535
slovenska folklora so v enaki meri pridobile s to knjigo. Proučujmo naš narod, proučujmo, kar ima on v svoji preteklosti in v sedanjosti, na svoji zemlji in v svoji duši in s tem bomo tudi polagali temelj za njegov vsestranski napredek.    .          Dr. L. Lenard.
Dalje je še izšlo v tem  mesecu:
Planinske cvetke v podobah. 97 barvanih podob s slovenskimi, nemškimi in latinskimi imeni. Izdal in založil L. Schwentner.
Že poprej so izšli „Metulji" in „Hrošči in žuželke". Knjižica je rabna za turiste, pripravna za darilce otrokom, pa tudi drugim ljubiteljem prirode bi utegnila biti povšeči.
Večna molitev — molitvenik za častivce Svetega Rešnjega Telesa. Ta priljubljena knjiga je izšla novi obliki in z večjimi črkami. Vsebina se ni izpre-menila nič, pač pa se je dodal pasijon ali trpljenje našega Gospoda. Vezava je lepa in trpežna. Vezana
Mešani in ženski zbori. Uglasbil Fran Fer-jančič, založila Katoliška bukvama, cena partituri K 3* — , vsak glas 50 v. V dobi verskih in političnih bojev se muze oglašajo redkokdaj; zato je dvakrat dobro došlo vsako izvirno umetnostno delo, bodisi na pesniškem ali glasbenem polju. Tako delo smo prejeli iz rok znanega skladatelja Frana Ferjančiča. Zbirka obsega pet mešanih in pet ženskih zborov in ima 43 strani. Mešani zbori so: 1. Pozdrav slovenskemu domu, 2. Tone solnce, tone, 3. Planinarica, 4. Pustni večer, 5. Solnce čez hribe gre. Ženski zbori: 6. Na morju, 7. Šivilja, 8. Plevice, 9. Rožmarin, 10. Lahko noč.
Iz vseh pesmi se zrcali ona skromna, nežna, čista in poštena duša, ki se zove Fran Ferjančič, ona čebelica, ki snuje na tihem in nam od časa do časa podaja sladkega medu. Skladatelj je izbral same dostojne pesmi, ki se smejo peti v vsaki družbi ne le brez škode, marveč v korist. Morda je v tej zadevi še preveč tenkosrčen, ker od samega rožmarina in lahkih noči tudi ne moremo pevati. Nočemo se spotikati nad brenčečim zborom št. 9, ne nad enoličnostjo daljših zborov. Dejstvo je, da so te pesmi globoko zamišljene, lepo dramatizirane, pravilno harmonizi-rane, prepletene z duhovitimi imitacijami, polne globokega čuvstvovanja. Nekatere so precej obsežne, zategadelj   še   bolj   porabne za koncerte   naših društev.
z rdečo  obrezo  stane  3  krone.   Dobi  se v Katoliški bukvami.
Primožič M.: Poslednja volja. V Gorici 1909. Tiskala „Goriška tiskarna" K. Gabršček. Strani 30, cena 30 vinarjev.
Kukovič Fridr.: Nekaj o pašnikih in paš-niških zadrugah. Na Dobrni 1909. Lastna založba. Tisk „Tiskarne sv. Cirila".
Talija 2 4. Revček Hndrejček. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Drugi popravljeni natisk. »Goriška tiskarna" A. Gabršček. Ureja Fran Go-v e k a r.
Josip Spillmann: Prvič med Indijanci Ljubljana 1909. Spillmannove povesti 17. zvezek. Založila Katoliška bukvama. Cena 60 vin., vezan 80 vin.
Anton Dokler: Slovarček k izbranim Ovi-dijevim pesmim Sedlmauerjeve izdaje. Založila Katoliška bukvama 1909. Cena K 1*90.
Emil Zola: Jacques Daraur in Nais Mlečnim. Salonska knjižnica IX. Gorica. 1909.
Najlepša izmed vseh je pač „Tone solnce", potem „Na morju" in „Plevice". Jako težavno je skladati pesmi, da so vsem všeč. Če skladaš preprosto, se ti očita banalnost, če zlagaš umetnostno, se ti reče, da ni za naše ljudstvo. Zdi se, da se je Ferjančič srečno izognil obeh skrajnosti, da nam je domačega duha podal v umetnostni obliki. To velja zlasti o narodnih pesmih (Planinarica, Solnce čez hribe gre, Rožmarin), katere je odičil z umetnostnim lepotičjem.
Ta krasna zbirka ne sme ostati mrtva. Naša dolžnost je, da povrnemo trud skladatelju, žrtve založniku s tem, da za vsako društvo, ki goji pesem, nabavimo ves material, proučavamo pesem za pesmijo in jo omilimo pevcem in slušateljem. Malokatera zbirka nudi toliko pristnega in dragocenega materiala. Pre-biraje stran za stranjo vzkliknem radostno: To je napredek, to je prosveta, to je delo za narod!
P. H. Sattner.
„Bom šel na planince." Potpuri slov. nar. pesmi za tamburaški zbor, zložil Marko Bajuk. Cena 3 K. Založila Katoliška bukvama. Izvečine splošno znane prijazne narodne pesmi so zbrane v živahen venec, ki bo tamburašem dobro došel. Vtis bi se povišal, če bi stala kaka pesem tudi na dominanti ali subdomi-nanti, sedaj stoje vse na znani tamburaški toniki G-duru. Medigre so dosti srečno vpletene.
::::h|||h::::~[Ib1I ""nlBlU-"'
Glasba.