Mnlštuo in uprauništuo : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Naročnina listu: Celo leto..................12 K Pol leta....................6 K četrt leta..................3 K Mesečno.................... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati a]i oznanila se računijo s 15 vin. od 6redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 77. Maribor, dne 8. julija 1912. Lemik IV. Bojijo se nas. Z/godil se je slučaj, ki ni slučaj, temveč izrodek našemu ljudstvu sovražnega sistema, katerega se uveljavlja ponekod bolj na skrivnem in prikrito, po drugod zopet z nasilno odkritosrčnostjo. S. K. S. Z. v Mariboru je naznanila c. kr. ograjnemu glavarstvu v Ptuju po običajnem načinu, proti kateremu ni bilo do yedaj še od nobene strani nobenega ugovora, prireditev poučnega mladenišikegui shoda cine 7, julija po poznem sv. opravilu pri Sv. Tomažu blizu Orm,oža. V soboto dne G. t. m. zjutraj je dobila S. K. S. Z. od ptujskega glavarstva, sledeči odlok: Štev. 196&7. Slovenski krščajnskcpsocijalni zveži za) Štajersko v Mariboru. Vsled vloge z dne 2. 7. 1912, prepove ves. kr. okrajno glavarstvo vr,š|itev shofla pri Sv. Tjomažu pri Ormožu dne 7. 7. 1912 po par, 6 .zaikona z dne 15. 11, 1867, drž. zak. Štev 1315, ker se je bati, da se dela nemir in razširi po osebah, ki bi se udeležili sbolla, dušljivi kašelj, ki je sedaj v tej okolici. Izventegja tudi v naznanilu shoda, ni naznanjen namen (dnevni red), kar nasprotuje določbam par. 2 leg. cit. Proti tej razsodbi se sme v teku 14 dneh, raČunši od dneva, sledečega po vročbi, pri c.es. kr, okrajnem glavarstvu v Ptuju vložiti re-kurz, — kateremu pa iz javnih ozirov ne pristoji odloživa, moč, — na ces. kr. namestnijo v Gradcu. Ces. kr. uradni vodja: Netoliczka I. v. C. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju je tedaj prepovedalo mladeniški shod pri Sv. Tomažu. Da so vtemeljevalni razlogi ničevi in sapno pesek v, oči, ni treba, povdarjati, Izvilo se jih je iz trte, ker se je hotelo napraviti naši mladeniški organizaciji neprijetnosti in bi jo gotovi ljudje najrajši poteptali kar v zemljo. Zlasti prvi razlog,, ki govori o strahu pred nemiri, * je ' povsem neutemeljen. Pri Svetem Tomažu je bilo že v razburkanih volilnih časih več shodov., ne da bi se kršil mir in redi, kaj' še le, da bi se zgodilo kaj takega sedaj v teh mirnih političnih valovanjih in na navadnem poučnem shodu, kojega namen je samo razširiti izobrazbo med mladino in jo vsposobiti za težaven življenjski boj. PODLISTEK. Kozel „stok“. (Napisal Januš Goleč.) (Dalje.) Nehal je z molitvijo, tiščal še vedno roke na obraz in res, pošastne postave so bile vednp medle jše, jel se je tudi Lukuš guncati sedhj na to, sedaj pa zopet na drugo stran in — zaspal je. Oba lovca sita spala,, luna je posvetila izza oblakov. ... Prvi se je zbudil Lekš, zložil svoje ude in pobudi v mesečino: ,„A ja, spal sem, hvala B.ogu, da, ni respira, kar se mi je sanjalo“, je gef iel Lekš, in zabijal prav na široko.. Toda zaprl je usta, kjakor bi trenil, se ozrl v smeri proti Ttumplovi bajti in vsi udje se mu zaklepetali od strahu. Luna se je zopet skrila za oblake in Lekš je čul le še počasne korake, ki so s© silišalli v smeri od Tumplia in naravnost proti njemu. O groza! Tresel se je Lekš, da je še pozabil zgrabiti za puško. „iSaj vendar to ni bil jazbec-; jazbec nima rogi v in tudi tako strašno velik ni? Kaj če je >il to sam haštrum, moj Bog, potem me bode raztepel v solnčni prah. Še žejgnane vode nimam, o Marija, o sveta mati božja, sedaj mi pomagaj, tali pa nikoli ne ! “ Tako je jadikoval ubogi Lekše, se zvil v kolobar kakor jež in zamižal: srce mu je tolklo kakor kovaško kladivo in ni se upal ganiti, Mižajl in mižal je en čas, ' zobje so mu klepetali, kafkor da bi repo sekal, pa pošasti le ni bilo nad njega. Vzrokji prepove h leže drugje in se jih nam zdi potrebno javno pribiti. Veter, ki veje iz ptujskih političnih uradov, je nam skrajno nasproten. Pri ptujskih političnih oblastih vladajo, kar se tiče naših, bodisi političnih, bodisi nepolitičnih organizacij, — predsodki in razmere, kakor nikjer drugod' na Sp. Štajerskem. Odkar je Netoliczka uradni vodja, je zavladal pri glavarstvu v Ptuju popolnoma nemški dali. Nemcem, nemškutarjem in z njimi združenim liberalcem gre, sedaj žito v klanje. Zdi se, kakor da Ornig ni samo gospodar na mestnem rotovžu, temveč tudi na glavarstvi^. Naše nasprotnike je postalo strah, tesno in hitro se razvijajočih mladeniških čet, čntijo, kako se jim, bliža čas politične smrti, kajti njihovih zastav se ne oklene mlada roka, a v zaslepljenosti zvesto udani stari pristaši legajo drug za drugim v grob. Naše vrste se pa od dne do dne množe in ravno mladina vihrajočega veselja stopa v naš tabor. Mi imamo bodočnost, nasprotniki je nimajo, od tod njihov strah, od tod njihova nevošljivost. In kakor se vtopljenec oprijemlje