake, da bo narodni jezik prišel v liturgiji vedno bolj do veljave. Upamo, da se bo še enkrat obnovil binkoštni praznik, 'ko bo vsak narod slavil Stvarnika in Odresenika v svojem lastnem jeziku. Upamo, da bo konec rodnostne mržnje vsaj na tem področju. Saj so vendar vst narodi Otroci enega in istega Očeta in je Marija naša skupna Mati. Pouk materinščine v šolah in materni jezik v službi evangelija, je predpogoj mednarodne sloge in edinosti. Sv. bata sta edinstven vzgled. Dasi Grka sla bila po vseh- dejanjih tako blizu vesoljni Katoliški Cerkvi. Bila sta apostala kot so biil apostoli na prvi binkoštni praznik—vseni vse—ko so različnim narodom zbranim v Jeruzalemu, osnanjali evangelij v njihovem mater-nem jeziku. Sta nam pa Ciril in Metod tudi vzgled cerkvene edinosti. Trdno sta bila povezana z sv. Petrom, t.j. s papežem v Rimu in to zvestobo do Rima so podedovali vsi, ki so njun nauk sprejeli in ta zvestoba traja od roda do roda. Ni čuda, da je naš svetniški škof A. M. Slomšek zbral prav sv. brata Cirila in Metoda za zaščitnika bratovščine za cerkveno zedinjenje. Ob tej pomembni tisočstoletnici vsi Slovenci skupno z drugimi Slovani, ki so bili deležni pdkr-stitve po sv. bratih, obudimo vero do naše skupne matere sv. kat. Cerkve. Zvesti ostanimo njej do smrti. Molimo pa tudi pogosto, da bi bili "vsi eno", kakor je naš Gospod molil pri zadnji večerji in za kar sta delala in tudi trpela sv. brata Ciril in Metod. M. Geratič. ravi, diplomaciji, vojski carini, v zveznih gospodarskih uradih; vsiljujejo nam ga v kinu, televiziji, prometu, v kulturi. Slovenci smo tudi jezikovno vedno bolj odrivani v vlogo narodne manjšine. Slovenija pa je izpostavljena tudi srbski kolonizaciji Zdaj je v Sloveniji po približnih računih stalno naseljenih že nad 100,000 ljudi z juga. Številka balkanskih priseljencev v Sloveniji je že tako visoka, da je niti ne upajo objaviti. Po zadnjem ljudskem štetju 1. 1960 so objavili samo število "prebivalstva Slovenije", ne pa podatkov o tem, koliko njenih prebivalcev je Slovencev in koliko Srbov ter drugih Bal-kancev. To je naboliši dokaz, kako je že napredovala srbizacija Slovenije in s kako zvito taktiko jo izvajajo, saj se večino Slovencev tega trika v objavljanju podatkov ljudskega štetja niti ni zavedla. Z novo ustavo pa bodo dobili balkanski priseljenci v Sloveniji tudi pravico do šolstva v svojem jeziku. Tako se bo ustalila v Sloveniji močna srbska manjšina, ki se bo z nepretrganim dotokom novih priseljencev še neprestano in hitro večala, če tega čimprej ne onemogočimo. Pred tem pa lahko obvaruje Slovenijo samo neodvisnost. Slovenska zemlja ne sme postati v imenu "bratstva in edinosti" kolonija za naseljevanje Srbov. To pomeni namerno spreminjanje etničnih odnosov in resno nevarnost za slovenski narod. Tako "bratstvo" je že spravilo nekatere neruske narode v Sovjetski zvezi v položaj m?' 'šine ,na_lastnem narodnem ozemlju. In tako misli Beograd "rešiti" tudi slovensko vprašanje. V 1300 letih se na slovenskih tleh ni naselilo toliko Nemcev kot se je v 18 letih Balkancev. Kako klavrne pa so gospodarske možnosti Slovenije v Jugoslaviji, je med drugim razvidno iz dejstva, da si Slovenija v 18 letih še ni mogla zgraditi komaj 23 km železniške proge do Kopra, ki bi stala le 3,5 milijarde din, pri tem pa mora odstopiti vsako leto polovico svojega narodnega dohodka — na stotine milijard — Beogradu. Tudi teh podatkov ne upajo objaviti. Toda s cinično odločnostjo Beograd kljub protestom slovenskih gospodarstvenikov še kar naprej ropa in hkrati s svojo nesposobno in leno birokracijo hromi slovensko gospodarstvo. Slovenci, ne prenašajte pasivno takega stanja I Vključite se v osvobodilni boj, va boj za neodvisno, demokratično slovensko državo, ki edina lahko zagotovi obstoj in razvoj slovenskega naroda, mu odpre vrata v bodočnost in mu omogoči, da se enakopravno uveljavi v družbi svobodnih narodov! Zahtevaj te za slovenski narod pravico do samoodločbe, ki je zdaj priznana celo najbolj primitivnim in najmanjšim ljndstvom na svetu! Beograd nam je ne more odreči, če jo bomo terjali z vso odločnostjo. S tem bo dobil naš boj legalno osnovo. Odločeni smo, da si izbojujemo neodvisnost po možnosti samo s političnimi sredstvi. Naš boj mora zajeti tudi poslednjo slovensko vas in zado-biti tako množično obliko, da bo titovsko-srbskemu okupatorju življenje na vsakem koraku otež-kočeno. Pokažite samoiniciativo v tem boju! Na sestankih in zborovanjih zahtevajte "pravico samoodločbe za slovenski narod! Popišite z gesli za samoodločbo in neodvisnost vse zidove! Kurite kresove, kadar in kjer morete — na izletih, na polju in tudi okrog mest — da bodo spominjali okupa- torja na našo zahtevo po neodvisnosti in simbolizirali plamen osvobodilnega boja, ki je zajel Slovenijo ; Pošiljajte anonimna pisma zveznemu izvršnemu svetu v Beogradu in izvršnemu svetu LR Slovenije, pa tudi Titu! V njih zahtevajte samoodločbo in neodvisnost za Slovenijo! Ne dajte jim več miru! Ponavljajte to zahtevo, kjer morete! ^Bojkotirajte volitve! Če pa vam to ne bo mogoče; oddajte neveljavne glasovnice! Nanje papišite besedo: neodvisnost! Sabotirajte sistem, ki se ga poslužuje Beograd za gospodarsko ropanje Slovenije! Ne plačujte davkov ali čimdalje zavlačujte s plačilom! Prepričujte partijce o nujnosti našega boja in o njegovi gotovi zmagi! Čimbolj bomo Slovenci v tem boju enotni, tem prej bomo zmagali! Pripadniki UDBe in drugi, ki služite v okupatorjevem aparatu, vključite se v osvobodilni boj in sodelujte v njem! Zavedite se niz-kotnosti svojega kolaboracioniz-ma in prenehajte biti preganjalci lastnega naroda! Ostanite navidezno v okupatorjevi službi, toda delujte proti njemu in v prid osvobodilnemu gibanju ter neodvisnosti svoje domovine! Obveščajte naše ljudi, če jim bo pretila nevarnost! Slovenski narod vam bo po osvoboditvi odpustil, toda to si morate zaslužiti. Slovenska mladina ne pusti več, da te vzgajajo za hlapčevanje in za petolizniški k 1li i. jja^itsJsegai „ d ikiži !q cia_ ki hoče izbrisati slovenski narod iz zgodovine in ga utopiti v balkanski masi! Zavedi se svoje pravice do miselne samostojnosti in do svobodnega odločanja o svojem političnem prepričanju in svetovnem nazoru! Spomni se, kam je zavedel Hitler samo "heil!" vzklikajočo nemško mladino. Slovenski intelektualci napravite konec diktaturi povprečnežev, ki so si prilastili pravico, da odločajo tudi o najvažnejših in najusodnejših pro blemih! Strah hinavščina in dile-tantizem so ikot rak prepredli in zastrupili vse slovensko življenje. Ozdravimo ga lahko samo z moralnim pogumom, z ljubeznijo do resnice in z intelektualno kvaliteto. Zato bodite pogumni in se zavedajte svoje odgo-ovrnosti kot vodilna plast slovenskega naroda. Krščanski socialisti in drugi demokrati iz bivše OF, vzdramite se iz pasivnosti in konformizma ter razkrivajte Slovencem, kako je partijsko vodstvo izigralo koalicijo Osvobodilne fronte in izdalo slovenski narod srbskemu imperializmu, da si je zagotovilo stolčke. Ustanovite s predstavniki vseh demokratičnih skupin novo osvobodilno koalidijo! Slovenske žene in dekleta, iz-kažite se tudi ve pogumne in zavedne, kakor so se izkazale že mnogokrat v tragični slovenski zgodovini vaše prednice, in pomagajte svojim možem in sinovom, bratom in zaročencem v pravičnem in nujnem boju za neodvisno slovensko državo, fci bo zagotovila lepše in srečnejše življenje vam in vašim otrokom! Če pa Beograd ne bo ugodil zahtevi slovenskega naroda in ne bo jasno ter nedvoumo zagotovil v novi ustavi Slovencem pravice do samoodločbe ter nam dal tudi politično možnost, da jo uveljavimo, smo pripravljeni na ŠE ODLOČNEJŠE OBLIKE BOJA V takem primeru začnite z gospodarskimi in prometnimi sabotažami, požigajte skladišča, ovirajte proizvodnjo v tovarnah in poljedelstvu, spregovori pa naj tudi orožje! V slovenskih go- PAPEŽ PAVEL VI. rah in gozdovih naj se spet oglasijo puške in bombe! Zbirajte orožje in vadite se v ravnanju z njim! Izkoristite za to predvojaško vzgojo in izlete! Preskrbite si orožje od okupatorja in njegovih hlapcev! Ustanavljajte tajne osvobodilne odbore in odporniške skupine, razdeljene v trojke in čet-verke! Opozarjajte okupatorjeve vojake, kjer imat priložnost, zlasti z letaki, da z zatiranjem svobode slovenskega naroda zatirajo tudi svobodo lastnega naroda in ponižujejo sebe v orodje nasilja! Naš boj je tudi boj za svobodo njihovega naroda. Svetujte jim, naj vržejo orožje proč in pobegnejo v tujino ter si tam ustvarijo dostojno življenje. Slovenci! Pokažite okupatorju, da ima opraviti z narodom, ki je dokončno odločen, da si za vsako ceno in čimprej izbojuje neodvisnost. Ne ustrašite se žrtev, ki jih zah teva osvobodilni boj! T9 je cena svobode. Toda pazite, da bo žrtev čim manj! Varčujte s silami in glejte, da boste dosegli največji možni učinek s čim manjših trošenjem sil in s čim manjšim tveganjem! Ne dajte se zastrašiti od zre-žinarih in zlaganih procesov, s karšnimi so že začeli, da bi vas odvrnili od boja za neodvisnost! Bodite ponosni in samozavestni! Take procese so uprizarjali med vojno tudi fašističrii in nacistični okupatorji, pa jim niso nič pomagali. Z njimi titovsko-srbski okupator le razkriva pravo na-navo svojega režima. Ravno v tem, da morajo Slovenci v ječo, če si upajo zahtevati neodvisnost, za svojo domoVino, je najočit-nejši dokaz, da je Slovenija pod tujo oblastjo. Moralna moč je na naši strani. Zavedajte se, da bomo zmagali, kot je zmagal še vsak narod, če je resnično mo- tel samostojnost. Pomagajte družinam obsojencev! Nudite jim tudi moralno tolažbo! Po zmagi bodo obsojenci in njihovi svojci ponosni na svoje šrtve, ki ne bodo pozabljene. Predvsem pa se ne dajte zmesti od poskusov okupatorja in njegovih kolaboracionistov, da bi vam prikazali naš boj kot .reakcionaren in kot oživljanje "bele garde"! Naš boj za neodvisno demokratično Slovenijo ni v ni-kaki zvezi z medvojno idejno razdeljenostjo in politično zmedenostjo slovensikh ljudi, ki so bili na obeh straneh žrtve demo-gogije, zlasti po krivdi dvajsetletnega nasilniškega hegemo-nističnega režima v stari Jugoslaviji, k'i 'je onemogočil razvoj demokratičnih oblik slovenskega političnega življenja in izkri-staliziranje slovenskih narodnih idealov. Ce bi bili uživali Slovenci že v nekdanji Jugoslaviji svobodo, bi bili politično pripravljeni dočakali drugo svetovno vojno, zbrani okrog svojega legitimnega, demokratličifo izbranega vodstva, in bi ne bilo prišlo niti do pojava "bedogardizma" niti do tega, da se je lahko litovski komunizen polastil oblasti nad slovenskim narodom, nato pa ga izdal Beogradu, potem ko je naš narod štiri leta sam vztrajal v uporu silam Osi. Naš sedanji boj je le logično nadaljevanja boja proti srbski monarhistični diktaturi in medvojnega osvobodilnega boja, ki se mu je partija le z zvijačo in nasiljem vrinila na čelo, da ga je izkorstiia v svoje sebične namene. V vodstvu današnjega boja za slovensko neodvisnost pa so ljudje, ki so od vsega začetka sodelovali v boju proti nacizmu in fašizmu. (konec na strani 2, 1 prva kolona) I II Poslanica slovenskemu.... (nadaljevanje s prve strani). Ker titovski režim ne more več ignorirati našega boja, mu pač skuša