&  Naslov prièujoèe razprave bo bralca morda zmedel. Priznam, tudi sam sem šele po teme- ljitem iskanju paralel med Platonom in Rawl- som ugledal vez, ki ni zgolj komparacija po- sameznih kategorij, ampak je prej zgodovin- ski krik k nadizkustveni utemeljitvi temeljnih vrednot našega bivanja. Dr`ava kot sistem institucij je tako Pla- tonu kot Rawlsu medij in pogoj uresnièeva- nja najvišjega dobrega — praviènosti. Naj gre za praviènost kot najvišje védenje, utemeljeno v metafiziènem svetu idej, ali praviènost-kot- poštenost, obe funkcionirata kot jamstvo zo- per skrajni relativizem, ki izhaja tako iz so- fizma kot iz novejših teorij dru`bene pogod- be, vse tja do anarhizma. Praviènost mora biti zato utemeljena v takšnem ali drugaènem absolutnem smislu. Pri Platonu je ideja Do- brega neposredni izvor praviènega in vsega, kar sploh je. Rawls — sicer zvest svojim pred- hodnikom teorije dru`bene pogodbe — pre- seneti s postulatom univerzalne intuicije, ne- kakšnega veènostnega principa torej. Èeprav sodita tako Platonov kot Rawlsov model dru`be v dolgo vrsto utopij, ju ve`e “meta- fizièna slutnja”, da je praviènost, porojena iz relativnega, èasnega, sama relativna in spre- minjajoèa se. Ko listaš po filozofskih enciklopedijah, re- pertorijih in slovarjih, definicije “praviènosti” skoraj brez izjeme omenjajo Sokratovo argu- mentacijo z nasprotniki, zlasti Trazimahom iz prve knjige Dr`ave. Dojameš, da je prav So- kratovo izhodišèe veè kot teoretièno, razum- sko; je globoko filozofsko v etimološkem po- menu besede; stanje, ko te modrost potegne v ljubezenski — torej izkustveni — odnos (phi- losophía). Èeprav nosi le Dr`ava podnaslov razprave o praviènosti, odmerja Platon pra- viènosti posebno privilegirano mesto med vr- linami, poudarjeno v sokratskem preprièanju, da je èlovek po svojem bistvu dober in zato tudi pravièen, saj je najprej iz veènega bo`an- skega principa — duše — in šele nato iz telesa, ki bo`ansko zastira, èloveka pa vedno znova vleèe v svet senc, v temo nevednosti. Z naravo navadno oznaèujemo specifièno lastnost neèesa ali nekoga; v našem primeru bo`anskost, veènost, spomin na ideje, skrit v èlovekovi duši. Z zmoto govorimo o na- paèni potezi, koraku, odmiku od narave, vi- denja in vedenja, za kar poskrbi pri Pla- tonovemu èloveku vr`enost v materialni svet; v zaèasno pozabo, iz katere nas nekega dne popelje tisti, ki ve, in ki v posesti védenja ne more ne-ravnati dobro, prav in torej pravièno. Naj so argumenti sofistiènih nasprotnikov retorièno še tako spretni, ostajajo v mejah ra- zumskega, verbalnega; vstop v kraljestvo véde- nja, Resnice, idej, ideje Dobrega pa jim ni dan. Platon, preprièan v izbranost svojega uèitelja in sam izbranec bogov, ki ga vodijo k uzrtju ideje Dobrega, se v vrsti svojih dia- logov dotakne posameznih vrlin in tudi vr- line nad vrlinami — praviènosti, a Dr`ava je njen spomenik in pomnik hkrati. Pomnik, da èloveštvo, organizirano v civilno skupnost +,   % ',"   -.   # — dr`avo –, ne more delovati drugaèe kot or- ganizem, ki postane koristen, uspešen, celo vzorèen, le èe vsaka njegova celica sprejme svo- jo specifièno vlogo in jo odigra kar se da brez- hibno. Na videz bizarna zgodba o ujetnikih tem- ne votline, njihovem postopnem, boleèem in tveganem osvobajanju, kot tudi o nevarno- stih vodenja iz “votline zmote” k “soncu véde- nja”, je le skrbna analiza èloveške skupnosti, utemeljena v ontološki strukturi sveta, kot jo vidi filozof, ki je zrl ontološki temelj, iz ka- terega vse je in je spoznavno, zato ne more ravnati drugaèe kot prav. In v tem “prav” je skrita prese`nost praviènosti, ki kardinalne vrline zdru`uje in presega v védenju; v izkus- tvu poslednje Resnice, ki je hkrati Dobro po sebi; vse drugo je le še vrednostna klasifika- cija, sistemi relativnih vrednot in njihovih specifiènih vsebin — nauk, uèenje, vzgoja skratka, ki naj v telesnost vr`enega “barbara” pod budnim oèesom vzgojiteljev in filozofov vodijo iz votline neznanja k soncu spoznanja; od instinktivnega ravnanja h kultiviranemu dvigu k Resnici in najvišji vrlini naproti. Èe je pri Platonu praviènost tista, ki med vrednotami dominira, pri Rawlsu najprej opa- zimo njeno degradacijo na distributivno vred- noto, ki ji avtor ob bok postavlja hipotetièno vrednoto nepristranosti; nekakšnega “izvir- nega stanja” (original position), èeprav prisega na vsem ljudem prirojen èut za praviènost kot osnovo dru`benega dogovarjanja. Medtem ko je pri Platonu za poznavalca Resnice pristra- nost toliko kot nemogoèa in sodi v sfero “vox populi”, mnenja mno`ice, ki se na pot spoz- nanja šele podaja, se Rawlsova tanèica neved- nosti izmika opredelitvi in pod