bilke, da, bi se rešil, tako hlastalo tudi naši nasprotniki po Vsakem, še tako slabem pripomočku, da bi se oteli političnemu razpadu. Ornig, ta eksponent spodnještajerskega li?jži-nemštva in najzvestejši in najprebrisainejši varuh na pesek zidane spodnještajerske nemške“ trdnjave, je našel, da bi bilo za njegove namene zelo ugodno, če bi imel v roki razne oblasti. Kako so eni in 'drugi uradi — pošta, železnica itd. — kot brezsramna vlačuga vedno rade volje na razpolago nemškemu Volksratu, je predobro .znano in, nam ni treba ponavljati. Edino pri. političnih oblasteh se je še nekoliko odrivalo drugod vsemogočno Volksratovo roko,. Politične oblasti nis,o hotele postati filijalkje nemško-n:a,c. misli in so se držale v nekaki nevtraliteti, ki je bila pa mnogokrat že zelo labilna. Toda kakor drugod, tako je dosegel Volksrajt ludi na političnih mestih s svojim doslednim delom lepih uspehov. Le premnogo je že pritožb, ki smo jih priobčili v našem listu o zapostavljanju slovenščine po političnih uradih in preveč trpkih očitkdv imamo še v evidenci, ki bi jih lahko zajpisali. Rekord v preziranju naših zahtev je pa dosegilo ' v zadnjem Času ' c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju. To se je vdinjalo že povsem na,-®im nasprotnikom in kakor ti godejo, tako se pleše v uradnih prostorih gospoda Netolic.žke. Ker je strali Odprl je oči; luna je zopet potk etila in Zapazil je, da se ga je pošast ognila in jo zavila naravnost proti Lukušu. „Rivala Bogu", se je oddahnil Lekš, „imene že ne bode, saj me nima tudi za kaj, Lukuš je kupil njegovo kajšo, ne jaz!“ Lovec Lukuš' pa je še vedno spal, pošast se tudi ni zmenila za njega,-in šla naravnost v koruzo- Luna se je zopet skrila in Lekš ni nič več videl, ampa/k samo slišal je hitro hlafefainje in pokanje lomljenih koruznih stebel. 'Tja precejšnji trušč po koruzi predramil je pa tudi Lnkuša^ Kol bi ga bilo kaj pičilo, je skočil po koncu, pograbil za capin in hajdi v koruzo. .JJezus!“ je .zavpil, 'capin dvignjen na smrtni udarec, mu je padel zal hrbet; slišalo se je še samo bo—čuk — in žlaputnil je Lukuš z glaisnim truščem; po koruzi. „Jezus, Jezus“, je kričal krojač, „iTumpl, nikar, saj sem. ti pošteno pia — plačal njivo — vo — u — u — u!“ Vendar pošašt ni prenehala), ampak ’ neprenehoma je obdelovala svojo žrtev z rogovi. Lukuš je vpfi' na vse grlo, 'opomogel si je Še enkrat toliko, da je stegnil desnico, pa. nesreča, zagrabil je pošast ravno za brado in bil Sedaj popolnoma prepričam, da ga, davi sam rajni haštrum. In kričal je vedno s slabejšim glasom; 'potihnil je pa kmalu trušč in krik, kajti usmiljenja in pomoči vredni krojač se je onesvestil. Poglejmo še za Lekšom. Kalkpr hitro je ta zaslišal Lukuš,ev „Jezus, ha^triim ! “', si je pa misflil: sedaj bode onega,, potem pa m epe. Ni se pomišljal na 'dolgo, rjmpak brrr—sk je šlo skozi grmovje in ni se ustavil poprej, nego domai. Se tuöi doma ni mogel dolgo razodeti, kaj da ga je tako zastrašilo, Še le drugo jutro je razložil dompr Činv da je sam hai?,trum raztrosil Lukušv v solnčni prah: pred našim okrepljenjem pretresel raznim liberalnim in šjtajerČijansMjin voditeljem mozeg in kosti, jzato mora dati c. kr. glavarstvo svojo roko v pomoč, da se Šikanira ogromno večino celega okraja. Ali je vendar prepoved shoda pri Sv. Tjomažu kaj drugega kot Šikaniranje in sicer skrajno neumestno šikaniranje? Državni zbor. Dunaj, 5. julija. Zadnja sejai " pred počitnicami. Zianjmanje za dogodke v zbornici je pičlo. Poslanci se pripravljajo, da odpotujejo. Segajo si v roke, * žele si vesele počitnice, kličejo si na svidenje, sploh Jo danes ob slovesu pozabljeni vsi spori. Med tem časom vrši pa parlamentarni stroj za|dnja čistilna dela. Zbornica je danes pred vsem Sprejela vlajdni predlog o prodaji neprimičnin, ki so .v državni lasti,, Začetkom seje je prosil poslanec Roger zaradi svojih včerajšnjih napadov na Rusine, ki jih je imenoval ...rusinske pse“, odpuščanja. Ko je bila prva točka dnevnoga reda končana, je predlagal poslanec Stapindki, da naj se včerajšnji sklep, ki posiiaivlja zakon a epidemičnih boleznih kot drugo točko na dnevni red, reasumira, Pri tem predlogu, ki je bil stavljen v smislu večine, je prišlo do precej burnih prizorov med socialnimi demokrati in drugimi poslanci, taklo da je moral souial-de mokra® ki podpredsednik Pernersiorier, ki je ravno vodil razpravo, poklicati svojega lastnega pristaša Seitza k redu. Predlog poslanca Stapinskega je bil nato s 171 proti 97 glasovi sprejet in pride zakonska predloga o epidemijah kot zadnja točka na dnevni red današnje seje, to je, da sploh ne pride v razpravo pred počitnicami. Zbornica je nato razpravljala o poročilu 1 železničarskega odseka glede reforme blagovnega prometa na državnih železnicah ter prešla nato na poročilo legitimacijskega odseka o nekaterih protestih proti Volitvam. Govorili so večinoma socialni