Poglejte na itevilke poleg naalova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skuta j te imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA Ust slovenskih flelavcevv Ameriki. M JOKAJ Tlfi KOT *A D Alf DOBIVATI ' C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost iu svoj dom (InMril Telephone: CHeUea 3-1242 :: Čitajte, kar Vas z&ninfll JI Cl— Mtter StpUioher »ih. 1»40 mi thm P-t Office m* New York. N. Y* under Art oI Congre- of March Srd, I87E ---^ ^ No. 187 — Stev. 1 &7 NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 24, 1941 — SREDA, 24. SEPTEMBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. UPORI V ZAGREBU JE 1BILO. VSTRELJENIH 50 "KOMUNISTOV". — OBTOŽENI SO BILI SOUDELEŽBE PRI EKSPLOZIJI hrvatska vlada dala usmrtiti 50 mož, ki so označeni kot "komunisti in židje", češ, da so "izobraženi zarotniki", ki so zakrivili nnzstrelbo bombe v telefonskean poslopju v Zagrebu ter so bili ranjeni en nemški major, 12 nemških vojakov in več Hrvatov. Smrtna obsodba je bila izvršena v petek prejšnjega tedna. Neko drugo poročilo pravi, da je bilo v Tuzli v Bosni obsojenih m* smrt 5 komunistov, ki so bili takoj po obsodbi ustreljeni. Vseli pet komunistov je bilo v Poloesti na Rumun-iskem obdolženih vohunstva. Italjanski listi pogosto prinašajo poročila o usmrtitvah na Hrvatskem in vedno na malo vidnem prostoru lista. Poročilo o usmrtitvi 50 Hrvatov je list "Lavoro Fascist a" prinesel na zadnji strani na koncu zadnjega stolpca. - * , Pred nekaj tedni so laški listi poročali, da je hrvatska vlada ciala< vstreliti v Zagrebu J25 komunistov in zidov. Srbski četniki, ki se niso zmenili za poziv srbske vlade, ki je pod oblastjo nemškega vojaškega poveljstva, da pridejo iz svojih gorskih skrivališč in se podajo, češ, da bodo v obratnem slučaju z bombami uničeni, so pobili 98 hrvatskih vojakov in 6 častnikov. Ravno tako pa je bilo tudi poroča no, da je vojaško sodišče obsodilo tia smrt dva člana Paveličevih ustašev, ker sita "samovoljno ropala i« morila Srbe." Oba sta bila takoj po obsodbi vstreljena. > Zopet neko drugo poročilo pravi, da so Italjani blizu Mo-starja v Hercegovini vstrelili štiri ustaše, ko so se prikazali iz gozda na kraju, ki je pod laško oblastjo. * Včeraj so nemške vojaške oblasti v Lille (v zasedni Franciji) vstrelile tri francoske komuniste; to so: Alfred Delat-tre, Marcel Deify in Andre Le-fevre. Obdolženi so bili, da so metali bombe in podtaknili požare. Ker Francozi niso hoteli "sodelovati" z nemškimi oblastmi, da 'bi preprečili napade na nemške vojake, je bila za Pariz odrejena zatemnitev za tri dni. Tekom iprvih dveh noči je bilo aretiranih okoli 80 oseb, ker so bile na ulicah brez dovolje- nja. Po izpraševanjn pa so bili vsi izpuščeni. .Maršal Peta in pa je po radio zopet pozval narod k potrpežljivosti v sedanjem težkem položaju. Govoril je o vzrokih, ki vodijo do nemirov in je rekel: "Poglavitni vzrok je to, da smo za sedaj izgubili svobodo, za katero je bilo ipietekia stoletja prelite toliko krvi. Svojo svobodo bomo mogli doseči samo z delom." Nemške oblasti so za Pariz odredile popolno zatemnitev in pripravile vse proti požarom, bombam in strupenim plinom. Nemci najbrže (pričakujejo angleški zračni napad. Do sedaj so Angleži iz zraka napadli samo letališča in predmestja Pariza. Francoska vlada pa je včeraj tudi