vzeti ugled in mu Vtisniti pečat reakcionarnosti. Toda mi se bojujemo proti totalitarni diktaturi, katero on predstavlja. Bojujemo se za svobodo, katero on zatira; za demokracijo, katero on pojmuje kot neomejeno oblast demagogov! Grabežljivi srbski imperializem s titovskim predznakom bo poskusil še vse mogoče, da bi pa-raliziral naš boj za neodvisno Slovenijo. Gotovo se bo hotel poscužiti zato tudi imen najuglednejših Sloccncev, literatov, znanstveni kov in drugih. Sili jih bo podpisovati izjave, ,ki bodo obsojale osvodobilni boj in izražale vdanost okupatorski oblasti in diktatorju v Beogradu. Toda tisti, ki se bodo pritisku vdalii, se bodo nekoč tega hudo sramovali. Če bo okupator stopnjeval teror, udarite nazaj 1 Sodniki pa, ki bodo sodili v imenu okupatorja pripadnike našega osvobodilnega gibanja, naj se zavedajo, da bodo za ;to odgovarjali. Spomnijo naj se na usodo sodnikov, ikii so sodili žrtve Hitlerja in Stalina. Slovenci I Gibanje za neodvisno Slovenijo je danes edino napredno in realistično politično gibanje v okrilju slovenskega naroda, ker se bojute tako protii komunističnemu totalitarizmu in srbski okupaciji kot proti reakcionarnim nostalgijam po monarhistič-ni Jugoslaviji, proti diktaturi (in proti gospodarskemu ter političnemu zatiranju. Bojuje se za demokratičen idejni in politični pluralizem v slovenski državi, za osebno svobodo in človeško dostojanstvo, za zdravo gospodarstvo in pravičen socialni red, za biOlošiko in moralno ozdravljenje slovenskega naroda, za njegovo organsko vključitev v svobodni svet, za možnost pristopa neodvisne Slovenije k Skupnemu evropskemu trgu in k Severno-atlantsikii zvezi, da bo naš narod tako gospodarsko in vojaško zavarovan pred novimi poskusi ipodjarmljenlja in izkoriščanja ter si bo lahko v imiru in varnosti ozdravili svoje rane, hkrati pa razvijal izvirne oblike svojega lastnega koncepta moderne, socialno pravične in hkrati svobodne družbe in države. Kitajski napad na Indijo je dokazal, da nevtralnost danes, ni mogoča in da se je treba odločili med svobodo in nesvobodo. Pridružite se nam! Naj živi neodvisna demokratična Slovenija! Naj živi svoboda! Akcijski odbor za neodvisno Slovenijo OGLETJE SI KANADO IN POTUJTE Z GREYHOUND PO VSE-KANADSKI POTI • Nobenega prestopanja meje ali zamude s carinskimi pregledi. • Novi, s stranišči opremljeni autobusi. • Velika okna za razgled. • Naslonjači, ki jih lahko spustite dol. Za popolne informacije o hitri in poceni vožnji, se obrnile na vašo autobusno postajo, zastopnika od "Greyhound-a", ali potovalno agencijo. —Globe end Moil, Toronto. Trilium—ontarijska cvetica, ki pokriva mnoge predele v Ontariju, kot narcisi pri na Golico. "C.S." PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO IN DARUJTE V TISKOVNI SKLAD "SLOVENSKE DRŽAVE" r ONTARIO PROVINCE OF 0PP0RTUNITY Kaj pomeni program o minimalnih plačah vam Novi program o minimalnih plačah oniarijske pokrajine stopi v veljavo 30. junija 1963. To zakonodajo je vaša vlada postavila za vašo pridobitev. V vašo dobrobit bo, da do podrobnosti preučite ta program. Norda se nekatera izmed spodnjih vprašanj tičejo tudi vas. V Kje je v veljavi program o minimalnih , plačah? ■I V mestih: Hamilton, Oshawa in Toronto; v trgim: Ajax, Aurora, Burlington, Dundas, Leaside, Milton, Mimico, Nevvmarket, Nevv Toronto, Oakville, Port Credit, Richmond Hill, Stoney Creek, Streetsville, VVeston, in Whitby; v vaseh: Forest Hill, Long Branch, Markham, Pick-ering, Stouffville, Swansea, Waterdown in Wood-bridge; v okrajih: Ancaster, East Flamborough, East Whitby, East York, Etobicoke, Markham, Nelson, North oYrk, Pickering, Saltfleet, Scarbo-rough, Toronto, Trafalgar, Vaughan, West Flamborough, Whitby, Whitchurch in York. " P-« '......■■ f , Kako se tiče večine uslužbencev? 0 Moški delojemalci morajo bite plačani vsaj ■ Si.00 na uro od 30. junija 1963. dalje. Ženske delojemalke morajo biti plačani vsaj 85c na uro od 30. junija 1963. dalje; 90c na uro od 30. septembra 1963. dalje, 95c na uro od 31. decembra 1963. dalje; $1.00 na uro od 1. marca 1964. dalje. f. Kako je z nadurami? (Normalna minimalna plača se mora t upoštevati. 0. Kako zadeva delavce v gradbeni stroki? Minimalna plača za delavce v gradbeni stroki je $1.25 na uro. V Kako je z uslužbencih v hotelih in . restavracijah? 0 Moški delojemalci morajo biti plačani vsaj " $1.00 na uro. Ženske delojemalke začnejo z minimalno plačo 85c na uro od 30. junija 1 963., ki se zviša na 90c na uro od 30. septembra 1963., in nato na 95c na uro od 31. decembra 1963. dalje, dokler ne doseže $1.00 na uro od 31. marca 1964. dalje. V Ali lahko delodajalec odšteje od plače • vrednost za prehrano? ODa. Toda le do najvišje višine 50c za en " obrok, ali skujjaj $ 10.00iia^dern^T^rvetia le, če se uslužbenci res jedli obroke na mestu službovanja. V Ali program vključuje uslužbence, ki še ■ niso izpolnili 18 leto starosti? ODa. Če so redni člani "delovne sile", morajo " dobiti minimalno plačo, kot vsakdo drugi. Če pa so dijaki, ki delajo le krajši, čas ("part tirne"), ali če so dostavljalci sporočil, dostavljalci v trgovinah ali prodajalci časopisov, potem velja za nje minimalna plača 80c na uro. V Kaj se zgodi, če je delojemalec klican na ■ delo le za krajšo dobo na dan? 0 Plačan mora biti z minimalno plačo najmanj ■ za tri ure. Če pa dela dalje časa, pa mora biti plačan za vsako uro. HON. H. L. ROWNTREE Minister ofLabour K.. Popolna pojasnila o programu minimalnih plač so na razpolago delodajalcem in delojemalcem na "Department of Labour' .J DELAVSKI NADŠKOF -NOVI PAPEŽ KATOLIŠKE CERKVE Prvi dan poletja in tri dni pred njegovim godom so kardinali zbrali za papeža milanskega kardinala Janeza Krstnika Montinija za novega papeža katoliške Cerkve. Nadel si je ime Pavel VI. in za dan kronanja si je izbral praznik spomina sv. Pavla — 30. junija- Kardinal Montini je postal izjema splošnega pravila da najbolj popularni kandit ne postane papež. Že pri prejšnjih volitvah je bil med papeškimi kandidati, ko še ni niti bil kardinal. (Papež Janez XXIII, ga je prvega imenoval za kardinala in oba sta ves čas tesno sodelovala. Kot je ves svet pričakoval, je papež Pavel VI. v svojem prvem govoru nakazal, da bo nadaljeval delo svojih prednikov, zlasti Janeza XXIII. 2e Pij XII. je mnogokrat govoril o novi pomladi ki se obeta človeštvu, če bodo katoličani nadaljevali z obnovitvenim delom. Janez XXIII. je odprl vrata novim prebujenim silam in s sklicanjem cerkvenega zbora dal možnost, da so zagovorniki obnove stopili na dan in pod njegovim vodstvom odrinili malodušne obz-irneže. Pavel VI. se je nedvomno izrazil v svojem prvem govoru, da ne bo samo nadaljeval z vesoljnim zborom, marveč da bo nadaljeval tudi prizadevanja za cerkveno edinost in za zmago miru, ki ga bo omogočil večji povdarek sodelovanja med ljudmi raznih družbenih slojev in raznih držav ter ideologij. Ob izvolitvi novega papeža izgleda, da je ves svet, vključno ločene kristjane in celo nasprotnike kraščanstva, pripravljen sprejeti njegovo vodstvo podobno kot se je prvičl v novi dobi odri Janezu XXIII. Vsa ta znamenja nas — človeško govorjeno — navdihujejo z upanjem, da je bil dan njegove izvolitve simboličnega pomena: da bo njegova doba vladanja začetek poletja katoliške obnove, ko bodo njeni sadovi postali vidni ne samo v srcih, marveč tudi v družbi, ko bo življenje za vse ljudi na zemlji postalo bolj božje in zato tudi bolj človeško. dreš Čimprej odposljite vašo prijavnico za "narodno-politični seminar Slovenskega državnega gibanja", ki bo od 24. augusfa do 2. septembra na "Planina Ranch"! Oglejte si razglas na peti strani pod zaglavjem "Med Slovenci". JANEZU XXIII V Umrl je sin kmečkih staršev, ki je znal sredi uspehov in blišča ostati iskren in preprost, Angelo Roncalli z vasice Sotto il (Monte, papež Janez XXIII. Umrl je po srcu še vedno kmet, po idealih in življenju odprt praktičen kristjan, ki želi posnemati Kristusov zgled, po usmerjenosti blagi brat vseh ljudi. Kot tak se je v kratki dobi svojega vladanja tudi na vse strani bolj priljubil kot morda kdorkoli pred njim. Papež — kmet Janez se je vedno s ponosom prišteval med ikmečke ljudi. Kot papeški diplomat je rad raznim svetnim in cerkvenim mogočni-kom pojasnil, da v Italiji ljudje ubobožajo na tri načine: če se ukvarjajo s ženskami, z igranjem, ali pa s kmetijstvom. In je v šali dodal: Moj oče si je izbral najbolj dolgočasno izmed teh treh poti. Kot visokega vatikanskega predstavnika v Parizu so ga obiskali bratje. Ko jih je prišel poznejši papež Janez iskat, da jim razkaže mesto, jih je našel v veliki zadregi: niso si namreč znali zavezati kravat. Doma so jim ob praznikih kravate vedno zavezale ženske. Angelo se je smejal: saj ne rabite kravat; tudi brez njih boste videli Pariz in se dobro imeli na večerji. In so se odpeljali po Parizu brez kravat. Angelo se ni bal posmeha mestnih polizancev, kajti dobro je vedel, da se človekova vrednost izraža vse glob je in ne v izumetničeni zunanjosti. Do izvolitve se je, če je le mo gel, za kak dan vrnil v rodno vas; to je bil zanj vedno najljubši kotiček na svetu. In ko je postal papež, je spet najprej na steno svoje sobe razobesil slike svojih kmečkih staršev, sorodnikov in prijateljev—in za njimi slike slovanskih patriarhov in francoskih škofov. Znova in znova so ga obiskovali kmetje s Pod Gore (to namreč pomeni ime njegove rodne vasice Sotto il Monte, ki niti ni zelo daleč od Slovenije); znova in znova je papež Janez pisal domov ljubeča pisma, vedno sam, brez kake tajniške pomoči. In kmalu po izvolitvi je sorodnike dobrodušno opozoril: "Zdaj, ko vas bodo oblegali novinarji, toliko bolj pazite, da boste ostali ponižni in preprosti!" To je bil Janez —.kmet. Janez — odprt praktičen kristjan Kot katoliški papež je bil Janez najprej kristjan. Kaj pomeni biti kristjan? Pomeni v prvi vrsti—čeprav na to morda najbolj pozabljamo—biti kolikor mogoče podoben Kristusu. To je čudovito lep ideal, ki bi se ga morali okleniti — in ga živeti! —iskreni verniki; je tudi ideal, ki bi ga še najlaže spoštovali tudi nekristjani in brezverci. Ta ideal izžareva veliko plemenitost, ljubezen in dobrohotnost do vsakega človeka, do Stvarnika in do stvarstva. Celo kdor bi ne veroval, bo zlahka globoko spoštoval življenje po tem idealu. Kot se povsod tako rado zgodi, najlepši ideal često kmalu prekrije debela skorja hladnih, preračunanih formalnosti in preko vrednot, ki naj bi svetile in grele, se često nabere prah trenutnih ideoloških in materialnih kultur. Janez, ki je bil dolgo bister in kritičen opazovalec življenja, se je vsega tega dobro zavedal. Zavedal se je tudi napak in razvad, ki niso bile po duhu prav nič krščanske, a so se vendar /.ako-, reninile med kristjani v imenu tradicije, celo na najvišjih mestih. Sklenil je izboljšati, kar se izboljšati da. Veden je, da se bo maral boriti proti močnim trdnjavam in da so mu leta šteta. Z žalostjo je po izvolitvi omenil prijateljem, da kdor je pri 78 letih izvoljen za papeža, nima velike bodočnosti. Vedel je, da bi potreboval vsaj nekaj deseteltij. A v skopo odmerjenem času je vseeno izredno veliko storil in bo gotovo poznan v zgodovini kot eden velikanov. "Le kaj bi Kristus