njo ostaja èlo- vek nujno subjektiven v pomenu, da ga ne vodi noben intuitiven, obèeveljaven princip, ampak ravna po lastni presoji, ki predpostav- lja le svobodo in razumnost, zanemarja pa kompleksno psihološko osebnost (podzavest, temperament, privzgojene vrednote…). Kot pravi dr. Anton Stres: “Tudi pri Rawlsu je tisto idealno izvirno stanje… fiktivna in izmišljena hipoteza, ki ni nikoli zares obstajalo… Kako je potem mogoèe na zavestni fikciji izdelati opis stvarnega stanja in celo normativna naèela?”1 Èe se vrnemo k filozofskim slovarjem, vi- dimo, da je Dr`ava prototip klasiène utopije. Med utopijami pa bi se v vrsti pogodbenih teorij lahko znašla tudi Rawlsova èisto fiktivna idealna dr`ava. In vendar obeh utopij ne gre primerjati, saj prva izhaja iz v sebi zao- kro`enega miselnega sistema, katerega ute- lešenje in porok je `ivljenjska dr`a Sokrata, o drugi pa ob gornjem citatu skoraj ni kaj dodati. ',"   Platon pri opredeljevanju praviènosti na- daljuje miselno tradicijo svojega uèitelja So- krata, ki izhaja iz kritike sofistiènega relati- vizma, kakor ga v filozofijo uvaja Protagora s svojo homomenzuro, Gorgias pa ga še zao- stri do skrajnosti in ga moèno pribli`a nihi- lizmu s svojo tristopenjsko negacijo vsega bi- vajoèega, s èimer ne zanika le objektivne biti, ampak sleherno mo`nost absolutne veljavno- sti etiènih norm. Sokrat te poskuse zavraèa z iskanjem smotra bivajoèih stvari. Smoter vsake bivajoèe stvari je njena dobrost (areté); pri èloveku je to njegova védnost, ki temelji na pravilnem spoznanju oz. uvidu resnice (nóesis), ki dobi svoje praktiène razse`nosti v pravilnem ravnanju v odnosih s soljudmi (egkráteia). Pogoj za pravilno ravnanje je torej prava vednost; to pa pomeni, da èlovek ravna nepravilno le iz nevednosti. Pravièen èlovek je torej tisti, ki je veden. Sokrat uvaja še ne- kakšen korekcijski faktor èloveškega ravnanja — daimoniona, ki se oglasi takrat, ko bi nas potencialno napaèno dejanje lahko oddaljilo od praviènosti. Poslušnost daimonionu je sreèa — evdaimonia. Platonova Dr`ava tako nosi v jedru sokratsko vero v praviènost, ki je sad pravega védenja. +,  ' ,               Uvodno poglavje v Dr`avi je pravzaprav Platonov obraèun z vsemi popularnimi pred- stavami o praviènosti in s poskusi sofistov, da bi moralne norme oblikoval vsak posameznik skladno s svojim preprièanjem. Tako pripravi prostor za umestitev praviènosti kot absolutne vrline, ki stoji na poslednjem ontološkem te- melju in je njegova izpeljanka. Sooèi se s tre- mi uveljavljenimi definicijami praviènosti in skuša kritièno pregledati njihove posledice. Najprej poka`e zmotnost pradavnega pojmo- vanja praviènosti kot retributivnega principa, saj primer, ki ga navaja,2 nazorno pove, da takšen princip ne more biti obèe veljaven. Nadalje zavrne pojmovanje praviènosti kot pomoèi prijateljem in škodovanja sovra`ni- kom. Vsakdanja izkušnja namreè ka`e, da pri- jatelji niso vedno to, kar se zdijo, enako pa velja tudi za sovra`nike. Najte`je pa je sooèenje z najhujšim sovra`nikom — sofi- stiènim relativizmom v svoji najskrajnejši raz- lièici, ki jo polo`i v usta sofistu Trazimahu: “…pravièno ni niè drugega kot to, kar koristi moènejšemu.”3 Pripovedka o Gigesu4 Trazimahovo trditev še radikalizira. Ljudje so pravièni samo zato, ker se bojijo posledic, èe bi jih kdo videl rav- nati krivièno. @ivljenje kriviènika, ki dobro skriva svoja moralno nedopustna dejanja za blešèeèo kariero in javnim delovanjem, pri- naša udobnejše in bogatejše `ivljenje kot pra- viènikova poštenost in odrekanje, zaradi ka- terih ga prete`no pokvarjena okolica celo za- vr`e. Èe bi vsi imeli Gigesov prstan, ne bi +, Rafael Santi, Atenska šola, detajl s Platonom, freska, 1509, Stanza della Segnatura, Palazzi Pontifici, Vatikan. # bilo praviènih. Da bi dokazal napaènost takšnega preprièanja, Platon v nadaljevanju dokazuje, da je resnièno pravièno `ivljenje mo`no, kakšno je in kaj prinaša pravièniku. '     5  -" !" %!  ( ! ! "2 Da bi kar najbolj preprièljivo odgovoril na izzive, Platon izbere drzen pristop: “Èe hoèete, razpravljajmo najprej o bistvu (o pra- viènosti op. p.) dr`av, potem pa se posvetimo po- sameznikom, pri èemer lahko prve primerjamo z drugimi.”5 Izhodišèe, ki ga Platon izpostavi v navi- dezno preprostem mitu, so èloveške sposob- nosti, danosti. V dru`bi oz. dr`avi `ivijo ljudje razliènih sposobnosti. Platon je pre- prièan, da bo dr`ava funkcionirala le, èe bodo vsi ljudje v njej opravljali delo, skladno s svojimi sposobnostmi. V idealno urejeni dr`avi Platon predpostavlja tri razrede, v ka- tere bi po doloèenem kljuèu razdelili vse pre- bivalce. Poimenuje jih prehranjevalni stan, stan èuvarjev in stan vladarjev — vsak od njih s toèno doloèenimi nalogami in ome- jitvami. Èe bodo vsi trije stanovi v harmo- niji, bo takšna dru`ba pravièna. Èloveška duša pa je dr`ava v malem, zato trojno razdelitev dru`be projicira v dušo. Duša je torej sestavljena iz treh delov; Platon jih poi- menuje `eljni del (epythytimetikón), pogumni del (thymoeidés) in umni del (logistikón). Vsak od treh delov ima tri usmerjevalce — kre- posti; za `eljni del preudarnost (sophrosýne), za pogumni del pogum (andreía) in za razum- ni del modrost (sophía). Ker gre za kreposti na nivoju nadèutnega, ki usmerjajo èloveško dušo, govorimo o glavnih ali kardinalnih kre- postih. Le èe so v posameznikovi duši prisotne te tri kreposti in so v harmoniji, je èlovek pra- vièen. Praviènost torej presega in zaobjema os- tale tri kardinalne vrline. Sposobnosti posameznika so odsev njego- ve duše. Vsak bo torej pripadal razredu, ki je skladen z bolj izra`enim delom njegove duše. Vladali bodo tisti, ki so v posesti mo- drosti in razuma. To pa so po Platonovem preprièanju samo filozofi. "  1 " %* !( 6 Spomnimo se poglavja o Sokratu, njegove definicije praviènosti in njegovega najpomem- bnejšega dognanja, da èlovek ravna nepra- vièno samo iz nevednosti. Èe to misel po- ve`emo z zadnjim odstavkom prejšnjega po- glavja, da so namreè samo filozofi tisti, ki po- sedujejo modrost in vednost, se zdi odgovor precej jasen in preprost. Tu moramo seveda poudariti, da ne gre za kakršno koli védenje. Platon govori o filozofskem védenju ali Véde- nju (z veliko zaèetnico), ki je nad vsakim po- samezni znanjem. Filozofovo vedenje je po Vorländerju “najvišje spoznanje (mégiston máthema)” 6, ki ga Platon definira ob koncu VI. knjige, ko uporabi primero o daljici. Skica 1: Prispodoba o daljici. Svet èutnih zaznav lahko pripelje èloveka najveè do mnenja ali zgolj delnih spoznanj, s katerimi pa se Platon nikakor ne zadovolji. Resniènost pripada le v nadèutnemu svetu, ki pa je dostopen le razumu. Dialektièna me- toda je nekakšno sito za osvoboditev od èut- nih zaznav. Popolnoma oèišèen um, ki zmore misliti povsem abstraktno, ima uvid (nóesis). +,  Spoznanje, da ideja Dobrega vsem idejam in vsemu bivajoèemu podeljuje bit in spoznav- nost,7 je konèni cilj — mégiston máthema. Pot spoznanja filozofa in ontološki temelj praviènosti Morda najslikovitejša, gotovo pa najbolj znana Platonova primera o votlini, èudovito prika`e napore in muke filozofa, ko se osvo- baja navezanosti na èutne zaznave in spozna- nje pogojeno s temi zaznavami. Ko gnan od iracionalne sile (Platon ji pravi eros), filozof naposled stre spone èutnosti in osvobojen teme votline uzre sonce, idejo Dobrega, bi se — osvobojen — lahko predal bla`eni samo- pozabi in se prepustil veènemu zrenju ideje Dobrega, toda njegova odloèitev preseneti. Zrenje ideje Dobrega kot izhodišèa in temelja praviènosti zbudi v filozofu goreèo `eljo, da bi tudi ostale ujetnike popeljal k spoznanju. Vrne se v votlino, da bi ljudi prebujal kot os- vobojeni uèitelj, prinašalec luèi spoznanja in resnice. Zaslepljene brate naj bi popeljal iz teme nevednosti, tudi za ceno trpljenja in celo smrti. Prispodoba o votlini je tako uvod v obširnejšo razpravo, kako pravilno usposobiti filozofsko nadarjene (vedo`eljne) mladenièe, da bodo prišli do spoznanja resnice in bodo mogli potem delovati kot uèitelji. Prva stopnja vzgoje je izobrazba, ki so je dele`ni tudi èuvarji in obsega muzièno umet- nost in gimnastiko. Po dose`eni prvi stopnji vsi kandidati opravijo leto vojaške slu`be, kjer doka`ejo svoj pogum in modrost. Potem pa se pouk usmeri v matematièno abstrakcijo, preuèevanje matematiènih razmerij, ki so identièna tistim v svetu idej. Prvi znanosti, ki vodita k resnici, sta nauk o številih in raèunstvo (aritmetika). Naslednja pomembna znanost je geometrija. Geometrija v slu`bi spoznavanja veènih razmerji v idejnem svetu (npr. Pitagorov trikotnik). Tretja bistvena znanost je stereometrija, ki jo Platon pred- postavi kot znanost, ki preuèuje razmerja v geometrijskih telesih. Sledi pa ji astronomija. Njen namen ni obèudovanje zvezd in njiho- vih razmerji, ampak spodbujanje duha, da se bo v mislih dvigal k popolnim razmerjem v svetu, ki presega nebo. Zadnja pomembna znanost, pravzaprav metoda, ki `e delno oèišèen um pripelje do konènega spoznanja, pa je dialektika.8 Filozof se z dialektiko uk- varja pet let, v katerih naj bi dosegel spozna- nje. Po petih letih sprejme dr`avno slu`bo, v kateri je petnajst let, pri petdesetih letih pa prevzame vladanje v dr`avi. 7* " +* !(. 