—x 101   >~—
M&&M                       Pokopali smo jo.
^CT^olče smo sedeli ob postelji, na katerej je ležala stara mamiea bolna. Koinaj ^JIlf smo s' "Pa'' fl''la^'' ^a ^i se ne vzbudlla. Zdaj le v mrakn je malo zaspala. ' Pred kakimi tremi dnevi morala je v posteljo. Nogi je niste hoteli vcč* nositi, glava jo je bolela in hud kašelj se je je lotil. Trdna je bila, v resnici trdna. in to s 84. loti. Ali vse ima svoj konec. Tudi ona je postala slaba. Glas se jej je tresel, kadar je govorila. In kako radi smo jo imeli! Koliko narn je znala povedati mičnih zgodeb, pripovedek in še celo od Francozov nam je pripovedovala. Kako srao jo poslušali! Z odprtimi usti, podprti z rokami na mizo, zapomneli smo si vsako besedo, katera jej je prišla iz ust. Ali žalostna, zelo žalostna je bila to zimo. Govorila je malo. Ce smo jo prosili, da nam pove kako povest, odgo-vorila nam je: ,,Pripravljati se morarn na smrt, ki bo prišla po mene. Nimam tedaj časa pripovedovati vam zgodb, otroci dragi." Vselej se jej je zarosilo oko in pogledala nas je milo, potem je odložila molitveno knjižico, katero je imela zadnje dni vedno v rokah, odkašljala se, obrnila se k nara in nam povedala kako mieno povest. Casih jo je prijel kašelj, da je morala nehati pripovedovati. A na-posled je vedno pristavila: ,,Le pridni bodite, otroci ljubi in sporainajte se večkrat v molitvi svoje babice, katero bode dobri Bog kmalu poklical k sebi." — ,,Saj še ne boste umrli mamica. Kmaln pride vzpomlad in takrat bodete zopet zdravi." — nNe, ne, otroci ljubi, moje popotovanje se bliža li konen in vzpomladanskega solnca se jaz ne bodem nikoli več veselila."
In res se ga ni.
Vzbudila se je oni večer in hotela sesti na posteljo, ali moči so jo za-pustile. Tiho je jela govoriti. Nismo je razumeli. Potem je zaprla oči in pot jej je stopil na čelo. ,,Umr!a je," dejal je nekdo izmej navzočih. Otroci smo jeli jo-kati in komaj so nas utolažili. Klicali smo jo, ali — babica je ležala nepremak-ljiva s smrtno bledobo na postelji.                                                                              M
Drugo jutro je naznanjal mrtvaški zvon, da je Bog zopet nekoga poklical iz
tega sveta. Ljudje, ki so poznali babico, šepetali so si na uho: ,,M........čeva
babica je umrla."
Drugi dan je ležala babiea na odru bleda in trda.....Zvonilo jej je po
vseh corkvah in vsak, kdor jo je poznal, raolil je noeenaš" zanjo.
Tretji dan položili so jo raožje v ernih oblačilih v krsto in jo nesli v vežo. Mnogo Ijudi se je zbralo pred hišo, da bi spremili dobro babico k zadnjemu po-čitku. Ko so prišli duhovni, vzdignili so možje krsto, deli jo na rame in jo nesli na pokopališče. Ondii so jo položili v jamo in zvon v cerkvenem stolpu jej je zapel popotuo pesen v nebesa.
Dolgo smo še molili na pokopališči za dobro našo babico, a naposled se vrnili zopet domov, kder je bilo zdaj tako pusto in prazno. Babiee ni bilo več mej nami.
V miru naj počiva!                                                                  Rudolf Maister.
3