storil?" to je vprašanje, ki kristjanu marsikaj razvozlja. Mar ni Kristus šel med množico, med bolne in revne, med zavržene in zaničevane, med izgubljene in trpeče, da jim prinese tolažbe? Tako se je tudi papež Janez odločil, da se poda v ječe in bolni- SPOMIN šndce, med zavržene in med sirote. Če bi bil izvoljen v mlajših letih, se zdi verjetna domneva, da bi se bil prej ali slej odpovedal okinčanemu prestolu, ki se ga je tudi v starosti rad izognil — in najbrž tudi zlati, z biseri posuti tiari. Rekel bi s Kristusom. "Ali ne veste, da ne iščem zlata in biserov v zemskih zakladnicah, kjer jih lahko vsak čas uniči požar ali atomska bomba, ampak da iščem zlata in biserov v dušah — v vaših srcih?!" Takoj po izvolitvi za papeža se je uprl dolgi vrsti naslovov in pribil: "Jaz sem Janez. To ime mi je najbolj všeč, ker je bil moj oče Janez in ker je bila cerkvica v domačem kraju posvečena sv. Janezu... Prenehajte s smešnimi naslovi!.... Jaz sem vaš brat in želim biti brat vseh ljudi". In še je posvaril mogoč-nike: "Moja vrata naj bodo vedno odprta vsakemu, ki želi priti k meni!" V krščanstvu, žal tudi in morda predvsem med Slovenci, se je razpasel po duhu zelo nekr-ščanski "purizem" (dejansko v marsičem podoben kalvinizmu in puritanizmu) — deljenje ljudi na Kristusove in na satanove. V silnem napuhu se je tako ena stran smatrala za Kristusovo (kot da bi Kristus ne bil umrl za vse ljudi), izvoljeno in pred vsemi blagoslovljeno, na brate vseh drugačnih prepričanj pa je gledala kot na poosebljene anti-Kriste, poosebljeno zlobo in slabost, izrodke satanove! Tako so se puristi samoljubno enačili s Kristusovo fronto, kdor pa ni povsem sprejel kake prave ali zgrešene odobrene tradicije ali zahteve v smislu definicije puristov, tega so brez pomislekov pahnili preko črte ločnice v 'satanovo" fronto. In ta ločnica .je prenekokrat zavisela od trenutnih razpoloženj ali muh, od politike, oblasti ali drugih okolnosti. Te je prijatelj uvedel kot otroka v sokolsko organizacijo, si volil za neodobrenega političnega kandidata, si imel med prijatelji tudi kakega liberalca ali naprednega — in postal si "satananov". Med frontami ali "tabori" pa so zevali neprehodni prepadi predsodkov in nekrščan-skega sovraštva. Težko si je misliti večje zmali-čenje duha Kristusove apostolske ljubezni. In težko si je pred- stavljati večje zmaličenje naravnega objektivnega čuta za resnično in sorazmerno ocenjevanje. Kako vse drugače je učil in delal Kristus, kako vse drugače je pribil veliki učenjak sv. Tomaž Ak-vinec! Kadar delaš podobno kot Kristus — kadar z dobrim namenom nasičuješ lačne, daješ piti žejnim, tolažiš žalostne, pomagaš golim in bosim, braniš siromašne pred krivicami in izkoriščanjem mogočnikov, obiskuješ bolnike, podpiraš vdove, organiziraš zbirke za slepe ali pohabljene otroke, braniš zavržene in poteptane, se boriš za socialna izboljšanja ali za nujno pomoč ostarelim — in sto in sto podobnih dobrih del, ki niso omejena le na eno skupino ali tabor — takrat si dejansko na isti fronti kot Kristus, pa če si klerikalec, katoličan, pravoslaven, anglikanec, napreden, ali liberalec. In kadar izkoriščaš brata, nimaš srca za siromaka in trpina, grešnik z napuhom kamenjaš in izganjaš preko ločnice druge "grešnike", ki po Kristusu potrebujejo zdravnika, kadar učiš brate prezirati ali sovražiti polovico drugih izseljencev iste krvi in sebe povzdiguješ kot da bi bil le zate Kristus trpel in umrl, brata pa prištevaš med satanove, kot da bi brat ne imel mnogih kreposti, ki jih morda ti nimaš in kot da bi ti ne imel mnogih slabosti ki jih morda brat nima, takrat si v resnici sam na fronti, ki bi jo ti imenoval satanovo. Ta ločnica med dobrim in zlom je v naših srcih, valovi v nas Samih z dobrim in slabim vsak dan in v vseh skupinah. Tudi tu se je starim zablodam, množičnim histerijam trenutka ali okostenelostim dvomljive tradicije papež Janez junaško uprl. Janez je jasno pokazal, da se moramo zavedati, da ni naša dolžnost bruhati prezir in sovraštvo na vse nekatoliške, ampak ljubiti vse ljudi. Zoper napake se je treba boriti povsod in teh niti med kardinali ni manjkalo, a tudi zrna resnice in kreposti je treba spoštovati povsod — in taka zrna najdemo tudi med Judi in angli-kanci, med konservativnimi in med liberalci, med desničarji in med levičarji. Kot so farizeji obsojali Kristusa, ko se je družil tudi s cestni-narji in celo z javnimi grešnicami tako so nekateri mogočniki tudi vzdihovali, da bo sedanji "zaleteli" papež vse zavozil in napravil neporavljivo škodo. Janez pa je vneto razširjal nekdaj predvsem italijanske privilegije tudi na zamorce, Američane ali Japonce in angleški anglikanci so po pol tisočletja našli pri njem ne obsodi-tclja herezije, ki bi jih zaklinjal v večni ogenj, ampak dobrohotnega brata, ki ljubi vse ljudi in ve, da bi smel pobrati kamen le kdor je brez krivde. Heretiki so postali bratje, levičarski politiki so sku-(dal je na naslednji strani) MEMORANDUM DU CONSEIL NATIONAL DES SLOVENES DE CARINTHIE (AutrichrJ SUR LA I« DISCRIMINATION ENVERS LES SLOVENES DANS LE DIOCESE DE KLAGENFURT Kogi autraa >to¥*n«» da Carlnthle ' nous nomrnej connus dans 1'hlstolro pour notre oonsUnU •( oonflante Adelll4 k 1'Kglla« et k notre Ev\ L'ed ucation dana le» semlnalres n offre plus h nos petlts ot a nos grands semlnaristos co qul davralt 4tre la ba»o de tout travall efftcaco au seln du peuplc, c'oot-i-dire l'amour et la con-nalaaance de leur langue mnlornello. Cotte pollllquo vise selemment i> creuser davantage le fosse antra la ganerallon plu» 4gee ot, la Jeune goneratlon du elerge. Et pourUnt, pour les laics, le clorge davralt «tro un brlllanl exemple de sclldaHto : « O quam bonum et Jucundum ost, habitaro fra-tr«a In unum ! .. Quel »candale pour les P.delos et combien justlfle que do volr la haino regner entre curci volslns qul se detestent et Intrlguent l'un contro 1'autre, causant alnal des torta Immanaaa a la vle rellgleuss. La prophetle du Seigneur selon laquelle tout royaumo divise de 1'lnUrlaur devra Inevltablement perlr, se reallso dans ces Irisles enemplos pour la promiero fol« da notra hl«tolre, et avec tout »on tai aetere traglquo. v . \ Cela a toujour« etx le plus grand malh«ur pour 1'Eglise, dans aifTorents pays, que do dove-nlr faaelavo de tendancea poHHqu<•<. r,u mr nt ' sous le masque de n ouvemonts pscudo-rellgieu » A nolre o^aniJ rugret. no« i.j,ikUtuni memc quo certalns el«menl.s, suspects (;i'ant a lour pas*.,, protonjnr.t avon- rKyU jrc u oc s..r»«-.li«T t.o» pritr^s et d'«tro los seuls. informsUc s surs d> IGvcche aj sjju «1«» b a.o.r elc enUn-d'i et sans pouvolr s0 defendro C est ainsi que neus .i^prochons toujours davantage d une silua-tlon chaotlque ou nos oritres ne seront plus iionimcs ou transferos par les autorites .religiejsei selon los bosoins objeetifs 'e la pasto-ralc, mais par les differentes associations de parents it pai-ccs natlonalistos fanatlques et intolerant,, qui se cachent dans ia coulisse Un de ces fanatiqu-:s, du genre « honorable »., qui vit dans one Urgc mesure du travail du .pouple slovono, est alle, par exsmple, pondant la proccssion solcnnelle do la F4l«.Oteu ^ Eburr,-dorf (Dobrta ves), d'un homme a fautrc en leur rocommandant instamment de recitcr, pour 1'amour de Diou, lo chapolet en allcmand, sous prete*te quo les etrangers pourraienl s injigner ,» s' 113 ontondalont prior on publlc on langue slovene. Nous savons que notro evdquo a un cffiur nobl0 et genereu*. ouvert aussi a nos bokoins. el qu'il aimorait tonir coir.pto do nos droits, si d'autros no I on ompichaient systcrnatiquoment ot sclommont. Mals, dani tout cela, une questlon reste malgre tout oiiverte qui portr di-«ani dtu i« suprSmo rosponsabilite du fait funesto que les pretres slovenes ne pouvont plus agir selon leur consclenco, qu'lls no pouvont plus so serWr, a 1'ccole, de la langue familii> des enfants, qu'ils n'ont plus lo droit do prior a Tecole avoc les onfanLs, nn usant dc la langue dans laguelli priont leurs paronts a la maison ? Qui porto la supr4m« responssbllitc dev?nt Oicu du fait que l'on accuso nos pretres et qu'iU sont Juges par dos gons qui n'ont aucvn titre pour cela, par des gons qui sont tcut, sauf dts catholiquos pratiquants ? Qui dans lo diocese porto la suprtme resporisabilitc devant Dieu du fait quo tant do nos enfants dans differentes paroisseš, mome s'ils sont inscrils pour ronseignemoni bllingue, n'ent-endent, pondant touto 1'annee aueune parolo slovene ? voyoi-vous pas ici, Mon-slour le Vicalro g,moral, una Injusti-c i ? Ici, ou II s'»git du droit r.aturel de i-homm« slovane el de ce droit des paronts que vous avoi tant pr^cho ? Qul e?t, op deflnitivo, .'espon;able -l^vant Oieu dc la forme actuello de la loi scolair« des minorltes : t't ta t ou los tulorltes rellgleusos ? Les do la rcdactlon dc cette lol, fCUt ava>( gonereusement f roposo q i« la langue m iternelle servis comm« tanguo d'ensoignement pour l'in»-truetion roliglouse ; mala les rep rt entar1'-s dQ r£'"":che emp/cherent cet-'« »olutlon, la »eule Ju«te ot chrctlenne, et Iniposeront un texte d^dnltlf Injusto pour I« mlnorite, car II e»clul p-atlquement la langue matornallo d« ronselgn«meat de la rell^lon et, en plus, p«rrr. lw.ble tvu>rlyr? D'un cAt«, leur con»cl«nco comm« Juge supr^me lejr dloto dos aetos que le doclslons de« autorlts« r«llgl«u»e» tcijs nes argurr.enU «ont. hala* ' rasten sans resuKat ' Nous n'j«on< Jamals inen«ce de (aire un; qrowe ou de qj|tter rUgllsa. comme le font avec succrs crrtams, jue les autorltos rellgiruses connaUsent fort bien. «.»is. vu les drrnirri evenemenls de E&rrndorf • Oobrla ves • <|i'i ne sont probiiblemcnt qu« le debut d une action plus va^tr. sysVmsitique ct confue depuis longtemps, nous ne pou-von< plus nous taire Si) n'y a personne dans le dloccse qui alt le coura<|e et quI sente qua c'rst son d r vol r de drfrndre les droits naturols de la mlnorite, nous en nppcloiis au sontiment do jus-»ite d- I Kglisr universclle, nous en appelons au inondc ehretlen nu dehors de notic provinco do C « r i n l h i e.' ' l j. l-c Conseil Nationnl des Slovenes do Carlnthle. ' Tnate šlovene publie d,1*"* lihebdomadalrt cUholique » Nns lednik ». Klaqenfurt, lo 28 mars ( Ml I.* p^p^lilun d« C»rioll»tr « clf A l'Avi(rw:S^ ia gucrrc 1914-191B quoi- ,(u «ll« atf)ir«l m »t o • Ia ^lovcme dc*«nur pArlio in(c|rinlp tir l'Lt»t y ou g o« I«»c. La CAririthi« • I. • n p«H,cm)i *r. Ia taIIa« Ia Dfatfl lornunt h i»,1 r i j u A ni o n t Ia « inimht! • du p«y« »lov.-ri«, rlont l«s duc* ■1. . <. Ar a nt fct A r>>« • AU movai.