8 - 8 Platon sprva govori o filozofu kot nad- le`nem vsiljivcu, ki se sveta okrog sebe ne za- veda popolnoma ali ga naèrtno prezira, o “se- suvaèu” avtoritet in dobrega imena, “kariz- matiènem friku”,9 nekakšnem klošarju tistega èasa, bi lahko rekli. Tako predstavi mnenje mno`ic in hkrati za takšno podobo okrivi so- fistièna igraèkanja z dialektiko, te pa primerja z mladimi psi, ki se slepo zaganjajo v vsakega mimoidoèega . Toda navidezno izgubljenost filozofa v svetu Platon opravièi v sklepu prispodobe o votlini: “In potem še premisli! Ko bi se tak èlovek znova vrnil v podzemeljsko jamo na svoj stari prostor, ali mu ne bi bil oèi, potem ko bi prišel s sonca, zapolnjene s temo?” 10 Daljši opis filozofove vidne podobe najdemo v VI. knjigi. Filozof se poka`e v svoji najlepši luèi, ko ga opiše kot doslednega, resnicoljubnega, razsodnega, dvignjenega nad èutna po`ele- nja in pohlep po denarju, osvobojenega hlapèevske miselnosti in pogumnega, skratka vrlega èloveka. (  8 - 8 Profesor Mišèeviæ v razpravi o Sokratu ta- kole razmišlja o sokratski definiciji pravièno- sti: “Praviènost in moralna pravilnost sta dobri za akterjevo psihièno zdravje, krivica pa je po- dobna duševni bolezni. Grdost »duše«, nesklad- nost psihiènega `ivljenja, je najhujša grdost in +, # najpogubnejša za èloveka.”11 Podoba filozofa, ki je nujno pravièen, je torej podoba psihièno popolnoma zdravega èloveka, ki ga napolnju- jeta sreèa in notranji mir. Njegovo utelešenje je nedvomno Sokrat. Sam Platon posveti dober del svoje razpra- ve tudi plaèilu za praviènost, kar je navidez neskladno, a v skladu z grško miselnostjo, saj je stari Grk vedno usmerjen izrazito egoistièno in vedno išèe lastno korist. V X. knjigi se torej posveti nagradi za zvestobo resnici: “Zdaj nam ne morejo nièesar oèitati… Èe še povrhu praviènosti in drugim krepostim odmerimo na- grade, kakršne jim podeljujejo bogovi ali ljudje za èlovekovega `ivljenja in po njegovi smrti.”12 Kot `e omenjeno, je praviènost v prvi vrsti sama sebi nagrada in plaèilo. Bogovi vedo, kdo je resnièno pravièen in kdo le privzame podobo praviènosti, da lah- ko nemoteno dela zlo. Resnièno praviènega bogovi ne zapustijo v nobeni njegovi preiz- kušnji — vse slabo mu obraèajo v dobro `e za èasa `ivljenja ali pa po smrti. Tudi ljudje ne spregledajo resnièno praviènega. Èeprav kri- vièniki u`ivajo `ivljenje v polnosti njegovih naslad, pa se njihova kriviènost ob koncu `ivljenja razkrinka in spomin nanje zbledi. Nasprotno pa spomin praviènih `ivi vso veènost in ljudje se jih spominjajo s hva- le`nostjo. Bistvenega pomena je nagrada, ki praviènika èaka po smrti. Duše umrlih bodo sojene. Vsaka bo prejela desetkratno po- vraèilo za svoja dejanja — pravièna duša bo nagrajena z veènim bla`enstvom, nepravièna +, Platon ustanavlja Akademijo, mozaik iz vile blizu Pompejev.   duša bo vr`ena v Tartar in v ponovno rojs- tvo. Praviène duše se bodo povzpele onkraj bivajoèega k izvoru in cilju svojega hrepe- nenja — k ideji Dobrega, kjer se bodo z njo zlile v eno. Nepraviène duše pa èakajo muke ponovnega rojstva in zaprtosti v grob, ki je èloveško telo. Opis padca duš v telesnost13 slikovito izra`a Platonov odklonilni odnos do prepušèanja telesnemu in èutnemu, saj telo primerja krajem, kjer v grški mitologiji najhujši zloèinci vso veènost trpijo nepred- stavljive muke. Praviènost se nam tako razodene ne le kot ontološka izpeljanka. Sub species aeternitatis nosi v sebi eshatološko poslanstvo — izvirajoèa iz uzrtja ideje Dobrega dviga v materialnost vr`ene duše v njihovo prvinsko bla`eno biva- nje v svetu idej, kronano z uzrtjem ali zlitjem z idejo Dobrega.         9: !  * !(  Rawlsova pogodbena teorija stoji nekje proti koncu dolge vrste poskusov, ki so od no- vega veka naprej premaknili izhodišèe èlovekove dru`bene razse`nosti od sleherne apriorne da- nosti (boga, kozmiènega reda, “dr`avotvorne narave” in celo suverena) na posameznika, ki dru`be predhaja in jo svobodni posamezniki z dogovarjanjem šele gradijo. Dogovorno omejevanje lastne svobode je zaèetek vsake dru`bene pogodbe; kako, ka- tere in koliko pravic omejujejo ter kako ta proces regulirajo oziroma nadzirajo, je ena glavnih razlik med oblikami pogodbenih dr`av, ki so nastale (in v veliki meri tudi os- tale) v glavah filozofov. Pogodbene teorije, zlasti tiste, ki naj bi utemeljevale praviènost in moralo sploh, temeljijo na hipotezi ne- kega prvotnega stanja, kjer bi se med samo- zadostnimi posamezniki, nepristranskimi in nesebiènimi, zgodil dogovor, kako v bodoèe ravnati tako, da bi pravila dogovora ustre- zala slehernemu med njimi. Rawls s svoji- ma “izhodišènim stanjem” in “tanèico ne- vednosti” izstopa le po izvirnosti. Naslov Rawlsovega temeljnega dela A Theory of Justice sugerira, da ni le