demo-kfratje. Poslanec Seitz je obšfirno govoril o volitagli raznih poslančev. Pri glasovanju so bili sprejeti vsi predlog) legitimacijskega odseka in so bile potrjene volitve vseh 38 poslancev, zoper katere je bil vložen protest. IV. Nezavestni Lukuš pa je ležal dolgo v koruzi; še le proti jutru, ko mu je rajhel dežek namočil glar vo. se je nekoliko predramil, odprl oči, p;a> zopet padel v omedlevico. Topli solnčni žarki pa, ki so mu prodrli naravnost v prostorne nosnici in ga silili na kihanje, so ga popolnoma vzbudili. Stresel se je, omencal si oči in se oprl na roki. Potegnil je z roko po glavi, po kateri mu je šumelo, kakor v železni livarni, pogledoval je okrog sebe in dolgjo je trpelo, predno se mu zopet povrnil sipomin. Skjobfcal je na noge in se najpreje na dolgo pokrižal, češ: „.{Sinoči sem pozabil na križ; bi ga bil zlodeja pokrižal, 'gotovo bi me ne bil tako grdo opehal. Pa naj bo, hvala Večnemu, da me še le ni raztrosil čisto!“ Nćf tak in enak način se je zahvaljeval Lukuš proti nebesom in za trdno sklenil, da bode prodal to celo Tumplovo posestvo, izkupiček pa dal za sv. maše. Ce sle je že haštrum v ta hudega spremenil, ;nje«-mu itak ni več nob.ege pomoči; pa verne duše me bodo potem rajši imele in me branile pred hudobo. Nato je poskusil korakaiti, pobral je capin in opiraje se na njega se je vlekel dalje. Za kajkih pet korakov pa je zopet postal in se otipal; bil je poln oteklin, tjedna je bila večja od druge. „?Moj Bog, oh, saj pravim, kedo kje mi bode li spravil te hrge s telesc, ko pa ri':1 ^ več Barbke? No, no, pa še kaj koruze je pogoltnili triAndimar, pa kar surova mu je šla po grlu. Ä ja, žč vem: v peklu ga ze itak preveč žeja, sedaj bi si jo pa rad o-hladil grlo z mojo koruzo. No, maß si jo le, jaz te že ne bodem več preganjal.“ (Dalje prih.') Naslednja točka dnevnega reda so bila ražnja poročila imunitetnega odseka (^nekaterih jpjosiancih, k) bi se naj izročili sodišču. Osem ji|k je bilo izročenih sodišču. , . Sprejeti so bili nato razni predlogi glede zasilne akcije. Govoril je tudi dr. Korošec, ki se ,*e vroče zavzel za južne dežele,. Nato se je začela debaita o zakonu proti epidemijam. Govoril je poročevalec 'dr, Mjiclil, na kar je bila razprava prekinjena, Odgovarjal je nato minister notranjih zajdev baron Heinold na rajzne interpelacije povodom sokolske slavjnosti v Pragi. Za njim je govoril naučni minister Hussarek o interpelaciji poslancev Einspinnerja, Hofmann-Wel-lenhola in drugih o stališču naučne uprave do nemškega telovadništva. Poslanec 'dr. Stölzl izraža zahvalo uradnikom in slugam zbornic. Nato se je zahvalil zbornični prejdse'dnik idr, Sylvester vsem poslancem za delo in trud in je izjavil, da je zbornica s svojim delom lahko zadovoljna. Naznanil je, da bo sklical prihodnjo sejo jpisme-nim potom. Voščil je vsem poslancem vesele počitnice in je zaključil proti YA0, uri zvečer sejo. Državni zbor in dele g |aj c i j e. Vest, da se državni zbor sestane že sredi avgusta, ni resnična. Državni zbor bo sklican še le v sredi oktobra. Delegacije se sestanejo dne 23. septembra. V o d o cestni zakon, ! Diunaj, S, julija. V današnji seji vodocejstaega odseka je predsednik poslanec Udržal popravil krivico, ki jo je bil V včerajšnji sfl(ji prizadel članom HrvafšldHslovens-kega kluba. Udržal je namreč uvidel, da je s svojim samovoljnim postopanjem storil Slovencem krivico in se je o tem še bolj prepričal, ' ko so tudi druge stranice njegovo postopanje soglaisno obsojale. Začetkom današnje seje je poslanec Udržal izjavil, da se čuti dolžnega včerajšnje prizore v odseku v interesu parlamentarizma ostro obsoditi, če pa je poslancu dr. Korošcu s tem, da mu je odtegnil besedo, storil krivic'o, jo rad popravi in sicer s tem,, da miu takoj zopet podeli besedo. Dr. Korošce je nato konstatiral, da so se člani Hiivaško-slovenskega kluba z vso energijo u-stavili poizkusom, da se jim vzame beseda 1 in izjavil, da se bo Hrvaško-slovenslki klub vsakemu poizkusu vzkratiti mu svobodno besedo, tako v zbornici kakor v odsekih slejkojprej z vsemi sredstvi znal upreti. (Odobravanje.) Udržal je nato pozval Člane odsekov, naj se pri včerajšnjih dogodkih ne mudijo in dejal, da bo prtfrlamentarno dostojnost slejkoprej varoval. Nato se je generalna debata nadaljevala. Govorili so poslanci baron Fuchs, Kuranda in drug). Prihodnja seja bo še le v jeseni. Poizkus Cehov in Poljakov Slovence m|ajorizi-rati. se je torej popolnoma ponesrečil. Za po toči oškodovane. Poslanec Brenčič in tovariši so stavili nujni predlog za po toci oškodovane posestnike v Siko-lah, župnija Cirkovce, v katerem zahtevajo odi vlade, da se škoda takoj ceni, prizadetim davek odpiše, eksekucije ustavijo in potrebna podpora podeli. Ob enem se je poslanec B r, e jn Č i č obrnil nja c. kr. uradnega vodjo v Ptuju, da takoj ukrene vse potrebno. Politični pregled. Štajerski deželni