-a«« aUt«nl i n t r o-n i • e ■ dtni 1« chAmp d« Cotp« S»flt« (5aint« Viorge, Mana S a a I aa allamand I C*ltA populAtton InvanA cAlholiqiiA m aubi. aurtoui au XIX' eiocl«, la praaaion croiaaante Ja f a s* u a r t« a h ■ • ,vi a par<« ^uaha aiaii un obataclA au « Orang nach Oilro a. Lil« a at« odiruaement p«r*e-■ aim par la aaaiama ' (• I' a AnacKIi/aa • ( raltaihamafll ) da 1'AutncliB a CAIlaitjapn- (1938) Drpuia la • •mai« |«arfa aao«d, a i a . laa 5loVAnAa da Cariotlita damandant a la nouvaila l?.ApubliqMa autnchtnnne qu'un laiAia a a, t aaia a ia f «r m a«i a a t ion forcAa al (]ua laa droita miooritiHa* aoiant rnlpt'*!. C o n I ar ma rn« lit au« #A|a|aa»aAla lalffaaliaaaui a aoiaacril la |JUT«raamanl da Vianna. (Nota du (I a J UC t «ur.) , .1 j^.. »s«! <2> M (r Kadraa. Vicalrj f.ncr«! da Kaffnfurt. vient d'mtri-Jir« a 1'abbe lgn«;» D«viJ, *i«»ira ("nna c«tte p.ro.a.a, d ai.aaifncr I* cilitlliim), «•«• >-r/r i m <■ I f >r r r Ur ijtimlilitins de rir dri ininnri les rl hnit/ne s, nolnnmient en rr r/lli conerrnr I'ii' lin-jiir Ir n r eiiilnrr, trurs cnilumrs, Irurs rrssnurrrs el leurs entre prises Scnnomitjiies. / J KAN XXIII, 1'ACh.M IN ThRRIS GRADIVO ZA ZGODOVINO Okrožnica št 1. Pariš, 30 maja 1962. DRAGI ROJAKI! NAROD IN VOJSKA PRED 18. LETI (Nadaljevanje)^ Razgovor dne 16. svečana 1945 med 222 in 202 ter gen. Andrejem in mjr. Savom Začetek ob 19.00 Konec 20.15. Gen Andre j: Vprašal sem Dražo za pristanek, a nisem dobil odgovora. Verjetno, da odgovora ni bilo, ker se seli naš telegrafist, obstoji pa tudi možnost, da se je Draža kaj premaknil. Upam, da bo v par dneh vpostavljena zveza. Potem bo pa urejeno. Potreben bi bil še eden razgovor, kjer bi točno lahko povedal svoje stališče. Bil sem sam postavljen od DRAŽE, pa že bon ton zahteva, da z njim uredim to stvar, ker se smatram še vedno za njegovega. Narodna izjava se mi zdi v redu, tudi načelno nimam ničesar proti zadnjemu odstavku o položaju Narodnega odbora, vendar brez odgovora za enkrat nočem sam ničesar ukreniti. Ako pa sam do prihodnjega sestanka ne bom dobil odgovora, ki bi ga bilo določiti za prihodnji teden enkrat sredi tedna bom pa sam napravil odločitev, ker vem da čakati ne moremo. Naši odredi so tu, kakor na Štajenlkeim in Gorenjskem, v nevarnosti pred nemškim zasledovanjem. Ravno zaradi tega se sedaj odredi iz Dolenjske zopet premikajo nekam naprej, a še ne vem, kam. Življenje v odredih je težko. JANEZU XXIII V SPOMIN (Nadaljevanje s prejšnje strani) paj z desničarskimi našli na široko odprta vrata. Janez je dobro vedel, da ljudi često zajme ta ali oni zgodovinski tok, da se tokovi spreminjajo, da so podvrženi vplivom, tudi njegovemu vplivu, da je povsod marsikaj resničnega in hvalevrednega in povsod marsikaj slabega in da moremo zlo zrfianjSeVati in dobro povečati le s treznim odprtim realizmom. Ko mu je za rojstni dan čestital Hruščev, je papež gladko prezrl nasvete vatikanskih diplomatov, naj ne odgovori in se je takoj zahvalil za čestitke in dostavil, da bo molil za rusko ljudstvo. In ko ga je obiskala Hruščeva hčerka s soprogom, jo je nadvse ljubeznivo sprejel, ji poklonil spominek in ji zatrdil, da bo molil za njeno družino. Ob takem očetovskem papežu so pod komunizmom vzgojeni Slovanki solze zalile oči in v zmedi je rekla soprogu po rusko: "Poglej, kako lepe roke ima! Prav take so kot roke ruskega kmeta!" Papež, ki jo je razumel, se je nasmehnil. Da, to so roke kmečkega človeka! In s temi kmečkimi rokami je skušal Janez v strašni nevarnosti atomske dobe v ljubezni objeti in pomiriti ves svet. Umrl je Janez XXIII, naš brat, preprost človek, velik po resničnem krščanskem duhu in ljubezni. Umrl je mož ki je imel peščico mogočnih nasprotnikov med tistimi, ki so uživali privilegije dvomljive tradicije, a mož, ki je ljubil vse ljudi od Judov do ang-likancev, od Slovanov do zamorcev, mož, ki na druge vere ni gledal kot na satanu zapisane heretike, ampak kot na ločene brate; mož, ki celo na Hruščevo družino ni klical prekletstva in ponižanja, ampak je zanjo molil in ji podaril spominek. Janez je bil velik, zelo moder papež, ki je vkljub starosti in včasih zvezanim rokam (znano je, da so celo vatikanski uredniki njegove izjave popravljali in "omiljevali") nakazal ljudem boljšo, treznejšo pot. Spominu tega moža se klanjajo dobri katoličani in pravoslavni, anglikanci in Judje, verni in brezverni. Želeti je le, naj bi se ta resnično konstruktivni vpliv modrega in dobrodušnega kmečkega sinu z vasice Sotto il Monte obdržal in še razširil in okrepil tudi po njegovi žal vse prerani smrti! Papežu Janezu, ki je razmeroma dobro poznal in cenil tudi Slovence, ohranimo hvaležen, časten spomin! E. G. Tudi v vprašanju prehrane in preskrbe. Vprašal sem Marna, če je dobil kaj od Nemcev, a je zanikal. Izrecno je pri današnjem razgovoru z Mjr. Savo zahteval denar za vzdrževanje njegovega bataljona. Ce je kdaj kaj dobil od Nemcev, pravilno od drugih ljudi izven komande Slovenijo, je to dobil od svojih prijateljev, ki imajo zveze z Nemci. 202 in 222 nato pojasnita, da je Marn že od 6.2.1945 uradno v oskrbi pri .Nemcih in da dobiva oskrbo pri domobranskem inten-dantu g. Vovku v Stični. Gen. Andrej vstraja pri svoji izjavi, da Marn še ni ničesar dobil od Nemcev. Nato izjavi: Zanima tole vprašanje: V slučaju, da je Dražin odgovor afirmativen an jaz sprejmem Narodno izjavo, kdo je tisti človek v Narodnein odboru, s katerim bom imel opravka in na katerega se bom obračal. 202: Cim bo dosežen sporazum in boste imenovani od Narodnega odbora za Slovenijo za poveljnika, Vam bo takoj javljena oseba, s katero boste vzdrževali stike. Dokler tega ni, Vam osebe ne moremo sporočiti, ker bi kršili načelo konspirtivnosti. Mjr. Savo: Ste napačno razumeli vprašanje g. generala. Ne gre tu za o-sebo, ki bi bil zvezni člen, marveč je žele g. generali vedeti, 'kdo bi bil recimo vojni minister v Narodnem odboru. Gen. Andrej: Ja to sem želel vedeti, saj je lahko to tudi civilist. 202: Odgovor na to vprašanje zavisi od predhodnega načelnega pris-tanko na Narodno izjavo in Narodni odbor. V zasebnem razgovoru Vam sicer lahko toliko povem, da v tem oziru med nami še ni bilo nobenih ragovorov, ker zaenkrat Narodni odbor vrši vse funkcije skupno, vendar bomo v potrebnem momentu tudi to prav uedili. Za svojo osebo stojim na stališču, da se Narodni odbor poveča in prevzame funkcije Narodnega predstavništva tako, da bodo v njem zastopani vsi predeli slovenske zemlje, med tem ko naj bo za izvrševanje upravnih poslov imenovana posebna slovenska vlada. Kakšno stališče v tem pogledu zastopa 222, mi ni znano, ker o tem še nisva govorila. Zdi se mi, da bo tudi on približno enako gledal na ta vprašanja. Sicer pa je rešitev tega tako malenkostna poraba časa, da bo to Narodni odbor hitro in brez težav rešil in uredil potrebno. 222: Dokler ni g. general pristal na Narodni odbor in Narodno izjavo, je za Narodni odbor treja oseba. Ce bi ga vpoznavali s stvarmi Narodnega odbora, bi ga uvajali v delo Narodnega odbora. Nas in Vas druži ista ideja, vendar še nismo na isti liniji dela. Povedala sva že z 202, da bo Narodni odbor imenoval ozir. vsaj priznal kot načelnika štaba vrhovnega poveljstva JVvD gen. Dražo Mi-hajloviča, sicer je vrhovni poveljnik kralj. G. gen. Andrej je Slovenec. Ce odgovarja Narodna izjava slovenskim potrebam in zahtevam slovenskega naroda, ki zahtevajo v izrednih razmerah tudi izredne ukrepe, bo moral g. general tudi sam razpolagati s svojo osebo, ako ne dobi odgovora. Seveda je to njegova izključna pravica in se nikdo od nas ne bo vtikal v njegovo odločitev. 202: Za nas je to popolnoma samo po sebi razumljivo, da ste sam svoj gospod in da zato sami razpolagate s seboj. Mi ne bomo nikakor skušali vplivati na Vašo odločitev. Gen. Andrej: Nadalje bi rad vedel, kakšno delo bi imelo poveljstvo SNV in ta sama. 222: Nujna je organizacija vseh pozitivnih sil, t.j. povezava ter ustvaritev vseh potrebnih vojaških pogojev, da ne pride do ponovit- ve 8.9. 1943. Gen. Andrej: Kakšno varnost pa bi dal NJ-rodni odbor odredom na terenu pred stalnimi nemškimi preganjanji? 222: Narodni odbor ne more dati vojaškim formacijam nobene posebne vojaške varnosti. Zato morajo odredi že sami poskrbeti, saj so oni poklicani, da varujejo druge z orožjem v roki pred morebitnimi napadi. Vem, da NO tudi ne bo iskal nobenih zvez z Nemci. Gen. Andrej: Govori se, da je Narodni odbor v zvezi z Nemci, ozir., da so poe-dine skupine NO že v zvezi z Nemci. Mene samega Nemci divje iščejo in sprašuje za menoj Gestapovec Dollinar iz Litije. V odredih je morala padla in pada z dneva v dan. Ljudje že bežijo na vse strani ob sami vesti, da prihajajo Nemci. Na Štajerskem preganjajo odred, začeli so Nemci z represalijami in so v zadnjem času izselili nad 20 družin, ker so bili v nekem spopadu med odredom in orožniki pobiti nekateri nemški orožniki pri napadu odreda na orožniško postajo pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Prav tako je z gorenjskim odredom. Nosim odgovornost, da se teh odredov ne uniči in da se jih zato ne preganja ter da bi ostali skupaj. Moji obveščevalni organi v Ljubljani so me obvestili, da ljudje zahtevajo, da stopim z Nemci v zvezo in napravim pakt o nenapadanju. Želeli bi, da bi v tem pogledu NO dal kaka navodila. 202: Narodni odbor ne more dati nobenih navodil, . dokler ni rešeno načelno vprašanje o Vaši osebi in ljudeh, ki bodo prešli v SNV. Vse to zavisi izključno od Vas. Ker ne daste točnega odgovora, nujno rešitev stvari samo zavlačujete. Glede stikov NO z Nemci pa tole: Avtentično lahko dam zagotovilo, da nima nihče izmed NO stikov z Nemci in jih tudi iskali ne bomo. 222: Uradno ne moreva dati nobenih navodil. Zasebno pa stojim na stališču, da je vsako razgo-varjanje ali sklenitev zveze z Nemci izbegniti. Vi osebno, če boste poveljnik SNV, se v sedanjem štadiju vojske gotovo ne morete in ne smete razgovarjati z Nemci. Tudi ni za tako razgo-varianje nobena stvarna potreba. Ker je Marn s svojimi ljudmi itak v dejanski nemški oskrbi, pride vpoštev samo še tako imenovani Notranjski odred in štab. Člani notranjskega odreda, če postanejo pripadniki SNV, pa se ne bi preselili vsled nevarnosti pred nemškim napadanjem kam na Primorsko ali v Istro, ampak bi se poskrili med domobrance, za katerih prehrano bi Narodni odbor plačeval odškodnino domobranskim edinicam, ki bi prikivale te ljudi. Trenutno bi se postavil le štab, ki bi bil na terenu in delal. Gen. Andrej: To je neka ideja, na katero nisem mislil. Samo prepričan sem, da člani notranjskega odreda ne bi hoteli iskati zavetja pri domobanskih edinicah, ker nočejo niti slišati o domobrancih. Mjr. Savo: To bo skoraj izključeno. Poznam razpoloženje članov odredov do domobranstva in vem, da, do takšne rešitev ne bo moglo priti.... Ce bi prešli v SNV, bo treba iskati druge rešitve. Gen. Andrej: Slišal sem, da ste v imenu SNV razgovarjali z vojvodo DJUJIČEM in sicer Smersu, inž. Miklaž in stotnik Mehle in ga prosili, da bi on naše odrede prevzel pod svoje okrilje. Zvedel sem tudi, da je v tem oziru brez naše vednosti in odobritve, vojvoda Djujič že napravil neke korake pri Nemcih. Za nemško odločitev še ne vem. 222: Vem avtentično, da Smersu in ing. Miklavž nista nastopala v imenu NO, ker takšnega pooblastila nista imela. Tako je nekako Vsem zamejskim Slovencem je bolj ali manj znana težka usoda slovenske manjšine na Koroškem. Znano je tudi, da so slovenski duhovniki na Koroškem bili tisti stebri, ki so zadrževali valove germanizacije, pri žemer jim je celovški ordinariat vsaj pustil svobodne roke, če jih že ni podpiral. Prav radi tega se je nacionalni socializem razdivjal prav nad duhovniki, ko so leta 1938 nacistične čete zasedle Avstrijo, slovenski duhovniki so morali iti v pregnanstvo na nemške fare. Čeprav je nacizem propadel, pa se razmere za Slovence niso dosti spremenile. Na žalost je tudi cerkvena oblast prišla pod -spi i v velenemških sil dn kdor od daleč gleda vsa dogajanja na Koroškem, dobi vtis, da je cerkveni oblasti več ležeče na tem, da Koroška postane nemška, kakor pa da ostane katoliška. Postavlja se celo teza, da je božja volja, da se Slovenci izgube v germanskem morju. Razni ukrepi celoškega ordinarista s čudno pretkanostjo zasledujejo ta cilj. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da podpre rojake v borbi za njihov narodni obstoj in v ta namen se je v Parizu sestal poseben odbor za obrambo pravic Koroških Slovencev, katerega člani so med drugimi dr. Franc Žajdela, ga. Minka Blachon in g. Šifrer. Odbor Vas želi informirati o zadnjih dogodkih na Koroškem. "Narodni svet Korošlkih Slovencev" je objavil v "Našem tedniku —Kroniki" dne 28. 3. 1963 članek z naslovom "'Kdo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom?" članek je bil ponatisnjen v govoril le stotnik Mehle, oba druga pa sta molčala, ker sploh nista vedela, ali je NO dal kakšno pooblastilo ali navodilo za razgovarjanje. Kolikor mi je 202 pravil, ni šlo pri pogovorih z voj. Djujičem za to, da napravi uradne korake za skrivanje članov odredov pod njegovim vodstvom, marveč je šlo za ilegalno prikrivanje ljudi, o čemer naj bi Nemci sploh ne vedeli. 202: NO ni pooblastil nikogar za takšna pogajanja, najmanj pa izrazil željo, da bi vojvoda Djujič uradno pri Nemcih nastopil za slovenske odrede pod Komando Slovenije Sploh ni NO nikdar reševal taka vprašanja. Samo enkrat je bil tu voj. Djujič, pa smo v krogu naših prijateljev iz JNS govorili o raznih težavah. Omenili smo mu nemške nastope proti odredom na terenu. Ponudil se je, da bi morda te ljudi iz naših odredov skril pred Nemci pri svojih odredih. Misel sama na sebi se nam je zdela primerna in smo želeli razgovor pozneje nadaljevati, do česar pa nikdar ni prišlo. Če je g. Mehle dajal neke izjave, ali pa napravil kake prošnje v tej smeri, da naj bi voj. Djujič dosegel pri Nemcih vključitev, priključitev ali kaj podobnega glede slovenskih odredov iz Komande Slovenije, je to naredil iz morebitnega nesporazuma. Drugega ni mogoče misliti. Zasebno govorim o vprašanju razgovorov z 'Nemci. Sem absolutno proti temu, da bi sploh, kdo od Komande Slovenije raz-govarjal z Nemci, najmanj pa da bi Vi g. komandant razgovarjali osebno. Ostanite zunaj, da ne boste imeli očitkov sodelovanja s okupatorjem. Sami veste, da imajo komunisti dobro obveščevalno službo in svoje ljudi povsod, pa bodo izvohali Vaše zveze z Nemci in to razbobnali. Tako boste še Vi, čeprav morda popolnoma neupravičeno, raz-kričani kot, sodelavec z okupatorjem. Rešitev vprašanje je mogoče tako, kakor je izrekel 222, s potaknitvijo ljudi pri domo branskih četah, ali pa z morebitno tiho, ilegalno naslonitvijo na Djujič vojsko. Ako bo šlo za SNV, bo moral o tem razgovarjati in sklepati tudi NO. Gen. Andrej in Mjr. Savo: S skrivanjem ljudi pri domobranskih četah bo težko, ker pravijo fantje, da niso domobranci na njihovi liniji, pač pa bi raje šli k Jevdjeviču, ker pravijo da je on na isti liniji, kakor so ljudje v odredih. 202: Vsa vprašanja bo mogoče konkretno rešiti v kratkem času, samo načelno vprašanje je treba rešiti. Tega pa danes zopet ne moremo, ker ne podaste končne izjave. Tako se stvar zavlačuje, čeprav kriči po hitri rešitvi. Odvisno je vse na Vaši strani, ne na strani Narodnega odbora. Gen. Andrej: Želel bi, da določimo še eden razgovor. Takrat bo padla končna odločitev. Ker bom moral pred Nemci bežati na teren, se bom lahko vrnil šele v sredo. Zato naj bi bil razgovor v sredo dne 21. 2. 1945— Določi se ponovni razgovor na sredo 21. 2. 1945. Ljubljana, 16. 2. 1945 Resman, l.r. Ivaš, I.r. Smrt zavednega slovenskega rojaka Iz št. Jurija pod Kumom je prispela žalostna vest, da je tam dne 20. marca v 80. letu svojega življenja umrl dobro znani rojak Ivan Vrtačnik. Njegova življens-ka pot ga je leta 1906 pripeljala tudi v Ameriko. Zaposlen je bil v rudniku v Bridgeville, Pa., kjer se je težko ponesrečil. Zaradi tega se je s svojo družino vrnil domov kjer je po svojem očetu prevzel posestvo. Med drrngo svetovno vojno je bil z družino vred izseljen v nemško taborišče. Pokojnik je bil vse svoje življenje zaveden Slovenec. Dosledno je stal na stališču, da ima slovenski narod pravico do svojega lastnega življenja, kar ga je v času diktature pripeljalo pred sodišče. Izredno velika udeležba na njegovi zadnji poti je bil lep izraz njegove velike priljubljenosti med ljudmi. Za pokojnikom žalujejo žena Terezija in otroci od katerih Ivan, Jože, Marija in Ančka živijo v Clevelandu, Ohio. Poleg tega zapušča v Clevelandu še brata Alojzija, v Pennsylvaniji pa brata Jakob. Naj počiva v miru! Katoliškem glasu v Gorici, v "Svobodni Sloveniji" v Buenos Aireu (18.4.) in v Slovenski državi v Kanadi (1.5.) Te dni je članek izšel v francoščini pod naslovom "Memorandum du Conseil National des Slovenes de Carinthie sur la Descrimination envers les Slove-nes dans Je diocese de Klagenfurt". Na gornji članek je celovški ordinariat reagiral in zagrozil s tožbo pred civilnim sodiščem. Tednik "Nedelja", ki ga izdaja Slovenski dušnopastirski urad, ki je podrejen ordinariatu, je 5. maja prinesel neke vrste obsodbo, češ da se je "Narodni svet" pregrešil proti kanonskemu pravu z objavo tega članka. Če pa odloki ordina-riata teptajo naravno božje pravo, ta naj pa (katoliški Slovenci kar mirno požro in vdano tipe ter molijo.... Zadnja Okrožnica papeža Janeza XXIII. "Pacem in terris", nas je vzpodbudila, ko povdarja neodtujljivo pravico narodnih manjšin do življenja, da napravimo potrebne korake za obrambo pravic Koroških Slovencev. Odbor je podvzel naslednje akcije in prosimo Vas, dragi rojaki, da nas v svojih deželah pri njih podprete in sodelujete: 1. — SLOVENSKO PISMO celovškemu g. škofu. Pisma prilagamo. Na pismo naj vsak napiše zgoraj kraj in datuim pošiljanja, »podaj podpis in naslov odpošiljatelja. Pošiljanje se začenja takoj in pisma naj bi bila odposlana pred 30 junijem (razen v p rekom o rsk i h državah, kjer bo zaradi pošte morda malo zamude). V primeru, da bi sedanji sv. Oče umrl med tem, se pisma začnejo pošiljati tri dni po njegovem pogrebu. Na ovojnicah, ki naj bodo različnega formata, naj bo napisan naslov v francoščini "Son Excellence", v angleščini "Most Reverend Mgr", v nemščini "Seiner Ecxellenz" ali slovenščini "Prevzvišeni". 2. — Članek (memorandum) Narodnega sveta Koroških Slovencev Prevesti ga v jezik dešele, kjer bivate in ga poslati časopisom, cerkvenim krogom ter diplomatskim zastopnikom, vplivnim ljudem, kongressmanom. Časopisi naj bi o tem poročali, vplivni ljudje pa pisali g. škofu v Cellovec in se zavzeli za ogroženo narodno manjšino. Slovenski univerzitetni profesorji, bodo laihiko dobili nekaj tovarišev, iki bodo pisali v Celovec.- Pisma tujih ljudi bodo gotovo napravila še globlji vtis, kakor "Slovensko pismo". 3. Akcija društev Slovenska društva in organizacije naj pošljejo primerno pismo g. škofu v Celovec. V njih naj izrasijo .svoje začudenje in protest zaradi ravnanja s koroškimi Slovenci ter zahtevajo, naj ordinariat ne krati pravic, ki gredo slovenski manjšini po naravnem božjem pravu. 4. Poročilo o izvršenih akcijah. Da bo vsa akcija imela res uspeh, je potrebno, da tisti, ki bodo akciije vodili, pošljejo poročilo kaj je bilo storjenega glede 1., 2., 3 točke. Pošljite kopije pisem, ki jih bodo poslala društva (točka 3) in vsaj en izvod časopisa, ki bo pisal o položaju Koroških Slovencev. Poročila pošljita ne naslov: Dr. Franc Žejdela, 49 rue Velpeau, ANTONL, Seine, France. Prosimo dalje, da pošljete en izvod časopisa, ki bo pisal o položaju koroških Slovencev, direktno na g. škofa v Celovec en izvod pa na uredništvo Našega tednika (26. Viktringerring Klagenfurt, Austria)-. V trdnem prepričanju, da boste podvzeli potrebne korake in ■izvedli gori naštete akciije, s katerimi bomo pokazali našim rojakom na Koroškem, da niso sami v borbi za svoje pravice, obenem pa bomo pokazali tudi germanizatorjem na Koroškem, da morajo računati s svetovno javnostjo, če nočejo priznati pravic našega žMja na Koroškem, Vam želim t) pri Vašem delu tet Vas prisrčno pozdravljamo za odbor Dr. Franc Žajdela 1. r. (N.B. Uprava S.D. ima pisma—točka 1.— in članek v francoščini —točka 2. v večjem številu na razpolago. Ce kdo želi tako pismo ali-članek odposlati, naj piše to zadevno na našo upravo in tiskovine mu bomo takoj dostavili. Poleg te okrožnice št 1. objavljamo fak-simile članika— na tretji strani.) ENO IZMED SPOROČIL O USLUŽNOSTIH ONTARIJSKE VLADE Verjetno nobeden drugi oddelek vladne uprave ne zadeva tako dobrobit vsakega ontarijskega državljana kot je to v primeru s poljedelj-stom in z industrijo za prehrano. Od kmeta pa do zadnjega potrošnika, ki smo mi vsi, od vsega začetka, smo bili odvisni od dobrobita zemlje. Brez pridelka naših polj človek ne bi mogel obstojati. Naša mesta, trgi in vasi bi usahnila in umrla. Za zagotovitev stalne poljedelske zmožnosti in kvalitete pridelkov je Ontarijski oddelek za poljedelstvo napravil življenski korak za rešitev HON. WM. A. STEVVART. MINISTER osnovnih problemov, ki stoje nasproti industriji ter ustanovil Posvetovalni odbor za prehrano. Tega sestavljajo predstavniki štirih glavnih skupin, katerih se tiče proizvodnja in trgovanje s prehrano;— proizvajalci, predelovalci, preprodajalci in potrošniki. Posvetovalni odbor bo zelo uspešen za vpostavitev načinov, ki bodo v interesu proizvajalcev in ljudstva na splošno. To je eden izmed korakov, ki jih je storila Ontarijska vlada v interesu proizvajalcev in potrošnikov kvalitetnih kmečkih pridelkov v pokrajini. ONTARIO PROVINCE 0F 0PP0RTUN1TY For further information please write or visit: THE ONTARIO DEPARTMENT OF AGRICIILTURE EAST BLOCK, FOURTH FLOOR, PARL1AMENT BUILDINGS, TORONTO Vsem naročnikom "S.D." Avgustova številka "S:D." bo letos vsled internega dela uprave in počitnic odpadla. Uredništvo. LETNO ZBOROVANJE ČLANOV GLAVNEGA ODBORA SVETA IN DELEGATOV SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA Sklicujem letno zborovanje članov Glavnega odbora, Sveta in delegatov Slovenskega državnega gibafrja, ki se bo vršilo ob priliki narodno-pOlitičnega seminarja na Planina Ranch v Kanadi v dneh od 30. avgusta do 1. septembra t.l. Mate Resman predsednik G.O.S.D.G. K narodno-političnemu seminarju Slovenskega državnega gibanja Slovensko državno gibanje prireja s pomočjo Slovenske narodne zveze v Kanadi iletos že tretji narodno-poliitični seminar. Potreba po njem je velika. Čim bolj se časovno oddaljujemo od svojega življenja v domovini, tem bolj se oddaljujemo tudi od živega slovenstva. Naše slovenstvo postaja del preteklosti, postaja skupek spominov in običajev. ' | i ■; ( Če hočemo, da bo naše slo ventsvo Ohranilo v nas svojo življenslko moč, pristnost in ustvarjalnost, potem se -moramo živo zanimati za 'slovensko življenje in vprašanja, za razvoje na slovenskem ozemlju. Čutiti jih moramo kot del nas samih in se z njimi spoprijemati. To pa bomo dosegli le, če bomo veliko slovenskega brali, študirali, razmišljali i in razpravljali. Le ne ta