pozni pred- stavnik tradicij dru`bene pogodbe in libera- lizma, ampak se hkrati uvršèa v tradicijo dr`avno-pravniškega utemeljevanja pravièno- sti, katerega vzorèno definicijo najdemo `e v Nikomahovi etiki in nas nehote spominja na Rawlsovo “razdeljevanje torte”: “Praviènost je tisto zadr`anje, zaradi katerega pravimo o praviènem èloveku, da ravna pravièno po svobodni odloèitvi in takrat, kadar nekaj deli med sabo in drugim ali med dvema drugima ose- bama, ne ravna tako, da bi sebi odbral veè, svo- jemu bli`njemu manj `elenega, škodljivega pa narobe, ampak dodeli vsakemu v skladu z naèeli sorazmerja, in prav tako ravna tudi, kadar deli med dvema drugima osebama.”14 Tudi èe je Rawlsova praviènost najvišja kategorija, v imenu katere se zgodi vsako do- govarjanje in je slehernemu èloveku nekako prirojena, se na koncu izka`e za zgolj tako imenovano proceduralno praviènost; za ob- liko in ne toliko vsebino praviènega priza- devanja. Pravièno je torej tisto, kar izhaja iz pravilno potekajoèega dogovarjanja, pa èeprav na temelju èisto osebnega interesa. Moèno izpostavljena in celo v posebnem principu implicirana skrb za najšibkejše, so- cialno najbolj ogro`ene, izvira le iz hipoteze nepoznavanja lastnega socialnega statusa v èasu pogajanj, saj je skrit za èude`nim kon- struktom “samopozabe” — tanèico nevedno- sti (The Veil of Ignorance), ki omogoèa ne- pristranski, medsebojno nezainteresiran start iz znamenitega “izhodišènega polo`aja” (The Original Position). Kot v veèini pogodbenih teorij praviènost tudi pri Rawlsu nima opraviti s kategorijo do- brega in ostaja znotraj bolj konkretne izpe- ljanke — vsakokratnih dobrin, po katerih po- godbeniki hrepenijo in — upajoè — podpisujejo pogodbo z “neznanko”.   #       / Za Rawlsa je praviènost “prva vrlina dru`benih institucij, kakor je resnica temelj mišljenja”.15 Èe se doloèen idejni koncept iz- ka`e za spornega, ga bodisi preoblikujemo ali opustimo; podobno kot preoblikujemo ali iz- loèimo zakone ali institucije, èe se izka`ejo za neskladne z dogovorjenim “idealom”. Avtor izhaja iz dejstva, da so ljudje rojeni v neenakopravnem polo`aju, tako po narav- nih danostih kot po socialnem polo`aju. Raz- like nastajajo v osnovnih dru`benih struktu- rah in so neizogibne, zato je treba prav tja najprej vpeljati osnovne principe dru`bene praviènosti. Rawls hkrati poudarja svetost, dostojanstvo in enakovrednost (ne enakost!) vseh posameznikov znotraj vsakokratne dru`be. Idealna je dru`ba, ki temelji na splošnem pojmovanju praviènosti, zato v njej “… vsakdo sprejema principe praviènosti in ve, da drugi sprejemajo iste principe in… se temeljne institucije zavedajo svoje odgovornosti pri ure- snièevanju tega principa.”16 “Temeljni subjekt praviènosti je prav osnov- na struktura dru`be, ali bolje, naèin, kako glav- ne dru`bene institucije poskrbijo za osnovne pravice in dol`nosti, in kako doloèajo delitev ugodnosti pri dru`benem sodelovanju.”17 Rawlsova teorija je izvirna kombinacija teo- rije praviènosti in teorij dru`bene pogodbe. Za razliko od tradicionalnega postuliranja takšnega ali drugaènega naravnega stanja, v katerem tako ali drugaèe “zrastejo” institucije, ki vodijo v dogovarjanje posameznikov, Rawls ne izhaja iz doloèene dru`bene formacije, am- pak najprej oblikuje principe, ki bi jih lahko aplicirali v kakršno koli dru`beno situacijo, da bi ta postala pravièna. Principe izbere po naèelih enakopravnosti in razumnega od- loèanja posameznikov; pomembne pa so tudi  Platon, 427-347 pred Kristusom.   okolišèine in postopek njihovega sprejetja. Prav slednje ga vodi, da v obstojeèo dru`beno situacijo projicira predhodno stanje indvi- dualne “amnezije”, iz katerega bi èlovek iz- biral dru`bo, v kateri bi `elel `iveti. Ta tako imenovani izhodišèni polo`aj (The Original Position) je seveda groteskna fikcija, ki pusti za sabo le še veè odprtih vprašanj, kot smo jih vajeni pri podobnih konstruktih pogod- benih teorij. 0           Èe zaènemo z eno kljuènih avtorjevih misli pri pojasnjevanju izhodišènega po- lo`aja: “Intuitivna ideja praviènosti kot pošte- nosti je mišljena kot eden prvih principov praviènosti, ki so predmet izhodišènega po- lo`aja v ustrezno definirani zaèetni situaciji. Ti principi so takšni, da bi jih racionalne ose- be glede na svoje interese sprejele, da bi s tem doloèile osnovne temelje svojih zdru`enj,”18 vi- dimo, da izstopata dva elementa — razum in osebni interesi dogovarjajoèih se posa- meznikov. Kako iz njih dobiti razpolo`enje, ki bi vodilo v praviènost kot poštenost, na- zorno opiše sledeèi citat: “V tem izvirnem stanju… bi bili vsi na is- tem. V njem ne bi nihèe izhajal iz svojih prednosti. To