190 Slovenski glasnik. nemškimi, kakor je n. pr. „Literarisches Centralblatt". „Athenaeum" prinaša kritike o najrazličnejših znanostmh pojavili. Med drugim je v 3. štev. prinesel kritiko o izvrstnem spisu Babnikovem „Sledovi slovenskega prava" iz peresa prof. Hanela, ki pravi med drugim: „Priznati se mora, da se je pisatelj z veliko pridnostjo svojega posla poprijel; da dobitki njegovi niso znatni, temu je kriv predmet sam; tudi pisatelj sam se ni udal nobenim iluzijam glede bogatosti teh dobitkov, kar spričujejo besede njegove, zapisane v uvodu in na konci dela njegovega." Čestitamo g. Babniku na tem priznavanji kritičnega njegovega raziskavanja. — Masarvk poroča o Miklošičevi knjigi „Subjectlose Satze". — Razven kritik prinaša „Athenaeum" natančno zabeleženo vsebino vseh znamenitejših čeških, poljskih, ruskih, slovenskih (Ljublj. Zvon, Kres), hrvatskih, francoskih, nemških, angleških, španskih in drugih časopisov in mesečnikov, ako se pečajo z znanostjo. — Priporočamo izborno ure-dovani „Athenaeum" vsem, ki se hočejo poučiti o napredku znanosti sploh, posebno pa pri slovanskih narodih. Za celo leto stoji list 5 gold. pri J. Ottu v Pragi. V „Moravski biblioteki", katero izdava Fr. Bayer v Velikem Mezeriči pri Sašku, izšlo je novo delo plodovitega romanopisca Aloisia Ji ras k a, nazvano „Obetovany". Tej historični povesti je vzeto dejanje iz dobe, ko je poslednjič zablestela slava in moč „zlatega" kralja Pfemvsla Otokarja II., in iz onih strašnih časov, ki so nastopili po bitvi pri Suhokrutih na Moravskem polji. Glede tehnike je Jirasek znan mojster; v tej povesti se mu je posrečilo posebno risanje idiličnega življenja, katero žive menihi v kloštru opatoviškem. — „Matice lidu" je izdala nedavno XVII. letnika četrto številko, ki prinaša zgodovinsko povest Ferdinanda Schulza z naslovom: „Doktor Johanek." Pisatelj si je izvolil posebno zanimivo dobo: predvečer husitskega gibanja, ko se je po zatemnelem obzoru že počelo bliskati in grmeti. Dejanje samo nam podaja sliko boja med češkim in nemškim živ-ljem, katerega zastopa in brani doktor Johanek. Ta povest je jedno najboljših del novejše literature češke. — Turnovskv, sodelavec „Pokroka" in „Zabavnih listov", podal je že nekatero lepo delo svojim rojakom, — omeniti hočemo le njegovega životopisa Tvlovega, zgodovino gledališča češkega in spomine iz igralčevega življenja. Nedavno je zbral nekaj svojih povestij in humoresk ter jih izdal pri Hynku v Pragi z naslovom: „Povidky a humoresky" v dveh debelih zvezkih. Dasi Turnov-skega ne gre prištevati prvim češkim belctristom — za delovanje svoje na leposlovnem polji niti sam ne zahteva vencev z Olimpa —, mora se vender priznati, da je spreten pripovednik. V omenjeni zbirki nahajamo poleg zgodovinske povesti slike iz selškega in mestnega življenja. Osobe so slikane dovolj prirodno in živo in te povesti bodo vzbujale v tistih, ki ne marajo „visokega" stila, precej veselosti in smeha. — —t— Poljska književnost. — Jordan je spisal novo komedijo v treh dejanjih, „Slo-miany czlovriek1- (= Strohmann), katera se je že igrala na varšavskem gledališči z velikim vspehom. Naši prelagatelji dramatičnih del hodijo tako radi po slabo robo k Nemcem; izposojati si dobrih iger od bratov Poljakov, katerim so Fredro (oče in sin), Anczyc, in v novejšem času Balucki („Grosi in goske", „Odprti dom" i. t. d.), Kleczewski-Zenoni, Sewer-Maciejowski („Dvoboj plemenitašev"), Jordan in drugi napisali lep repertoar dramatičnih iger, — to pri nas nobenemu, ali le redko komu, pride na misel. — Jožef Košcielski je izdal v Krakovu svoje ,,Poezije 1861. do 1882." Prva serija. Ime njegovo je čitateljem sedanje literature poljske dobro znano. Ta knjižica obseza zbirko umotvorov iz dobe 21 let. Podaje nam dovršen obraz o razvoji mislij in duha pesnikovega od mladeniških let do zrele moške dobe njegove. Slovenski glasnik. 