način bo naša notranjost pol- na živega slovenstva in bomo kot Slovenci napredovali umsko ter plemenitih svoja čustva. Le takšno izpopolnjevanje nas bo v tujini usposabljalo za naloge politične emigracije. Politična emigracija," ki je le skup spominov in usedlin, je brezpomembna in ni nikomur resno nevarna. Pogljabljati se moramo v prvine slovenstva, ki narod ohranjajo in so poroštvo njegove bodočnosti. Ujeti moramo bit življenja na Slovenskem in ga razumeti ter pravilno in trezno presojati. Seznaniti se moramo z duhovnimi strujanji v domovini. Zato se bomo zbrali na narod-no-poliličnem seminarju, da si bomo z razpravljanjem o slovenskih vprašanjih medsebojno pomagali oživljati in bogatiti lastno slovenstvo in se tako usposabljali za naše naloge. Mate Resman Vsem Slovencem in Slovenkam se priporoča restavracija in taverna (pod Bloorom) na 1115 Bay St., Toronto Imamo Dining lounge licence under the Iiquor licence act. (V nekaj tednih dospejo tudi slovenska vina.) AMERICAN EXPRESS CARDS Honored Chicago ŠTUDIJSKI DNEVI S.D.G.! Slovenska Narodna Zveza v Kanadi sporoča vsem Slovencem v Kanadi in U.S.A., da je prevzela po želji glavnega odbora Slovenskega državnega gibanja izvedbo letošnjih študijskih dni na "Planina Ranch". Da zagotovimo čim popolnejši uspeh tega pod-vzetja, se obračamo že danes na vse one, ki se zanimajo za ta, že tradicionalni Slovenski študijski teden ter se žele istega letos učeležiti, da se takoj prijavijo odboru SNZ, v Torontu. Opozorite tudi druge na ta razglas. Opozarjamo vse zainstresirance tudi na to, da si naj urede počitnice tako, da bodo mogli priti na "Planina Ranch" v dneh od 24. avgusta do 2. septembra. Prvi dnevi bodo posvečeni povsem oddihu v prosti naravi ob zasebnem jezeru. Prijavnice pošljite vsaj do konca junija (najboljše takoj, kakor hitro si uredite vprašanje počitnic.), da vemo urediti glede stanovanj, prehrane in eventuelnega prevoza. Prijavnice nam morate poslati tudi, če uredite sami glede Ietovanaj "Planina Ranch". Razhod bo predvidoma 1. sept. popolne. Tisti, ki se nemorejo udeležiti celotedenskega Ietovanaj v zvezi s študinjskimi dnevi bodo lahko sodelovali pri najvažnejšemo delu pri zaključnih sestankih 30. in 31. avgusta in 1. septembra. Prijavnice teh udeežencev so nam tudi potrebne. Izrežite spodnjo prijavnico in jo odpošljite s čim točnejšimi odgovori na označeni naslov ter označite zalepko z značko "Študijski dnevi". — — — — (Odreži in čimprej odpošlji) — — — — "Slovenska Narodna Zveza" 646 Euclid Ave., Toronto, Ontario, Canada ("Študinjski dnevi") Podpisani: ........................................................................................ (Tiskajte) Naslov: .................................................................................................................... Telefon: ................................................... se prijavljam SNZ v Torontou za "Študijske dneve" na "Planina Ranch" od 24. avg. do 2. sept. 1963. Udeležiti se mislim naslednjih dni: avgust: 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31 in sept. 1, 2. (Črtajte dneve, ki ne pridejo v poštev.) Zanimam se za: stanovanje in hrano (Črtajte nezažejeno.). SNZ v Torontu mi bo pravočasno poslala potrebne informacije, kakor tudi ceno za prehrano in prenočišče. Pridem: sam, z ženo, z otroci (število!................) (Črtajte neodgo- varjajoče). Zanimam se ba prevoz iz Torontota (DA, ali NE). Pridem z avtomobilom (DA ali NE). Pridem samo za dneve: avg. 31, sept. 1. in sept. 2 (črtajte nepotrebno). Prilagam (ček, denarno nakaznico ali v denarju) vsoto $2.— za privajnimo in $5.—. kot deposit za stanovanje in hrano. SLOVENSKA POTNIŠKA AGENCIJA WORLD TRAVEL SERVICE LTD. Potniške karte za letala, ladje, vse kombinacije, kot skupinska cenejša potovanja, imigrantske, družinske itd. — tudi na kredit. Pošiljke denarja, zamenjava bankovcev. Potni listi, vizumi, prošnje za imigracijo. Slov. knjige in gramofonske plošče. Prodaja kovčkov in torb. 258 College St. WA. 3-4868 Toronto Podpis Toronto • Katoliški dan: Proslava l.lOCMetaice prihoda sv. Cirila in Metoda Ik Slovanom na slovenskem letovišču pri Bol tonu v nedeljo, 7. juli ja 1963. Dopoldne ob 11.30 sveta maša na prostem. Popoldne: ob 2 začetek jubilejne proslave. Spored:.. 1. Sveti Ciril in Metod (A. Foer-ster)—poje zbor obeh slovenskih šol v Torontu. 2. Slavnosti nagovor—g. dr. Jože Bernilk. 3. Sveta blagovestinika pri knezu Koclju (Dr. Metod Tumške)— dramatski prizor. Igralci župnije Marije Pomagaj. 4. Staroslovan-sike liturgične pesmi—poje zbor obeh slovenskih župnij v Torontu. 5. Slovanski ples št. 2 (Anton Dvoršak) — rajajo v narodnih nošah otroci Slovenske šole Marije Pomagaj. 6. Melodija in simbolična vaja—izvaja Slovenska telov. zveza. 7. Kolo—rajajo Prekmurska folklorna skupina in folklorna skupina SMK Na- gelj. Igra oilkester. Proslavo prirejata slovenski šupnitji Marija Pomagaj in Brezmadežna s čudodelno svetinjo pod vodstvom Letoviškega odbora. 9 V torontski javni knjižnici so dobili in so vam sedaj na razpolago naslednje knjige v slo-vsenščini: Kirch, K. M. 616.024 Knjiga o zdravju in boleznih 1960 Malenšek, Mirni Tecumseh; indijanska kronika. Čermelj, Lavo 629.434 Z raketo v vesolje. 1959. Kure, Niko ed. 398.21 Ciganske pravljice. 1959. 31. maja je sprejel prvo duhovniško tonzuro v Torontu slovenski bogoslovec g. France Turk, ki je končal prvo leto teologije. Torontski pomožni škof Francis A. Marrocco, D.D. je praznoval 25 letnico mašniškega posvečenja v Willowdaleu, kjer je obenem župnik pri sv. Edvvardu. • Novi slovenski zdravnik. Na čikaški univerzi je dovršil medicinske študije g. Peter Fišinger in prejel čast eloktorja. Novi doktor je za svoj odlični študij prejel nagrado v znesku $5000.00 in se bo posvetil nadalnjemu študiju Cancer Resaerch. • Prav tako je na isti univerzi prejel Master's Degree njegov brat Andrej Fišinger. Oba sta sinova odličnega slovenskega kulturnega delavca in gasbenika dr. Alfreda Fišingerja. Naše iskrene čestike! • High School sta dovršila Tone Drab in Jože Mavec. • Odlični uspeh gdč. Marije Kranjčeve. Naša pevka Mička, kakor jo radi nazivljemo, je v zadnjih letih, kar študira na De Paul University, dosegla odlične uspehe. Kadar je nastopila na farnem odru, bodisi v zboru ali kot mezzosopranistinja, je vedno zadivila s svojim lepim glasom in odličnim predvajanjem domače, pa tudi tuje občinstvo. Dne 4. junija je nastopila na koncertu De Paul University, kjer je odpela odlomek iz Seviljskega brivca Una voce poco fa (Rossini), Očinstvo, med njimi tudi lepo število Slovencev, ni štedilo s pohvalo. Gdč Marija Kranjčeva je prejela več nagrad. Ena od teh ji bo omogočila študij v Nizzi na Francoskem. Naši mladi, mnogo obetajoči pevki vso srečo na pot in prav mnogo uspehov! • Redovna preobleka. V kar-meličanskem samostanu Terra Haute, Ind. je bila v soboto 25. maja preoblečena v karmeličan-sko sestro gdč. Martina Pečarič. Njeno redovno ime je sestra Francis of Five Wounds. Preobleko je izvršil nadškof Paul C. Shulte iz Indianopolisa. Naj ji dobri Bog da milost vztrajnosti, to je naša želja! Sestra Francis je hčepka Martina in Marije Pecharich na 5416 ,S. Me-nard Ave., Chicago. • Graduacija. Na farni šoli sv. Štefana je letos graduiralo 39 učencev. • Materinski dan. Dasi pozno, toda za matere nikoli prepozno, je slovenske sobotna šola pripravila pod vodstvom učiteljice ge. Ane Gaber in inž. Rusa uspelo materinsko proslavo. Po leg pevskih in deiklamacijskih točk je bila tudi igra Snegul-čica, ki je bila prav dobro podana. • 25 letnico poroka sta slavila v nedeljo 2. junija g. inga. Frank Martinčič, ki živita na 2055 W. Cermaik Rd. Prijatelji so jima priredili presenečenje v Tomazi-novi dvorani. G. Martinčič je tudi naročnik S.D. Iskremo čestitamo z željo, da srebrnemu jubileju sledi tudi zlati jubilej! Cieveland • Spominska proslava. V soboto zvečer 1. junija se je v šentviški dvorani vršila kratka in prepričevalna komemoracija za žrtvami komunistične revolucije s posebnim spominom na žrtve Grčaric, Turjaka in Kočevja, katerih dvajsetletnico bomo praznovali letos. Proslavo je pripravil odbor ZDSPB. Najprej je zapel zbor Korotan žalostinko Stanka Premrla: "Ki si Lazarja iz groba obudil". Nato je g. Milan Zaje pozdravil navzoče in nazna-čil pomen proslave. Za njim je govoril spominski govor pisatelj Karel Mauser. Govoru je sledila recitacija, katero je priredil g. Pavle Borštnik in so jo izvajali štirje recitatorji. Spored je zaključila pesem: "Oče, mati, . . .", katero so peli vsi. Poleg spominske proslave pa je bila v dvorani tudi razstava slovenskega protikomunističnega tiska iz zbirke slovenske zamejske knjižnice v Clevelandu, katero vodi in upravlja g. Zdrav-ko Novak. Razstava je obsegala tisk izpred revolucije, iz dobe revolucije , iz begunskih taboriščnih let ter emigracije. Ob tisku pa so bile razstavljene tudi fotografije naših fantov in mož iz dobe revolucije. V nedeljo dopoldan 2. junija pa je msgr. Matija Škerbec daroval sv. mašo za vse pokojne žrtve pri božje-potni kapeli na Chardon Road in govoril spominsko pridigo. Sv. maše se je udeležilo ogromno število Slovencev iz Clevelanda in okolice. Popoldan ob dveh pa se je vršil blagoslov. • Korotanov koncert. V soboto zvečer 8. junija se nam je predstavil pevski zbor "Korotan" s svojim novim pevo-vodjem g. Ladom Lemplom ob priliki letošnjega spomladanskega koncerta. Koncert je bil pomemben kulturen dogodek v naši sredi. Zbor je pod vodstvom novega pevovodje disciplinirano naštudiral lepo število slovenskih narodnih in umetnih pesmi in jih tudi lepo in ubrano podal na koncertu. Prvi del koncerta je zajemal 11 pesmi, ki so kot celota predstavljale zgodbo slovenskih fantov in deklet. Drugi del pa je sestavljal venček slovenskih narodnih in umetnih pesmi za mešani zbor, katerega je pod naslovom: "Slovenska zemlja" sestavil in priredil Mirko Rener. • Otvoritev Slovenske pristave. V nedeljo popoldan 16. junija se je vršila na Slovenski pristavi prva letošnja prireditev, ki je pritegnila na pristavo nad tisoč članov in prijateljev. Prireditev je pripravil v korist gradbenega sklada Slovenske pristave poseben odbor slovenskih podjetnikov iz Clevelanda, ki je poskrbel, da je na pristavi zrastlo novo poslopje, 30 čevljev široko in 80 čevljev dolgo, ki bo služilo za zatočišče ob slabem in hladnem vremenu. S to pjrireditvijo in posebnimi prispevki je odbor poskrbel, da je krit večji del stroškov za novo poslopje. Prireditev in novo poslopje, ki je izraz podjetnosti, sta zelo povečala zanimanje za Slovensko pristavo. • Graduacije. 8. junija je graduirala na Notre Dame Collegeu gdčna. Breda Ose-nar. Prejela je naslov Bachelor of Arts za uspešne študije iz modernih jezikov (angleščina, nemščina in francoščina). 