pa ne zato, ker bi bil tako ne- sebièen, ampak preprosto zato, ker bi bil za “zaveso neznanja” (veil of ignorance). Ne bi namreè vedel, v èem je njegova prednost…, kaj mu je v škodo in kaj v korist, kakšen je njegov gmotni in dru`beni polo`aj, tudi ne, kakšen je njegov znaèaj in izobrazba… zato ne bi mogel špekulirati na situacijo, ki bi bila zanj prednostna. To bi ustvarilo stanje, kjer bi sicer vsi izhajali iz svojih koristi… vendar bi se te koristi pokrivale, ker bi bili izenaèeni zaradi “zavese neznanja”, ki bi le`ala pred nji- mi… Izkljuèeno bi bilo vsako neracionalno in nepošteno iskanje lastnih prednosti na raèun in v škodo drugih.”19 1                 Potem ko podrobneje definira znaèilnosti temeljnih principov praviènosti, sprejetih v “izvirnem stanju”, Rawls dokazuje, da bi v tem stanju vsak razumen èlovek pristal tudi na osnovni naèeli praviènosti kot poštenosti. 1. Sprejeti principi naj bodo splošni, v slu`bi ljudi in v splošno dobro dru`be. Odprti in sprejemljivi morajo biti za vse generacije. 2. Univerzalnost in aplikatibilnost pomeni, da morajo veljati za vsakogar, biti vsako- mur razumljivi in vsakomur v pomoè. 3. Javnost pomeni seznanjenost vsakega po- godbenika z njihovim pomenom in stri- njanje z njim. 4. Principi morajo vsebovati red, kadar gre za nasprotujoèe si, konfliktne situacije. 5. Dokonènost principov pomeni njihovo normativnost; so najvišji kriterij, zadnja instanca ali razsodišèe. Po Rawlsu je “pojmovanje praviènosti skupek principov, generalnih v formi in univerzalnih v aplikaciji. Kot zadnja instanca, ki se jo lahko priklièe za urejanje konfliktnih zahtev posamez- nih moralnih osebnosti, jo je treba sprejeti jav- no.“20 Temeljni element Rawlsove teorije kot moralnega koncepta sta naèeli praviènosti kot poštenosti, iz katerih izhajata naèeli proritete. 1. “Vsak èlovek mora imeti enako pravico do najširšega skupnega sistema enakih temelj- nih svobošèin, ki so kompatibilne s podob- nim sistemom svobošèin za vse. 2. Dru`bene in ekonomske neenakosti mo- rajo biti urejene tako, da so: a) kar najbolj koristne za tiste, ki so naj- bolj zapostavljeni, in hkrati skladne s principom praviène varnosti. b) vezane na dol`nosti in mesta, ki so v po- gojih poštene enakosti mo`nosti odprta vsem. Osnovni naèeli praviènosti naj bi zagotav- ljali èim veèjo svobodo, ki jo je dovoljeno ome-   # jiti le zaradi svobode same (prvo naèelo prio- ritete ali prioriteta svobode), in èim veèjo so- cialno praviènost. Neenakomerna razdelitev dru`benih dobrin je dopušèena le, ko izboljša polo`aj najšibkejših (drugo naèelo praviènosti nad uèinkovitostjo in blagostanjem). Ko Rawls definira izhodišèe in izpelje iz njega principe in naèela, preide k procesu zakoni- tega dogovarjanja, kjer se izbirajo politiène ob- like, zakonitosti in ustava. Rawlsovo izhodišèe pravi: “Prvi princip enakosti svobode je primarno izhodišèe za ustavni dogovor. Ta omogoèa ena- kopravnost vseh dr`avljanov in uresnièitev poli- tiène praviènosti. Drugi princip pride v poštev pri naslednji stopnji, to je zakonodaji.” 21 Èe pustimo ob strani hipotetièno izho- dišèe Rawlsovga dru`benega dogovora, za ka- terega veljajo splošni ugovori na vse teorije dru`bene pogodbe, se Rawls zapleta v števil- ne te`ave, ki jih skuša razrešiti z novimi ele- menti (èut za praviènost; dobro kot primarne dru`bene dobrine, ki so splošno sprejete, za`elene in jih dru`bena struktura neprestano nadzira; naèrtovanje kot preudarna racional- nost; aristotelski princip motivacije itd.), predvsem pa se trudi podeliti svoji moralni teoriji veènostni aspekt. Ker so njeni principi izbrani v izhodišènem stanju nepristranosti, so mo`ni, še veè, celo verjetni in zato povsem uresnièljivi kjer koli in kadar koli. “Èe bi kdo dosegel èistost srca, bi lahko deloval v moèi te milosti in obvladoval samega sebe. Prav to po- meni ta toèka gledanja (izhodišèni polo`aj).”22 “Izhodišèni polo`aj pomeni torej neko obliko veènosti, èistost srca. obvladanje samega sebe, jasen pogled… samo v takšni situaciji se èlovek lahko odloèi za praviène principe, na katerih pa potem, ker so racionalno sprejeti, gradi mo- ralno teorijo.” 