zbor. Listi poročajo: ,„(Voditelj štajerskega ustavovernega veleposestva Franc grof Attems je prišel dne 4. ' t. m, na Dunaj ter je konferiral s štajerskimi slovenskimi voditelji, zlasti z dr, Korošcem. Posvetovali se je z njim zaradi delazmožnosti štajerskega deželnega zboru. Grof Attems je proponimi dr. Korošca, d*a naj se u-vede slovensko-nemšk.a spravna akcija ter ' izjajvil, da je štajersko veleposestvo pripravljeno izdelati tak spravni program. Na tej podlagi najj bi potem stopile nemške in slovenske stranke v pogajanja. Dr. Korošec je izjavil, da to misel odobrava in deželni glavar grof Attems je obljubil, da. bodo poslanci Štajerskega veleposestva predložili v naj-bližnji bodočnosti nemškim in slovenskim poslancem v principu izdelane spravne točke.“' i„Neues Wiener Tagbilatt“ poroča, da je deželni glavar grof Attems že sporočil dr. Korošcu temeljne točke nemško-slovenske spravne akcije na Štajerskem ter da se v kratkem prično pod egido i namestnika Claryja meritorna pogajanja. Štajerski deželni zbor bo najbrže sklican potem jeseni. Beležimo kot kronisti. Brambne predloge sankcionirane. Cesar 5. t. m. brambne iprecHoge sank- cijoniral.. "sieu česar so stopile » dne 6. t. m. v zakonito vt..„ jyo. Odstop avstrijskega armadnega nadzornika. Armadni nadzornik in general konjenice nadvojvoda Evgen je javil cesarju odstop od atrinadne- ga nadzorništvp, vsied svojega1 bolestnega stanja. Njegov naslednik bo baje bivši šef generalnega štaba baron Konrad Hötzendorf, . OgrmiO. Zigani ogrski poslanec Kovaes, ki je v zbornici streljal na predsepnika, Tfiszo in naposled ranil samega sebe, se sedaj nahaja v sodnijski bolnišnici. Njegovo zdravstveno stanje je povoljno. Italijanska pravna fakulteta. S|ubkomite proračunskega odseka za itajij/ahs-ko pravno fakulteto je imel dne 4, t. m. ki*, d ko sejo, v kateri se je nadaljevala razprava o italijanski pravni iaiklulteti. V splošno začudenje je nemški jpot-slanec profesor dr, Waldner govoril v prilog, italijanski zahtevi in poudarjal potrebo, tta se ustanovi- v Trstu italijanjika visoka trgovin skaj šola, : s katjero naj bi se združila italijanska pravna fakulteta, Oh-sek je s tem končal svoje predpočitnišiko delo in se snide zopet še le jeseni. Vstaja v riJ-Caiiiii. Iz Erzeruma je dospelo v Carigrad 43 častnikov pod vodstvom polkovnika Alijah Izreta, da razlože vladi nezadovoljnost vojaštva z vlado komiteja in da ji naznanijo svoje zahteve, ki so zelo podobne o-nim bitojljskih upornikov. Iz, okolice Carigrada odpotuje cela divizija v Albanijo, ker vojna uprava tamošnjemu vojaštvu ne zaupa. Sploh se čete v Albaniji vedno menjavajo. Število de z, te rt er jev. Brez dvoma je, da so posebni emi^ìrji pri zadnjih volitvah totalno poražene liberalne entente, katere šef je upokojeni polkovnik Sadik bej, vprizorili upor. Položaj je tembolj nevaren, ker simpatizira 80 odstotkov častnikov v Bitolju, med njimi tudi fvijšji Častniki, z uporniki ter sta dobili obe stotniji, ki n,ajj bi zasledovale upornike, nalog, da utaj se na nobeden način ne spustita v boj z uporniki. Med tem se vrše pogajanja s šefom dezerterjev Tajar begom. Do dne 27. junija je dezertiralo baje iz Bitolja 5 častnikov in 80 mož, iz Prilepa ,5 častnikov in 1Ö mož, iz Korice 2(7 mož, iz Dibre 5 častnikov in 120 mož, iz Ohride 7 mož in iz GruŠeva 10 mož. Nad 20 Častnikov vojaške garnizije v Bitolju je izstopilo iz vojne rezerve. Busija. Nemška cestarska jahta, „jlljolienzollerii“ je dospela Sne 4 t. m. ob 10. uri dopoldne v Baltilšport. Nemške ladije je spremljala ruska torpedna divizija. Nemški poslanik z vojaškim in mornariškim atašejem se je peljal oesarju nasproti. Ruske,' ladije so pozdravile nemške ladije s salutom 33 strelov. Ko je jahta „IHohenzolIern“ pr kital a, je obiskal car nemškega cesarja,, ter pozdravil tudi princa Adalberta in 'nemškega državnega kanclerja. 'Vladarja sse razgovarjalla do 11. ure. Pozneje je obiskal nemški cesar qarja na ladiji „Stajndart“, se oglasil tudi pri carici !in princesah, Nato se je vršil zajterk, katerega se je udeležil tudi princ Adalbert, nemški državni kancelar in nemški poslanik. Ruski vojni minister Suhomlinov in posl:,hib Sverbejev se sprejema nista udeležila. Iz davčne službe. Prestavljen je c. kr. davčni oskrbnik Rudolf Hovšek iz Slovenske Bistrice v Ormož. Romarski vlak k Mariji Pomagaj na Brezje prirodi Slovenska krščanskosocialna zveza prvi ponedeljek v avgustu. Letošnji'nabori. Sedaj poročajo listi: Letošnji nabori se bodo tako v naši kaikor v ogrski državni polovici začeli dne 12. avgiustaf. Smrtna kosa. Umrl je pri Mali Nedelji Milija Kol avi č, oče tamošnjega župnika in brat častitega gospoda 'Jožefa Kolariča; župnika v Šmartnem na Paki. Sklep šolskega leta na c. kr. gimnaziji v Mariboru. Preteklo soboto 'dne 6. t. m, se je pouk zaključil s slovesno mašo, ki jo je ob asistenci gimnazijskih veroučiteljev, gospodov profesorjev dr.'Anton 'Medveda in J. Kociperja, pel v stolnici1 kanonik in stolni župnik Fr. Moravec, Po ra,:tf ielitvi. 