9. junija je na John Carroll Uni-versity prejel naslov Bachelor of Science za uspešne študije v kemiji g. Jože Odar. 16. junija pa je na Fenn Collegeu prejel naslov Bachelor of Mechanical Engine-ring g. Miro Odar za uspešne študije v strojni tehniki, ki jih je dovršil "cum laude". Vsem iskreno čestitamo in želimo veliko uspeha na novi poklicni poti. botne šole. Učenci so jo prejeli brezplačno. Ne moremo misliti lepšega darila tej mladini. V predgovoru je zapisano: Letos praznujemo tisočsto letnico, odkar sta na Moravsko in v Pano-nijo prišla dva brata, ki ju že stoletja kličemo za sveta, sv. Ciril in Metodij. Prišla sta kot oznanjevalca svete katoliške vere; prišla tako, kakor pred njima še nihče ni prišel: s slovensko besedo, katere nista le govorila, marveč jo tudi zapisala...." "Iskreno želimo z njo (knjižico) obuditi v naši madini spomin na dva velika moža, ki sta bila tujca iz bizantinskega (grškega) Soluna, pa sta znala združiti vero in materin jezik v tisto silo, ki je sposobna v vsakem času velikih dejanj". Bog daj, da bi knjižica ta plemen ti cilj dosegla. Zato hvala pisatelju p. For-tunatu in založniku g. Nema-nichu. tč. PRVA SLOVENSKA ZADRUGA V TORONTU HRANILNICA IN POSOJILNICA w JANEZA E. KREKA VAM NUDI višje dohodke od Vaših vlog kot drugi denarni zavodi, cenejša in ugodnejša osebna in hipotečna posojila, nasveta za boljše vodstvo Vašega družinskega gospodarstva, brezplačno zavarovanje Vaših vlog in posojil za primer smrti, Uradni prostori: 646 Euclid Ave., Toronto Telefon blagajnika LE. 2—4746 Naslov: ANTONY AMBROŽIČ V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na . ^ . .. novega s,ovenča M .^SsMt 111 notarja. Telefon: LE. 1-0715 POZOR! POTUJETE v RIM Prenočišče, hrana, ogled Rima itd, vse te skrbi bodo ITALIJO? odveč, če se boste obrnili na: Hotel - Penzion BLED Via Statilia, 19 — Telefon 777-102 ■ Roma Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte! CARL VIPAVEC obrnite se z zaupanjem v vseh nepremičninskih, družinskih SLOVENSKI ODVETNIK ' in pravnih zadevah na: IN NOTAR 278 Bathurst St.. Room 4. Toronto, Ont. — EMpire 4-4004 Birma v slovenščini Naš Tedni k-Koroska kronika i due 16. maja t.l. poroča. Ne željo in vprašanje slovenskih škofov in apostolskih administratorjev v Jugoslaviji je Sveta stolica izjavila s posebnim odlokom dne 6. aprila letos, da smejo po vsem ozemlju današnje Jugoslavije deliti zakrament svete birme v slovenskem jeziku. Prevod latinskega besedila je bil že odobren. Sveta stolica je' ta odlok poslala ljubljanskemu nadškofu Antonu VoVku. S tem je znova izpričana skrb Svete stolice, ki želi, da bi verniki svete obrede čim bolj razumeli in tako pri njih res s srcem sodelovali ter imeli od njih čim večjo korist za svoje duše. Naši pradedje so sprejeli luč evangelija od raznih misijonarjev. Toda šele ko sta prišla pred 1100 leti mednje sveta brata Ciril in Metod, ki sta govorila slovenski jezik in sta opravljala službo božjo v ljudstvu razumljivem jeziku, so se evangelija zares oprijeli. Ljudje so videli, da ni treba vreči proč dediščine svojih očetov in kar je domačega, če hočeš postati ikristjan. Spoznali so, da prava krščanska vera domači jezik posvečuje in da pravi krščanski misijonar ljudstva ne potujčuje: Omenimo ob tem tudi, da je Sveta stolica nedavno izjavila, da je namestnik panonskega nadškofa sv. Metoda sv. Klement Ohridski, ki je deloval med Slovani v Makedoniji, katoliški svetnik. Zato ga je kongregacija za vzhodno Cerkev tudi vpisala v seznam vzhodnih katoliških svetnikov in se njegov god obhaja dne 27. julija. Potrebujete kakšno uslugo? Obrnite se na agencijo "MUNDUS" v Trstu. Ustregli vam bomo točno, naglo in poceni. Ce želite kaikšnelkoli podatke ali dokumente iz stare domovine ali iz drugih evropskih elržav; -v . če želite kakšno antikvariatno ali novejšo slovensko Iknjigo ali revijo; .. če se želite naročiti na kak slovenski ah tuji list; če iščete kakšno pogrešano osebo; ... če želite preko oglasa v slovenskem itisku v Sloveniji ali v zamejstvu najti zakonskega druga ali družico.; če želite kakšne umetne spominske predmete, sinke, razglednice, noše itd. iz Slovenije; . če so vam potrebne informacije glede potovanja v Evropo, rezervacije prenočišč itd.; če želite dati karkoli tiskat v slovenske tiskarne v Trstu, Gorici ali Celovcu; če so vam potrebne slovenske igre, note itd.; če iščete zastopstvo za vaše tiskovine; če potrebujete kakšne gospodarsike informacije ah zveze; če hočete poslati iz Italije ali Avstrije karkoli sorodnikom v Jugoslaviji zanesljivo in hitro; če potrebujete znanstvene podatke ali že napisana predavanja za slovenska društva; če želite umetniške slike slovenskih krajev, osebnosti ali verske vsebine ali karkoli drugo, pišite na naslov Agenzia "MUNDUS" Via Roma 24, TRIESTE, ltaly V 24 urah vam bomo odgovorili ali izpolnili vašo željo. Pospešili boste njeno izvršitev in si prihranili čas ter nadaljnje dopisovanje, če boste že priložili približni znesek stroškov usluge. Zadovoljni boste z nami. Milka Hartmanova -60 letnica • Sv. Ciril in Metod apostola Slovanov. Spisal p. Fortunat Zorman, OFM, Lemont; založil podpredsednik KSKJ g. Joseph Nemanich v Clevelandu. Pravkar smo prejeli lično brošuro, ki na 38 straneh prav lepo opisuje delo in trud naših blagovestni- kov. Knjižica je namenjena mladini, ki obiskuje slovenske so- slovenski inteligent? Milka Hartmanova je priznana pesnica slovenske Koroške. Prisrčne so njene pesmi. Kljub preprosti zadenejo v živo. Ob teh pesmih se ogreva mladi slovenski rod na Koroškem. Ob proslavi, ki so jo njej v čast priredile dijakinje Mohorjevega doma v Celovcu, je pesnica Milka Hartmanova v govoru rekla tudi tele pomembne besede: "Talent pa je božji dar. Bog— večni umetnik— je človeku dal talent zato, da ga izkoristi. Če bi človek iz lenobe ali malomarnosti svoj talent zapravil, zakopal, bi grešil proti dobroti božji, bi grešil nad seboj in nad narodom. Saj smo vsi poklicani, da vsak s svojim talentom, s svojim delom in trudom dajemo čast Bogu in služimo narodu". Pomebne besede! Vredne, da si jih zapišeljo v spomin vsi slo venski inteligenti, razkropljeni po širnem svetu. Ne le udobnost, dolar, čast in podobno, ampak predvsem tudi služba Bogu in —narodu. Kako je s teboj, dragi t,. Drago Potočnik je umrl Naš Tedniik-Kronika poroča z dne 9. maja. V Ljubljani je umrl Drago Potočnik, bivši gospodarski urednik predvojnega katoliškega dnevnika "Slovenec". Zadnja leta je bil sodelavec ekonomske fakultete na ljubljanski univerzi. Bil je eden najsposobnejših gospodarskih teoretikov po prvi svetovni vojni,, po drugi pa zelo upoštevan strokovnjak v zmedi nenehno menjajočih se gospodarskih sistemov v rdeči Jugoslaviji. Kot takega so ga pogosto vabili predavat ne razne znanstvene ustanove v tujini, zlasti pa v Nemčijo, kadar mu je režim to dovolil. Pred zadnjo vojno je zbudil pozornost s polemiko proti uradnemu gospodarskemu izvedencu Slovenije, Ivanu Avseneku. Po Sklenitvi sporazuma Maček—Cvetkovič, s katerim je Hrvatska 1939 dobila obsežno avtonomijo, je Avsenek vse glasneje slovenske zahteve skušal izpodbijati s tako imenovanimi gospodarskimi razlogi. Potočnik pa mu je prav z gospodarskimi podatki in statistikami dokazal, da nima prav in da bo avtonomija prinesla Sloveniji že v tedanji Jugoslaviji ne le politične, temveč tudi velike gospodarske koristi. OPOZORILO ... kaj storiti, da ostanete zavarovani ONTARIJSKO BOLNIŠKO ZAVAROVANJE • Ako izpremenite delo, ravnajte se po navodilih, ki so tiskana na vaši listini vplačil ("Certificate of payment, form 104), katero vam mora vaša skupina izstaviti. • Ko dosežete vaš 19. rojstni dan nimate več zavarovanja skupaj s stariši. V tridesetih dneh se morete vpisati posebej, če hočete obdržati zavarovanje. Prijavnice dobite v bolnicah, bankah in zavarovalnem uradu (Commission offices) • če se poročite, morate vplačati družinsko vplačilo, ki krije moža, ženo in vse od vas odvisne. Povejte vaši skupini, ALI, če vplačuje direktno, sporočite zavarovalnici (Commission). ONTARIO ^ 4 ^s^ffljr j 2195 Yonge St. HOSPITAL BKPm Toronto 7 SERVICES COMMISSION ONTARIO Ontario KONCERT MLADINSKEGA ZBORA LIGE V CHICAGU Se nismo v pravem poletju. Toda vročina je dosegla svoj višek. Nad 90 stopinj Fahr. To niso mačje solze! In v taki vročini, ko vsakdo želi oddiha v prosti naravi, koncert? Ni bilo mnogo upanja na uspeli, kar zadeva udeležbo. Toda vedeli smo, da bodo kljub temu mladi pevci dali iz sebe vse, kar premorejo. Idealizem premaga tudi vročino in druge neprilike. Zlasti, če nastopi mlada kri, naši študentje in pavrhu tega še taktirka p. Vendelina. Ko bi le naša publika to znala v pravi meri ceniti. Idealizem in pa trud, ki je vložen v tak-le koncert! No, kljub temu je bila udeležba povprečna. Lahko pa bi bila dvakrat večja, če bi mesto lepih besed sledila dejanja. Dve uri oddiha v dvorani in izreden užitek ob lepi slovenski pesmi, ki so jih tako lepo zapeli naši študenje in dijakinje. Program je bil kar pester. Odpadla je dijaška Gaudeamus igi-tur, mesto nje je pevski zbor zapel občuteno Ave Maria v spomin pokojnemu papežu Janezu XXIII. Nato je zbor zapel Foes-terjevo narodno Ljubezen do domovine. Va pensiero iz opere Na-bucco (Verdi), You'll never vvalk alone (Richard Rogers) in odlomek i/. Sattnerjeve kantate Jefte-jeva prisega. Kot sem že večkrat omenil, zahteva taka kantata močen zbor in krepko spremljavo. To naj povdarim tudi tokrat. Pesem ne pride tako krepko do izraza kot bi jo želeli in kot jo je predvidel skladatelj. Naša poznana mezzosopranisti-nja gdč. Marija Kranjčeva se je zopet uveljavila kot vedno. Odpela je O luce di questianima (iz opeere Linda di Chamaunix -Donizetti) ter slovenski pesmi: Prelovčcvo Dekliška pesem ter narodno Gor čez jezero. Moški zbor je prav občuteno zapel Ipavčevo Slovenec sem, Mi-helčičevo Nebo žari, Vilharjevo Mornar ter Tomčevo Venček Narodnih. Pri moškem zboru je opažen kar viden napredek v iz-govarjavi in čistih glasovih. Lepo so harmonirali in želi priznanje. Marjan Erman ml. se lepo uveljavlja in skuša na svoj način konkurirati gdč Kranjčevi. Tokrat se je prav lepo postavil. Zapel je arijo iz neke francoske opere (imena si nisem zapomnil, ker ni bila na programu). Bolje je ne spreminjati sporeda. Ljubše nam je, če slišimo več slovenskih skladb kot tujih. Prav iskreno pa je donela narodna Žareči ogenj. Koncert je zaključil zbor. Odpeli so Shubertovo Noč, Narodno Ko prišel sem, ponarodelo Adamičevo Luna sije Adamičevo Završki fantje, Jerebovo O kresu ter za konec mogočno L. Betho-venovo Boga slavijo. Kot že povedano, zbor se je z zadnjem času lepo izpilil in moramo priznati, da zveni vedno bolj in bolj prisrčno, občuteno. Naj gre ta razvoj vedno bolj naprej! Sledile bodo zaslužene počitnice. Upamo da se vidimo zopet na jesen. Da bi bil zbor še večji, več fantov in deklet naj sledi spretni taktirki p. Vendelina, to je naša iskena želja in naše čestitke ob tako lepem koncertu. Morda bi kdo želel kritike. Ker nisem strokovnjak, povem in zapišem le to, kar sam občutim. Ce so bili morda malenkostni ne-doslataki, nič zato. Povsod so, celo pri velikih zborih. Fantje in dekleta! Na svidenje v prihodnji kulturni sezoni. Začnite jo prvi s svojo pesmijo! Še to naj povdarim da je velik del uspeha doprinesel zopet g. Al Fišinger, ki je petje občuteno spremlal na klavirju. —tč. Slovenci v Oxford universal dictionary Pred kratkim sem iskal neko besedo v zgoraj omenjenem slovarju (izdaja 1. 