23 Èeprav ostajajo številni vidiki Rawlsove teo- rije praviènosti neobdelani (ugovor vesti, civilna neposlušnost, institut nadzornika pogodbe…) bi bilo primerno zakljuèiti ta kratek oris prav na tem mestu. Nekaterim namreè prinaša upanje, da ima èlovek še nekaj mo`nosti, dru- gi to mo`nost zanikajo, saj je “èistost srca” pro- dukt zgolj fiktivne “anamneze”, sicer pa je ne- dosegljiva. Pa vendar se še tako zaprise`enemu racionalistu prikrade nostalgija po otroški èis- tosti, ne da bi pomislil, da jo morda od vedno nosi potlaèeno v sebi. 2   Kot smo napisali v zaèetku, je primarni namen razprave definirati praviènost kot pre- se`no vrlino Platonovega pojmovanja vrlin. Kot izhodišèe smo izpostavili sokratski credo, da èlovek nikoli ne ravna napak zavestno, am- pak zgolj iz nevednosti. Védenje je tisto, ki se ka`e kot dikaiosýne — pravièno delovanje v skladu s temeljnim redom — díke. Spozna- vanje tega temeljnega reda nas je vodilo skozi ontološko strukturo sveta do samega temelja — ideje Dobrega, ki vsemu bivajoèemu pode- ljuje bit in spoznavnost. Skozi tridelno strukturo dru`be in èlove- kove duše se nam je razodela praviènost kot preudarnost (zmernost), pogum (srènost) in modrost. Prisotna v vseh drugih vrlinah je tako spoznana kot krepost vseh kreposti, ki ima za predmet vse ostale kreposti, jih povezuje v skladno delovanje; naj gre za dru`bene usta- nove ali dele èlovekove duše. Èe posameznik ali dru`ba ne delujeta skladno, je temu krivo nepoznavanje Resnice; bivanje v svetu zmotnih predstav in mnenja, ki ga slikovito ponazorita prispodoba votline in spremljajoèe dogajanje. Tisti, ki ga nezavedna ljubezen do Resnice `ene iz votline senc k svetlobi sonca, tisti, ki uzre idejo Dobrega, ne more drugaèe, kot `iveti in delovati popolno. Hkrati tudi ne more drugaèe kot tvegati sestop v svet senc in popeljati zavedene brate po naporni poti k delnemu spoznanju; nekatere med njimi pa tudi k absolutnemu védenju. Praviènost je njegov delujoèi aspekt modrosti. Ideal dru`be, organizirane v dr`avo, bi bila dru`ba, ki bi jo vodili modri — tisti, ki   & poznajo resnico tako sveta senc kot sveta idej; tisti, ki bi, sami osvobojeni, vodili vr`ene v zmoto k spoznanju; delnemu, ki bi naredilo njihovo delovanje v vsakokratnem dru`be- nem polo`aju pravièno (skladno); ali absolut- nemu, ki vodi v modrost in potrebo po vzgo- ji nevednih. Kot utelešena praviènost, takšna dr`ava ne bi potrebovala zakonov, regulativov in zunanje represije, saj bi bila harmonièen organizem, utemeljen v védenju. Platon se zaveda idealizacije svoje vizije; z intuicijo modreca ve, da se v Resnico zaljub- ljeni ne rojevajo vsak dan, in da nekaj modrih na èelu tipajoèih v temi ne bo kos te`avni in nevarni vlogi vodièev iz votline senc. Za sabo ima grenko izkušnjo Sokratove ̀ rtve, zato poz- neje poklièe na pomoè zakone in nadzor. Umestitev kritiène refleksije Rawlsove teo- rije praviènosti v zgornji kontekst se zdi dokaj nenavadna. Gre namreè za tiste vrste pra- viènost, ob kateri se pri Platonu nismo po- sebej ustavljali, saj je implicirana v celotnem kontekstu dr`ave kot organizma, ki na teme- lju znanja in predvsem védenja deluje ne le harmonièno ampak predvsem praktièno. Har- monija odseva v sreèi, zadovoljstvu dr`avlja- nov, podobno kot se praviènost kot poštenost pri urejanju zlasti socialnih zadev posamez- nikov zrcali v njihovem zadovoljstvu in sreèi pri Rawlsu, le da nista opredeljena tako ja- sno kot pri Paltonu. Prav gotovo nismo dali Platona in Rawlsa “v en koš” zaradi rahlo abotne, sicer pa nevz- dr`ne Palmerjeve primerjave Platonove votline (ki jo na pamet imenuje mit, èeprav gre za didaktièno prispodobo, visoko cenjen razla- galni “pripomoèek” starega sveta) Rawlsove- mu “izhodišènemu polo`aju”.24 Amnezija Platonove duše je umešèena v sebi zakljuèen metafizièni kontekst, “tanèica nevednosti” pa je privatni konstrukt, ki bi lahko tudi izostal, “izhodišèni polo`aj” pa bi bil še vedno to, kar skuša biti. Še najmanj je svet senc “plemenita prevara”; prav niè plemenitega ni v padcu  veène, bo`anske duše v spone telesnosti, ki stoji med njo in svetom idej, razpeta med strasti in intuicijo duhovnega. Morda bi lahko bil Platon v Rawlsovi dru`bi zaradi stare dobre utopije, ki ji je sam priznal status ideala, ki bi ga bilo vredno ure- snièiti. Predvsem je njegova dr`ava izhajala iz danih razmer, ki jih je bilo treba ontološko osmisliti; tako osmišljena pa je bila kompen- dij platonizma, ki so ga drugi dialogi le do- polnjevali; spomenik praviènosti kot meta- fiziènemu temelju vsega praviènega. Rawlso- va skupnost je nedvomno utopièna, kot so to vse pogodbene teorije, ki izhajajo iz hipoteze takšnega ali drugaènega primarnega stanja, v nobenem primeru pa iz statusa quo, saj ta vnaprej jamèi propad vsake idealne dru`be, ki nima v sebi veènostnega poèela. Kar oba misleca še najbolj pribli`a, je absolutna prioriteta praviènosti v vrednost- nem sistemu. Rawls jo plaho utemeljuje z nekakšno univerzalno intuicijo, vendar jo omeji na osebni interes z moènim poudar- kom na enakopravnosti mo`nosti, predvsem pa se izogne jasni opredelitvi odnosa med praviènim in dobrim. Platonu je èisto spoz- nanje