1 spričeval so se vršile sprejemne skušnje za, I. razred, ki so bile to leto, z ozirom na stariše, končane,f v enem dnevu ; v slovenski oddelek je že zdaj sprejetih bli-ku 50 učencev, večina pa jih pride, kakor navadno, v jeseni. Jutri se začnejo zrelostni izpiti, ki 1 bodo trajali do 15l julija. Priglašenih je 44 kandidatov, — V soboto se je z razdelitvijo sjpričeval končaj pouk na, mariborski gimnaziji. Na zavodu je bilo z paralelkami vred 16 razredov, katere j;e obiskovalo 5J>|7 rednih učencev, 12 prihatištk in 1 priyatist, skupno torej 570 učencev. Izmed teh je bilo 337 Slovencevln 233 Nemcev. Klasifikacija je v splošnem izpadla še precej ugodno. Odliko ima 83 učencev, a dobrim vs-pehom je končalo 368, splošno spUs|obfnili je 26, nesposobnih 61, poskfušnjo pa ima 37 učencev. Izmed Slovencev imajo sledeči odliko: I. B razred: Anto-loviČ Ivan, Kovačič Peter, Krajnc Jožef, Kišela Jož. I. O razred: Merčun Ljudevit,1 Olzmee ' Stanislav, PrebevŠek Alojzij, Se.'divìy Ivan, Stajncer Ljudevit, Tomažič Anton, Verstovšek Zdenko, !Z(upanČiČ Fr,, Žinkovič Alojzij, Žunkovič Frane. IL B razred: J. Benja, Breznik Franc1, Erker Ivan, Goričan Franc, Jamnik Ivan, Kopri/vuiik Ivan, Lesinšek Franc, Lobnik Jakob. II, C razred: Stabej Jožef, Umek Ivan, Vhnpolšek Alojzij, Žula Ivan. III. B razred: Duk-man Franc, Mihalič Boris. IV. B razreü: Cafuta A., Kajro Anton, Konrjad Josip, 'Lorger Alfonz, Lovrec Franc, Marschitz Robert, Ranitner Vinko, Živko K., V. B razred: Vreča Oton. VI. razred: KoISök Konrad, VIL A razred: Kruši Jožef. VIL B razred: Aušič Martin, Glaser Ivan, Urleb Franc, Vlil, Bratina Franc, Goričar Anton, Hapermut Avguštin. Jožef Mirt, Muhič Franc, Muster Jožef, Robič 'Maks, Satler Franc, Svetina Franc. Ribnikarjeva afera pred sodiščem, X peteK 5. t. m. so se zaslišale nadainje priče, ki so za Ribnikarja kolikor toliko ugodno pričale, da, nekatere celo tako ugodno, kakor na primer dr. Zarnik, magi-stratni svetnik v Ljubljani, da mu je po poročilu listov njaprtil 'državni pravdnik preiskavo radi krivega pričevanja. Bivša ' nevesta Ribnikarjeva, neka Nemka, ki živi ločena od dvojega moža, je izpovedala, da je bilo obtožencu dobro znjano, kaj se bo tiste dni v Ljubljani godilo, S;aj je njej celo svetoval, da naj prestavi v sobi postelje* da se jej kaj ne (pripeti. Zaslišan je bil tudi bivši vodja kranjske radikatno-liberalne politike dr. Žerjav, ki je izpovedal za Ribnikarja ugodno, Zjhhpilno je, Ida (tega, gospoda sodišče ni zapriseglo, ker je v preiskavi zaradi goljufije. Mož je zapleten v polom Agro-Merkurja, tudi pri kočevski posojilnici, ki je tik pred konkurzom, ni njegova vest brez; očitka; a tudi pri' zvezi slov. zadrug menda ne bo vse v redu, kjer je bil priča še predsednik. Nekjaiere priče (Sitar, Kunaver, Švigelj iteli) so imele vtis, da je bil Ribnikar vodja demonstrantov pred nemško kazino, da je celo hujskal to množico, ki je po sklepu njegovega govora razbila šipe in prodrla policijski kordon. — V soboto zjutraj je bila razglašena razsodba in je bil Ribnikar oproščen, Sodni dvor je verjel v glavnem razbremenilnim liberalnim pričjam, med tem ko je izpovedbe oib-težilnih prič bržkone smatral nebistvenim. Vojaška godba in Südmajrka. V Spodnjem Dravogradu je imela Sudmarkina podružnice včeraj 7. t. m. veselico s sodelovanjem vojaške godbe 17. pešpolka,, Vojaška oblast v Celovcu je Slovencem zadnja leta vedno in povsod nagajala, tudi z [godbo pri prav nedolžnih slovenskih veselicah, Sudmarki, ki uganja zoper Slovence uajgrše vrste versko-narod-no hujskanje, pa je vedno na razpolago. Ali se vojaška oblast zaveda, kaj da dela in kakšno stališče da je s tem zavzela nasproti patrijotičnim Slovencem, kojih program je izražen v besedah : Vse za vero, dom, cesarja! Pri Šifrirna chinili veselica^ pa pojejo „Die Wacht i?Jm Rhein" in „.Bitemarcklied.“ Ce je vojaška oblast v Celovcu Siidmarki tako naklonjena, 'potem se seveda ni čuditi', da, so se zadnjič pri Sonnwendfeier celoivjških podružnic SiVclmarke na Križni gori udeleževali tudi aktivni častniki 17, pešpolka, prodajali korijandoR in nosili frankfurtar-ske trakove. Smo pač v Avstriji, kjer se patrijotizem plačuje z brcami. Schulverein in Sudmarka! Skrbita za zanemarjeno in propadajočo nemško deco, mesto da vršita sramotno potujčevanje slovenskih otrok! „.Mir“ piše: „jCelovška mestna okolica kaže silno žalostno lice. Ljudje prihajajo trumoma od vjšSph strani, delavci in postopači polnijo siromašila stajnovanja, in semterja je še vmes nekaj pošjtenih duš, drugo pa je barabija;. T,:riunoma Žive skupaj neoženjeni moški in ženske. 