1955) in mi je oko obtičalo na geslu: Slovene Tam stoji zapisano dobesedno: A member of the Serbo Croatian group of Slavonic peoples dwel-ling in Styria, Carinthia, Carnio-la, and adjacent parts. O NTARIO PROVINCE OF 0PP0RTUN1TY ZAKON 0 MINIMALNIH PLAČAH PREDPISI, KI STA JIH VP0STAVILA INDUSTRIJA IN DELAVSKA ZBORNICA V ZVEZI Z ZAKONOM 0 MINIMALNIH PLAČAH ---SPOŠNI PREDPISI- 1. V teh predpisih pomeni "zaključeno okrožje" (a) Mesta: Hamilton, Oshawa in Toronto; (b) trgi: Ajax, Aurora, Burlington, Dundas, Leaside, Milton, Mimico, New>market, Ntw Toronto, Oakville, Port Credit, Riclimond Hill, Stoney Creek, Streetsville, VVeston in Whitby; (c) vasi: Forest Hill, Long B ranch, Markham, Pidkering, Stouffville, Swansea, VValer-dovvn in VVoodbridge; in (d) tržna okrožja: Ancaster, East Flambo-rough, East Whitby, East York, Etobicoke, Markham, Nelson, North York, Pidkering, Saltfleet, Scarborough, Toronto, Trafalgar, Vaughan, VVest Flamborough, Whitby, VVhitchurch in York. 2. Ti predpisi so za vse delojemalce v vseh panogah trgovanja, podjetij, dela ali podvzetja v opisanem "zaključenem okrožju", razen, (a) za delojemalce, katerih se tiče ontarijsika odločba 437, spremenjene odločbe za Ontario, 1960, kot to izprememba predpisuje, (b) za delojemalce na gradnjah, za katere veljajo predpisi, ik so v pravilih gradbenih predpisov, Ontarijski predpisi 134/63, in zadelo jemalce v hotelih in restavracijah, kot jč to določeno v predpisih za delovanje hotelov in restavracij, Ontarijski predpisi 135/63: (c) Vsak vajenec, kot je to obrazloženo z zakom "Apprenticeship Act" in katerega pogodba je pravilno zabeležena pod "Apprenticeship Act-om"; (d) dijalk, zaposlen pri razvedrilnem programu, ki ga upravlja šolski odbor, ali občina ali kaka njena organizacija ali dobrodelna organizacija; (< ) hišni nadzornik, hišnik ali čsitlec stanovanjske hiše, ki stanuje v istem poslopju. (1) Oseba zaposlena: (i) kot zastopnik ter ima tozadevno dovoljenje izstavljeno v zveži z "The "Insurance Act-om", (ii) zastopnik, ki je registriran pod "The Rea'1 Estate in Business Brokers Act'om". (iii) prodajalec, ki direktno ali indirektno prodaja predmete, posodo, blago ali uslužnosti. Drugi kot taki, ki so zaposleni na delodajalčevem prostoru podjetja ali kot prodajalec na poti, ali kjer so njegove delovne ure določene po delodajalcu ali so lahko potrjene po delodajalcu; (g) pravilno kvalificirani arhitekti, dentjsti, inžinerji, advokati, zdravniki, optometristi, farmacisti, ljudski knjigovodje, merilci zemlje, veterinarji, registrirane zdravniške strežnice, terapisti, ali pa dijaki, ki se priprav jajo za te poklice ali prakso; (h) učitelji', katerih pozicija je razložena z zaiko'iiom: "The Teadhing Profession Act", (i) dijaki, ki so zaposleni kot nadzorniki ali svetovalci otrok, ki še niso dopolnili 18 leto starosti: in ( j) uslužbenci', zaposleni v privatnih hižas (n. p. služkinje), ali če delajo na poljskih delih. 3. (1) Če oseba na spada pod nasledje točke 2, 3 in 4, delodajalec mora plačati delojemalca minimalno plačo $1.00 na uro; (2) delodajalec mora plačat minimalno plačo 80c na uro naslednjim delojemalcem, (a) dijaku, od katerega njegov delodajalec ne zahteva več kot 28 ur dela na teden za časa šolskega leta dotičnega dijaka; (b) osebi pod 18 let starosti, 'ki dela kot dostavljalec sporočil, dostavijalec nakupov, prodajalec časnikov ali po-stavijalec figur na keglišču; (c) sezonski delavec ,v podjetju, ki predeluje hitro pokvarljivo sadje in zelenjavo in je zaposlen na delu za predelovanje hitro pokvarljivega sadja ali zelenjave za dobo ne več kot 16 zaporednih tednov v istem koledarskem letu. (3) Ce oseba ne spada pod točko 2, vsak delodajalec mora plačati, vsaki ženski deloje-imaliki minimalno plačo 85c na uro, za storjeno delo v prvih treh mesecih po u veljav-lierMU zakona o minimalnih plačah, nadalje minimalno plačo 90c na uro v drugem tromesečju po uveljavljenju zakona o minimalnih plačah, in minimalno plačo 95c na uro za delo v tretjem tromesečju po uveljavljenju zakona o minimalnih plačah in potem po določbah, ki so zapopade-ne v točki 1 4. (1) Če oseba ne spada pod točko 2, mora vsak delodajalec v prvih štirih mesecih delojemalcu, ki je zaposlen kot uslužbenec v praikticiranju, plačati minimalno plačo ne manj kot 90c na uro, toda uslužbenec lahko -plača ženski delojemalki, ki je v praktici-ranju minimalno plačo ne maj kot 75c na uro za dobo prvih treh mesecev za storjeno delo od dneva, ko je zakon o minimalnih plačah stopi v veljavo, dalje minimalno plačo 80c na uro za storjeno delo v drugem tromesečju od dneva, ko je zakon o minimalnih plačah stopil v veljavo in minimalno plačo 85c na uro za storjeno delo za tretje tromesečje po dnevu, ko je zakon o minimalnih plačah stopil v veljavo. (2) Število delojemalcev, ki so zaposleni kot praktiikanti ne sme presegali ene petine vseh delodajalčevih ulužbencev, in tam, kjer je število uslužbencev manj kot 5, 'je lahko samo eden uslužbencev v prakti-cinanju; (3) nobena oseba ne more biti plačana kot "praktikant", če: (a) ima spričevalo o vajeniški dobi ali spričevalo, ki vpada pod "The Appren-ticeshlp Act", (b) dela v pisarni, ima diplomo trgovskega tečaja "Secondary Sčhool", ali čc je talka oseba dokončala tečaj z navodili za trgovino in pisarniška dela, ki so na razpolago v obrtnih šolali in čc so le registrirane pod "The Trade Schools Regulation Act-om", ali (c) čejezaposlena za manj kot 28 ur na teden. 5. Delojemalec, od katerega delodajalec zahteva, da dela manj ikot tri ure na dan (katerikoli dan), mora biti plačan za ne manj kot tri ure, toda ta pravila ne veljajo za dijaika, od katerega delodajalec ne zahteva več kol 28 ur dela na teden, za časa šolskega leta takega dijaka. 6. Kjer delodajalec plača svoje delojemalce, ali katerokoli grupo od njih, po komadih (piece-work), se zahtev^ od njega da upošteva zakon o mlinimalnih plačah, če vsaj štiri petine od vseh trikih delavcev dobi plačo, ki je enaka vsa j plači, ki jo predvideva ta zakon za katerokoli dobo plač. PREDPISI ZA HOTELE IN RESTAVRACIJE 1. V teh predpisih, (a) pomenila "hotel in restavracijska podjetja" podjetja ki so: inn, motel, hotel, tavorna, rAStilna (puhlic house) ali drugi prostori, jer servirajo osvežila, ter podjetja, ki imajo dovoljenja v zvezi z "The Liquor License Act-om" in podjetja, kjer za plačilo pripravljajo hrano, jo kuhajo in z njo postrežejo toda ne vključuje turistična pod-jeCja, ki imajo izstavljena dovoljenja v zvezi a "The Tourisit Establishments Act-om" in niso odprta za poslovarije več kot pet mesecev v dobi enfcga (koledarskega leta (b) "zaključeno okrožje" pomeni, (i) mesta: Hamilton, Oshavva in Toronto; (ii) trge: Ajax, Aurora, Burlington, Dundas, Leaside, Milton, Mimico, Nevv-market, New Toronto, Oakville, Port Credit, Richmond Hill, Ston-ey Creek, Streetsville, VVeston in Whitby; (iii) vasi: Forest Hill, Long Branch, I Markham, Pidkering, Stouffville, Swansea, VVaterdovvn in VVoodbridge in (iv) tržna okrožja: Ancaster, East Flamborough, East Whitby, East York, Etobicoke, Markham, Nelson, Norih York, Pickering, Saltfleet, Scarborough,, Toronto, Trafalgar, Vaughan, VVest Flamborough, Whitby, Whit-church in Yonk. 2. (1) Ce oseba ne spada pod naslendje točke 2. in 3 vsak delodajalec mora plačati deloje- malcu zaposlenem v hotelu in restavra-, cijskih podjetjih v zaključe nem okrožju ' minimalno plača $1.00 na uro. (2). Vsak delodajalec mora plačati minimalno plačo 80c na uro vsakemu njegovih usluž-mencev zaposlenih, v hotelu ali restavracijskem podjetju v zaključenem okrožju, kot n. pr.: (a) dijaku, od katerega njegov delodajalec ne zahteva več kot 28 ur dela na teden za časa šolskega leta dotičnega dijaka; (b) osebi pod 18 let starosti, ki dela kot dostavi jalec sporočil, dostavljalec nakupov, prodajalec časnikov, ali postav-Ijalec figur na "keglišču"; (3) Vsak delodajalec mora plačati vsaki ženski delojemalki zaposleni v hotelu ali restavra-cijiskem podjetju v zaključenem okrožju minimalno plačo ne manj kot 85c na uro, za storjeno delo v prvih treh mesecih po uveljavljenju zakona o minimalnih plačah, nadalje minimalno plačo 90c na uro v drugem tromesečju po uveljavljenju zakona o minimalmih plačah, in minimalno plačo 95c na nro za delo v tretjem tromesečju po uveljavil jen ju zakona o minimalnih plačah. 3. Za ugotovitev višine minimalne plače, ki mora biti plačana delojemalcu, (a) se predvideva, da delojemalec zares dela času, ko od njega zahteva delodajalec, da je na delovnem mestu, čeprav delojemalec dela kje drugje ali ne; (b) mora delojemalec, če od njega, delodajalec to zahteva, priti na delo in če tudi dela samo manj kot tri ure v enem dnevu, mora biti plačan predpisano minimalno ■plačo in to za ne manj kot za tri ure, toda ta odstavek ne velja za dijaka, od katerega ne zahteva delodajalec, da bi delal več kot 28 ur v enem tednu med šolskim letom dotičnega dijaka. 4. (1) Če ju uslužbenec, zaposlen po pogodbi, da dobiva hrano olii zobo, ali Oboje, kot del svoje plače, je najvišja cena, po kateri se zaračunavata hrana ali soba lahko za te predpise naslednja: 1. soba $5.00 na teden 2. hrana 50c obrok, in ne več kot $10.00 na teden 3. soba in hrana $15.00 na teden (2) Cena za hrano ali sobo se ne more odtcgnitii od plače delojemalca razen, če je isti hrano res dobil in zares imel sobo za bivanje. (3) Od minimalne plače se ne morejo odtegniti izdatki za naikup, uporabo in pran je ali čiščenje uniform, predpasnikov, pokri-var ali šličnih predmetov oblačil. 5. Ti predpisi se ne nanašajo na vajence, o ka- terih govori "The Apprenticeship Act" in katerih pogodba je pravilno zabeležena pod "The Apprenticeship Act-om". PREDPISI ZA GRADBENA DELA 1. V teh predpisih, (a) "gradbena dela" vključujejo dela na gradnjah, izgradnjah, podiranjih, popravilih, predelavah, okrasitvi ali obnovitvi celega ali samo enega dela poslopja, ceste, mostov (in podobno), in to na površini ali pod površino zemlje, razen del, ki so opravljena po, (i) dijaku, ki se uči arhitekture, zemljo merništva; gradbenega inženirstva, ko so zaposceni pri kvalificiranem arhitektu, zemijemercu, gradbenemu inženirju, v dobi prakticiranja tega poklica (ii) vajencu, o kalem govori "The Appren- Slika ozemlja, ki ga imenujejo predpisi "zaključeno okrožje" ticeship Act" in katerega pogodba je pravilno zabeležena pod "The Apprenticeship Act-om". (iii) oseb,'ki je redno zaposlena z izdelavo, v industrijski ali uslužnostni ustanovi ter opravlja delo čiščenja v prostorih svojega delodajalca, (b) "zaključena okrožje" ipomeni, (i) mesta: Hamilton, Oshawa in Toronto; (ii) trge: Ajax, Aurora, Burlington, Dundas, Leaside, Milton, Mimico, New-manket, New Toronto, Oakville, Port Credit, Richmond Hill, Stoney Credk, Streetsville, VVeston in Whitby; (iii) vasi: Forest Hill, Long Branch, Markham, Pidkering, Stouffville, Swansea, VVaterdovvn in Woodbridge in (iv) tržna okrožja: Ancaster, East Flamborough, East VVhilbv, East York, Etobicoke, Markham, Nelson, North York, Pickering, Saltfleet, Scarborough,, Toronto, Trafalgar, Vaughan, VVest Flamborough, Whitby, Whtt-church in York. 2. Vsak delodajalec mora plačali vsakemu delojemalcu, ki ga zaposluje v gradbenih delih vt zaključenem okrožju minimalno plačo $1.25 na uro. HON. H. L. ROWNTREE, Minister o/Labour LAKE ONTARIO Ti predpisi stopijo v veljavo 30. JUNIJA 1963