dobro po sebi (implicirano v ideji Dobrega, ki je izvor bivajoèega in spoznav- nosti) in hkrati najvišje dobro — praviènost. Èe je pri Platonu torej pogoj praviènosti védenje, je Rawlsu to racionalna izbira, iz- virajoèa iz osebnega interesa.” Ob predpostavki zadostnega številu mo- drih, ki bi vodili dr`avo in kot uèitelji dvigali mno`ico iz nevednosti, bi harmonija v dušah in v dr`avi izkljuèevala potrebo po instituci- jah, nadzoru in represiji. Rawls pa prav s svo- jim obse`nim aparatom “institucionalizirane praviènosti” sugerira dvom v “praviènostno intuicijo” svojih dr`avljanov. Èe pravi Platon, da ob modrem vladarju (ki ima védenje in zato uteleša praviènost) zakoni niso potrebni, je izpolnjevanje le-teh pod budnim nadzorom institucij pri Rawlsu brezpogojni pogoj. #  Ob pogledu na koncept naloge obstanem pri shemi: izhodišèni polo`aj — izbor vrednot — pogodba — dvom v lojalnost pogodbenikov — jamstvo nadzora institucije. PLATON 1. izhodišèe: èlovek kot potencialna Vrednota 2. pot: dvignjen iz èrednega stanja 3. cilj: v individualno osvoboditev RAWLS 1. èlovek kot hipotetièna neznanka 2. fiktivna šablona svobodne opredelitve 3. èredno izvrševanje pogodbe pod nadzo- rom institucij Malce poenostavljena shema, ki spregleda naèelo svobode, ugovor vesti, civilno nepo- slušnost ipd., pa vendar. Skratka, praviènost, ki ni utemeljena v absolutnem, postaja skozi èas vse bolj predmet izbire, kompromisov, celo barantanja. Ne le da ni veè vrednota-po- sebi, degradirana je na proces pridobivanja in deljenja dobrin (prete`no materialnih) ali na mehanièno izvrševanje nekega dogovora v imenu lastnega interesa. Viri in literatura Aristotel: Nikomahova etika. Ljubljana: Slovenska matica, 1994. Jamnik, A.: Liberalizem in vprašanje etike. Ljubljana: Nova revija, 1998. Jan`ekoviè, J.: Filozofski leksikon. Maribor: Mohorjeva dru`ba Celje, 1981. Kocijanèiè G.: Platon, izbrani dialogi in odlomki. Maribor: Mladinska knjiga, 2002. Magee, B.: Poti filozofije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002. Miševiæ, N.: Filozofija za gimnazije. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba, 2002. Palmer, D.: Ali središèe dr`i?. Ljubljana: DZS, 1995. Platon: Dr`ava. Ljubljana: Zalo`ba Mihelaè, 1995. Rawls, J.: A Theory of Justice. Cambridge: Belknap- Harvard University Press, 1971. Sovrè, A.: Predsokratiki. Ljubljana: Slovenska matica, 1988. Sruk, V.: Filozofija. Leksikoni Cankarjeve zalo`be. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba, 1995. Sruk, V.: Morala in etika. Leksikoni Cankarjeve zalo`be. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba, 1986. Stres, A.: Etika ali filozofija morale. Ljubljana: Dru`ina, 1999. Stres, A.: Svoboda in praviènost. Celje: Mohorjeva dru`ba Celje, 1998. Vorländer, K.: Zgodovina filozofije I. Ljubljana: Slovenska matica, 1986. DTV atlas filozofije. Ljubljana: DZS, 1997. http://humanities.uchicago.edu/faculty/mgreen/ MoralRespSp00/Notes/dBasicStructure.html. 1. A. Stres, Svoboda in praviènost, Celje, Mohorjeva dru`ba, 1996, 21. 2. Platon, Dr`ava, Ljubljana, Zalo`ba Mihelaè, 1995, 9. 3. Platon, n.d., 18. 4. Pastir Giges najde truplo, ki ima na sebi le prstan. Giges spozna, da postane neviden, ko si ta prstan natakne. Vzame ga, se pretihotapi v palaèo, zapelje kraljico, ubije kralja in zavlada, ker ga nihèe ne more zalotiti. 5. Platon, n.d., 51. 6. K. Vorländer, n. d., 105. 7. Idejo dobrega primerja Platon s soncem. Kakor sonce podeljuje èutnim predmetom vidnost in zaznavnost, tako ideja Dobrega podeljuje vsemu bivajoèemu bit in spoznavnost (prim.: Platon, n.d., 202.). 8. “     (dialektikè epistéme), tj. dialektika kot védenje (tisto, kar vemo) pomeni po Platonu delitev vsebin po pojmih oz. rodovih, pa tudi logièno naèelo, da istega ni mogoèe imeti za razlièno, razliènega pa ne za isto. Po Platonu je dialektika sposobnost opredeljevanja objekta v tem pomenu, da ugotavlja ter izra`a tisto, kar jim je skupno…” (V. Sruk, n. d., 69.). 9. G. Kocijanèiè, n. d., 20. 10. Platon, n. d., 208. 11. N. Mišèeviæ in ostali, n. d., 140. 12. Platon, n. d., 313. 13. Prim.: Platon, n.d., 316. 14. Aristotel, Nikomahova etika, Ljubljana, Slovenska matica, 1994, 168. 15. A. Jamnik, Liberalizem in vprašanje etike, Ljubljana, Nova revija, 1998, 77. 16. A. Jamnik, n. d., 78. 17. A. Jamnik, n. d., 79. 18. J. Rawls, A Theory of Justice, Cambridge, Belknap-Harvard University Press, 1971. 19. A. Stres, Svoboda in praviènost, Celje, Mohorjeva dru`ba, 1998, 158. 20. J. Rawls, n. d., 136. 21. J. Rawls, n. d., 199. 22. J. Rawls, n. d., 587 23. A. Jamnik, n. d., 139. 24. Prim.: D. Plamer, Ali središèe dr`i?, Ljubljana, DZS, 1995, 430.