'Moški, ki ni mož, dela kadar je sila), ženska, ki ni' žena, ziblje, otroci kradejo in beračijo sestradani, dokler jih -policija ne oöjvede v zapor; iz zapora v šolo, iz šole na i cesto in zopet v zapor v žalostnem kolobarju. Za te. otroke so riapravi li zavetišče „iKnabenhort“, ki je nadzoroval tekoče leto '9|5 gojencev. Pri letnem občnem izboru se je poročalo, da je gmotni položaj društva ^žalosten“, magistrat so prosili, da z vso odločnostjo postopa proti otro-kom-beračem; društvo se je obrnilo tudi na SM-marko in na nemški Schulverein! !T|a je bil|% enkrajt pametna! Sudmarka in Schulverein tukaj živita in imata svoje največje dohodke, od velikajnskih veselic, na.„ katerih se puli samo nevedni, lahkomiselni dela-vec, da izda zadnje krvavo prislužene kronice. , Dako se ljudstvo korumpira s pijančevanjem, plesom in ponočnim veseljačenjem; naj potem Sudmarka an pa Schulverein tudi dkrbita za otroke nesrečnih divjih družin, ki se po cestah potepajo. In to so večinoma nemški otroci; tukaj gnije nemški' narod; dajte v te res potrebne namene in varujte svojo mladino mora-lične pogube! 'To bo bolj paketno, kakor če se denar teh „.narodnih“ društev porabi v ponemčevanje Slovencev, Tukaj pa menda Sc,hulverein in Südmar-ka nimata nič oči in nič ušes, kajti gmotno stanje društva „Knabenhort“, ki v resnici skrbi zL otroke, je „žalostno“! — Kako je za JkulturniTnernški naroči sramotno, ha pusti lasten m jraščaj v bedi in blatu, ni potreba posebej poudarjati. Kaj pomaga Nemcem, če ulove nekaj slovenske dece, če pa njihovo narodno telo v notranjosti gnije. Taj narod postane s časom brezžhfljenjska mrhovina in naj je Še tako številen. Preveč zdravnikov. Dunajski useučiliški senat je sklenil uvesti na anatomionem institutu numerus elausus. V bodočem šolskem letu bo na institut pri-pnščenih Samo 1000 medicjincev. Letos je bilo v tem institutu 1500 medicincev, torej bo moralo najmanj 500 dijakov oditi na druge univerze. P. n. naročnikom! Ra ne bo kdo mislil, da ga po krivici tirjamo 2a naročnino,, javljamo, daj smo zadnjič priložili položnice vsem naročnikom, tudi takim, la so imeli naročnino že plačano! Slomšekova slavnost. Priprave za Slomšekovo slavnost Orlov v St. Juriju ob južni železnici se že pridno vrše. Kranjski Orli so obljubili udeležbo. A društva, ki hočejo sodelovati pri ljudski veselici, naj se javijo predsedniku podzveze Orlov gospodu dr. VerstcJrršeku. Pevska društva naj pridejo polnoštevilno na to veliko Slomišekovo slavnost! Evharistični shod na Dunaju. Škofijski pripravljalni odbor v Mariboru uljudno opozori vse čč. dekanijske urade, rda naj kar najhitreje blagovolijo vposlati seznam udeležencev pri kongresu iz posameznih župnij. Do sedaj sta došla seznama iz Jarenine in iz Ptuja. Najmanje do dne 15, julija mora škofijski pripravljalni odbor nabiranje skleniti. .Gospodje nabiralci, prosimo, naj pazio na sledeče: 1. V(sak prigllašenec, ki se hoče voziti za znižano ceno, mora dodati še 35 vinarjev za kolek, ki ga zahteva država pri znižanju voznine. Teh 35 vinarjev se mora dunajskemu odboru vnaprej poslati. 2. Kateri se bodo vozili s posebnim vlakom, plačajo pristopnino in voznino, kdor se bo pa sam vozil, samo pristopnino. 3. Prav je, Če se že sedaj pove in na nabiijaino polo zabilježi, kdo misli iti tudi v 'Marijino Celje. Po dosedanjih preglasih smemo sklepali, da bo udeležba prav lepa. Čudna pota. C. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju je prepovedalo mladeniški shod zadnjo nedeljo pri onem Sv. Tomažu pri Ormožu, od katerega je bilo pri zadnjih državnozborskih volitvah ovadenih več naših pristašev radi razširjenja letaikov. Ali mislite, da bi se ne našlo nič skupnih momentov, če bi se to značilno vsporednost preiskalo? V ta temna ir. Čudna pota, ki vežejo Sv. Tomaž in Ptuj, bo treba posvetiti. Priznanje slovenskemu umetniku. Profesorski Jcoäegij akademij^ obrazovanih umetnosti na Dunaju je razpisal v letošnjem tečaju delo samozavest. Kot najboljše delo je izbrano delo Slovenca Urbanija, ki je dobil častno nagrado. Cisti dohodek Avstro-ogrske banke. Cisti dohodek Avstro-ogrske banke za prvi semester znaša 20.697.000 K proti' 13,118.000 1. 1. Dvoboj v novem ■ kazenskem zakonskem osnutku. V novem kazenskem zakonskem osnjutk|u se nahaja radi dvoboja več novih določil. Novo na prim. je, da ae zamorejo razen kazni ’zapora naložiti tudi visoke denarne globe. Za poziv na dvioboj je predlagana kazen zapora od enega tedna do enega leta in denarna globa do 10.000 K. Ce se kdo posluži v 'dvoboju orožja, zapade kazni zapora od 4 tednov (do 3 let. Z’a težje pogoje pri dvoboju so določene ostrejše kazni. V osnutku se glasi: Če se kdo poslužuje v dvoboju orožja, ki bi dovedlo do nezmožnosti v boju, zapade kazni od 3 mesecev do 5 let; če rabi kido v dvoboju orožje z namenom, da bi prišel kateri ob svoje življenje, zapade kazni od enega leta do deset let. Razen tega se še kaznuje z denarno globo do 20.000 K. Zjanimjivo je tudi naslednje doppio : Ce kdo žuga komu z zaničevanjem, da bi ga vnel k dvoboju s kom drugim, ali Če kaže kdo zaničevanje, ker ni hotel sprejeti poziv k .dvoboju, ali če ni hotel koga pozvati na dvoboj, zapade kazni od enega tedna do enega leta. Razen tega še pa zapade denarni globi do 10.000 K. Ni pa kaznjfv dvoboj1, pri katerem so se poprej določile razne varnostne odredbe,, da se zabrani kakšno večje telesno poškodovanje. Za „Slovensko Stražo.