191 Čim novejša je pesen, tem dovršenejša je, misel jej je jasnejša, obzor širši, čuvstvo mirnejše in globokejše. V tej zbirki nahajamo odmevov z gor, z morja, povesti srca, balade in preloge iz najbolj poznanih pesnikov. — Glavni ton teh pesnij je lirsk ; vse je zdelano v dovršeni, skrbno izbrani in vedno prijetni obliki. — J. I. Kra-szewskega ,,Wilczek i Wilzkowa", povest iz XVIII. veka, izšla pri Gebethnerji in \Volffu v Varšavi, odlikuje se s humorom in filozofično satiro, kateri sta posebno svojstveni povestim Kraszewskega sploh. Isti pisatelj je izdal v Varšavi delce „0 pracy" (o delu), v katerem skuša priprostemu poljskemu narodu v lehki in umljivi obliki podati pravi pojem o delu in veliki ceni njegovi. — V Varšavi je izšel na novo tretji zvezek poezij Czeslawa in poezije Hajote. — Jan Zacharvasie-wicz je izdal pri Gubrynowiczu in Schmidtu v Lvovu dve noveli: ,Jedna krew' (kri) in ,,Pomylka srca" („Zmota srca"). Obe povesti se citata jako lehko in zanimivo, posebno druga, katera slika ljudi in čas v dobi napoleonskih vojsk. Stil je živ in bujen, pri tem pa še naraven in prijeten. — J. Bohdan, v Parizu živeči Nestor ukrajinskih pevcev, piše o zadnjič omenjeni povesti Henryka Sienkiewicza (gl. „Ljub. Zvon" IV. 65) v zasobnem pismu tako-le : „Povest ,,Ogniem i m ieczem" (Z ognjem in mečem) čitam z nedopovedno radovednostjo. Ne da se oporekati, da je (Sienkiewicz) pripovednik in pesnik prve vrste! Koliko tvoriteljne moči je tu, kako krasna je kompozicija, viteška in ob jednem mojsterski izvedena. Kaka glo-bočina narodnega mišljenja! kako pridno in razumno je pesnik proučil najžalost-nejšo in najtemnejšo dobo zgodovinsko. Domišljija, v resnici čarovna, odseva in kaže nam prekrasen kraj, običaje, postave in značaje staroslavnih naših vojakov . . . In kako krasna, prekrasna je ta poljščina! . . . Sveža, pestra in priprosta; neprenehoma bliskajo po njej misli, ki užigajo, in izrazi novi, kateri s svojo primernostjo vzbujajo naše začujenje. Bog daj srečo pesniku na vspeh, narodu poljskemu na slavo....." — Kako zelo se vse poljsko občinstvo zanima za ta roman, kaže posebno to-le: Varšavske gospe in gospice so pisale Sienkiewiczu pismo, v katerem ga prosijo, naj sklene povest za junaka in junakinjo srečno! Pesnika se ve ta prošnja najlepših žen na svetu ne bode motila; on uboga in da se voditi samo umetelj-niškemu svojemu geniju! — Zagrebški „Vienac" je počel v hrvatskem prevodu prinašati jedno najinteresantnejših povestij Sienkiewiczjih ,,Na marne" (Uzalud). Kedaj se bo Slovencem podala kaka povest tega izvrstnega pripovednika? — r— Ruska književnost. A. Pisemskij. Sočinenija. Posmertnoe polnoe izda-nie. Spbg. Pod tem naslovom izhajajo zdaj zbrana dela glasovitega romanopisca, lani umršega, čegar slava se je razširila že tudi zunaj domovine njegove. Do sedaj sta izšla dva zvezka. —Zapadnoe vlijanie v novoj ruskoj literature. Sravniteljno istoričeskie očerki Alekseja Veselovskago. Moskva. Članki v tej knjigi podani, bili so s prva natisneni v „Vestniku Evropy" 1. 1881—82; zdaj pa so bolj dopolnjeni in dovršeni. A. Veselovskij preiskuje rusko literaturo za poslednjih dveh stoletij. Že za Petra Velikega je bila v Moskvi velika nemška kolonija, ki je mnogo vplivala na tega reformatorja ruskega. Tedaj so že počeli potovati na zapad. Kar se je pod Petrom in prvimi nasledniki njegovimi stvarilo, bilo je večinoma vplivano od zapadnih literatur, nemške, francoske, angleške. Celo čisto narodna ruska literarna dela so postala po vplivu zapadnoevropskem; tako velja to o komedijah Fon-Vizina, o pesnih Krylova in o tistih možeh sploh, ki so ustvarili rusko literaturo: o Radiščevu, Najkovu, Boltinu, Karamzinu, Puškinu, Lermontovu, Turgenevu i. t. d.; še celo Gogolj, kateri ni znal nobenega zapadnega jezika, razven nekaj italijanščine, likal so je po Puškinovem vplivu. K.