“ Gospod Alojzij Mohorko, stolni cerkovnik v Mariboru, je darovjal prvi 2-kronski novec za „Slovensko Stražo.“ •— Za „Slov. Stražo“ je daroval velečastiti gospod župnik J. Rozman pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu 3 K. Prisrčna hvala! Ivanka Žagar, gostilničarjeva hP pri St. Janžu na Vjinski gori’ je pa dedovala lepo ištevilo obrabljenih .znamk. Hjvala lepa ! Pol milijona za katoliško vseučilišče. Vodja katoliških Belgijcev in bivši minister Beernaert je napravil ustajnovo za vseučilišče v meistu Löwen z glavnico 590.000' frankov. Katoliška gimnazija. V Zagrebu bodo osnovali skupno katoliško gimnazijo za zagrebško, djakpvsko In vrhbosansko biskupijo. Namen ji bo vzgajati vrle mladeniče, ki bi imeli poklic za svečeništvo. Potrebno gimnazijsko poslopje je že pripravljeno v Zagrebu. Ker je nedavno nadškof dr. Posilovič ida(roval v to svrho pol miljijona kron, se bo zavod otvoril najbrž že v jeseni, ako se doseže popoln sporazum. Med ljudstvom. Ribnica na Pohorju. Lep praznik smo praznovali včeraj pri naß. Naše Kmečko bralno društvo je praznovalo svojo 25-letnico. Öd vjdeh strani lepega zelenega Pohorja so prihiteli ljubi gostje, da tukaj v našem lepem kraju z nami vred slave velepomemben dan, ’Med došlimi smo videli najodličnejše kmete _n:a£fega Piofhiorja in celo zastopnike iz zelo oddaljenih občin. Prostori pri gospodu Puhru so bili polni. Slavnost je otvoril druištfvieni predsednik, gospod Držečnik, ki je pozdravil zbrane in podal jedrnat opis društvenega delovanja v 25 letih. Slavnostni govornik, gospod* profesor dr. Ant. M e d, v e d, je z njemu lastno ognjevitostjo očrtal pomen bralnih društev sploh in posebej še našega bral- nega društva. Drugi del njegovega govora je bil posvečen Slomšeku, V krasnih besedah je oznaJBil govornik pomen tega velikega moža in končal s trikratnim „slava“f-klicem Slomšjekovtemu spom|inu. In zbrano ljudstvo je navdušjerfo in hvaležno zaklicale „slalvial“ Za dr. Medvedom je govoril 'domači mladenič Franc Miklavc. Povđarjal je zlasti potrebo, da morajo biti slovenski fantje značajni. Domači diletantje so nato predstavljaju igro : „Divji lovec.“ Rešili so svojo nalogo izborno dobro in želi mungo pohvale, Omeniti moramio, da nam je zapel domači pev-sdi zbor mnqgo mičnih pesmic. Po dovršenem vsporedu se je razvila živahna zabava, ki je trajala y pozno noč. Z upanjem, da se še večkrat snidemo k enaki prireditvi, smo se potem, razšli. Štajarskd. Tezno. (Pri podiranju drevja ponesrečil.) V petek popoltdne je pomagal 18letni delavec Miklavž Nudi v bosti na Teznu podirati drevesa. Smreka, katero So 1 podžagali, je pa padla na blizu stoječa drevesa, in delavci so morali smreko z vrvjo r vleči, da se je podrla. Pri tem pa je drevo Nudla tako nesrečno na glavi zadelo, da mu je strlo zgornjo in spodnjo čeljust. Rešilni voz ga je takoj odpeljal v bolnišnico, Žerovinci. Prihodnjo nedeljo dne 14. /t. m. bo gospod poslanec Mihael Brenčič 1 poročal o svojem delovanju v Žerovincih pri gospodu Pihlarju, n,a|;a Dekliška zveza pa priredi v korist „(Slovenske Straže“ veseloigro „Prisiljen stan je zaničevanj.“ Možje, vsi na shod! Mladina in stariši k veselici. Celje. Pomotoma se je v zadnjem „Slovenskem Gospodarju“ poročalo, da se vrši izpit nja orgljarski šoli v soboto dne 13. t. m. Popravljamo, dai se ta izpit ne vrši dne 13. t. m., temveč prihodnji četrteik, to je dne 11. julija], Kdor se hoče izpita udeležiti, naj blagovoli vzeti to pomoto v poštev. Trbovlje. Vabjimp na II. občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze, skupina Tjrbovlje, ki bo v nedeljo dne 14. t. m., ob 3. uri popoldne, v dvorani Društvenega doma s sledečim, dnevnim redom: 1. Pozdravni govor lokalnega načelnika, 2. Govor zve-zinega odposlanca. 3. Citajnje zapisnika o I. občnem zboru. 4 Poročila: a.) načelnika, b) tajnika, c) blagajnika, d) pregledovalcev računov, e) zastopnika na z\5ezlnem občnem zboru. 5, Volitev odbora za leto 1912—1913, G. Slučajnosti, — Vse člane in prijatelje Jugoslovanske strokovne zveze uljudno vabi na občni zbor — odbor, Slovenjgradee. Preblizu rezalnega stroja za čreslovino je prišel v SloVenjigraldeu devetletni deček Franc Sušeč. Zagrabilo je kolo dečka in ga zavrtelo parkrat na okrog. Dečku je strlo stegno in vrhutega je še dobil notrainje rane. iTježko bo okreval. Stariši, pazite na otroke! ' Poštar izginil. V Irdhingu na Zgornjem Štajerskem je izginil ondotni poštar Wimmer s 54,000 K denarja. Pobegnil je s svojo ljubimko bržčas v rA-meriko. Nevihte in neurja. V četrtek si je ogledal okr. glavar Weiß, po toči prizacVeta posestva nja ptujskem polju, v ^gornji' Bistrici in v Framu. V petek se je mudil v prizadetih krajih ekscelenca štajerski cesarski namestnik grof Clary. Öbiskal je tudi razen že zgoraj omenjenih krajev še Novoves, Zfgornjo in Spodnjo Poljskafro in Ruše. V Slov, Bistrici je konferiral tuffi z našim poslancem gospodom Novakom. Dosegel se je, kolikor izvemo, v vseh vprašanjih popolen sporazum. Tekoči teden se bodo vršile cenilne komisije in Še le po izidu Teh komisij se bo sklenilo, kateri davki naj se opuste in v katerih občinah je podpora potrebna. Dne 2,. julija olb 1. uri popoldne je grozno pobila toča v St. Jajnžu na Dravskem polju. Zmlatila je na polju vso setev, padala je, kakor da bi orehe sipal. Ubogo ljudstvo zre s strahom v bojiočnost. Koroško. St. Jakob v Rožu. Požarna bramba v St. Jakobu v Rožu je imela, dne v nedeljo dne 30. junija 19(12 prav lep in pomenljiv dan. ISloVensko gasilno društvo je obhajalo svoj 251etni obstjanek. Ob ftej slovesni priliki si je to koristno društvo omislilo novo brizgalno, ki je bila v nedeljo dnje ,30. junija slovesno blagoslovljena. Ob treh popoldne so se zbrali pred gasilnim domom vsi domači gasilci, kakor čne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopaluike in osipainike, mline za sadje in grozje mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali pumpe za studence in gnojnico, s katero se lahko napumpa v eni minuti eden pclovnjak vode ali gnojnice, vsake vrste male in tndi velike tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtnice, katere pustim sam postavit na svoj odgovor, stroje za seno kosit, obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja; ima tndi vsakovrstno železje za mline in žage, tndi motorje na bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar ali „dampf“, največje mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Central Bobin“ po najnižji ceni, vsakovrstne Btroje za kovače, lončarje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator“, po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo veliko časa in drv. Najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrnje melje in doma vsakovrstno moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušnjo; kolesa ali bicikelne, pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako ma piše, da se on sam pri kmetu oglasi, dobi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da se dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene priprave za mlatilnice se pri njem dobijo, katere mora vsak kmet imeti, kdor ima mlatilnico. 42g Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“. kamnoseška :: Znal n grasiranle In vsa monumentalna in stav-mateiijsia. s s :: Velita zaloga .. Rulantal eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee«p Na debelo! Veletrgovina s papirjem. Na drobno ! Katoličani ! Slovenci ! H kateremu krojaču se naj obrnemo^ Jos. Macuh Maribor, Stolna ulica 5 nasproti Ljudski posojilnici. Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk; osobito se priporoča vsem cenjenim odsekom „Orla“ za nabavo kompletnih krojev, kot čepic, bluzk itd. za javne nastope in prireditve. Imam nadalje veliko zalogo črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn. Cene nizke! Delo solidno in vestno! Postrežba točna! Aparat za lotanje poleg stoječa slika in kateri bi v nobeni ne manjkal, se dobi; er & Co. 281 Sv. Jakob v Slov. gor. Cena s svincem in ravcdilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju. 44 Jako priprosto ! Zelo praktično ! Nobena igrača !' n M* M Bk.« nA «B BS II Liniment mazilo, najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja franko. Mesina lekarna pri c. kr. «Orlu" h Mariboru davni frg tik rotovža. m Srečke v korist Slov. Straži prineso obmejnim Slovencem pomoč, naročnikom v srečnem slučaju bogastvo. Nihče naj ne zamudi žrebanja turških srečk dne 1. avgusta 1912 pri katerem bo vzdignjen glavni dobiček čistih 400.000 zlatih frankov. Vsak naročnik dobi eno srečko v korist revnim otrokom z glavnim dobitkom v vredf o^ti 5000 kron zastonj. — Pojasnila daje za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana. 153 Loterijske številke: Dne 6. julija 1912. Cradec 54 69 78 85 43 Dunaj 28 47 59 43 1 Varstvo proti požarom ! • •••Mima Ako hočete mimo spati, krijte strehe z asbestnim Skrilje m - - - ►ZENIT« ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen, trpežen in ne drag. ZAJEC & HORN, betonsko podjetje Ljubljana. Fr. Kampuš : Zg. Poljskava pri Pragarskem Goričar & Leskovšek Celje : Graška ulica štev. 7. Zvezna trgovina K« Celje, Rotovška ulica štev. 2. Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja :: pisalnih in risalnih potrebščin. :: Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. eeeeeeeeeeeoeeeeeeeeei ROBERT RIERI SÄT SHS SÄ !