naznanila, da so angleški letalci bombardirali Rouen in da je bilo 18 oseb ubitih, 18 pa ranjenih. * Iz Belgije prihaja poročilo, ki pravi, da je bilo obsojenih na smrt 5 komunistov, in sicer trije, ker so požigali^n vodili sabotažo, dva« ipa sta pomagala sovražniku. OTnimninimnr minimumi infliiHiii'mii umu i" iiiiiiiiiiiiiiiik * Privatne, bratske in družabne organizacije morejo premoženje svoje organizacije investirati v Defense Savings Bonds in Stamps, serije F in G. NAPETOST MED RUSIJO IN BOLGARSKO Sovjetska vlada je odločno zavrnil* protest bolgarske vlade proti delovanju padalcev v Dobrudži. Besedilo ruskega odgovora je zelo ostro in diplomati vidijo v tem vedno večje nasprotje med Bolgarsko in Rusijo. Tuji diplomati v Ankari so sprejeli poročilo, da so bolgarske vojaške oblasti, nepričakovano odredile, da morajo vsi civilisti takoj oditi iz okolice letališča v Jam-bolu v jugovzhodni Bolgarski. Majhne hiše, v katerih večinoma žive turški kmetje, pokrivajo z vejami in v nje polagajo težke bombe. Pred dnevi je iprišlo iz Ankare poročilo, da Nemčija pritiska na Bolgarsko, da stopi v vojno proti Rusiji, ali pa bo njena vojska zasedla Bolgarsko. Neko poročilo tudi pravi, da se je kralj Boris vklonil nemški zahtevi in da je »privolil, da bo poslana armada 400,000 vojakov proti Rusiji. OKUPACIJSKI STROŠKI FRANCIJE' Kot znano, mora Francija Nemčiji za okupacijo svoje dežele plačevati agromric vsote. Včeraj je bila zopet podpisana ined Francosko državno banko in finančnim ministrstvom pogodba za 130,000,000,000 frankov za plačilo okupacije. Ta vsota je bila že dvakrat zvišana in sicer prvič v juniju na — 118,000,000,000 frankov. Pred štirimi meseci je bilo poroeano, da se med francosko in nemško vlado vrše pogajanja za znižanje stroškov za okupacijo, kar bi se zgodilo, ako bi francoska vlada v Vichyju pristala na sodelovanje z nemškimi oblastmi. Toda Francija še vedno plačuje po določbah premirja Nemčiji za okupacijo po 400,000,000 frankov na; dan. DEŽELAH Rusi vstavili prodiranje proti Harkovu. 380,000 Rusov vjetih Rusi so na 63 milj dolgi fronti od Poltave do Krasnograda, okoli 60 milj jugozapadno od Harkova, dobili velika ojače-nja od okolice Kijeva, tako v vojaštvu kot vojnem materja-lu ter so vstavili nemško prodiranje od Kremenčuga proti Harkovu. Kot pravi poročilo iz Moskve, so Rusi na tem kraju prizadeli Nemcem velike izgube in vojne operacije iztekajo po načrtu. Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da1 je 'bilo v predelu okoli Kijeva uničenih 50 ruskih divizij in da je bilo vjetih 380,000 Rusov. Berlin pa tudi priznava, da so Rusi med Pol-tavo in Harkovom postavili močno obrambno črto in da so Rusi pričeli s silnimi protinapadi. Rusi trdijo, da so Nemci o-koli Kijeva imeli najmanj 300 tisoč mrtvih in ranjenih. Sredi nemškega obroča, vzhodno od Kijeva, se nahaja Še zeto močna ruska armada, ki dobi zaloge po zraku in se junaško bori ter hoče prebiti nemški obroč proti vzhodu. Pred Leningradom so Rusi z bajonetnim napadom pognali Nemce 7 milj proti za padu. Pri Staraja Rusi, okoli 160 milj južno od Leningrada so Nemci v vročih bc/Jili izgubili 67,000 vojakov; deloma so bili ubiti, deloma pa vjeti. Poziv ameriškim farmer jem Wayne H; Darrow, informacijski načelnik ameriškega poljedelskega departmentavje rekel, da bod do 1. decembra posebni agenti obiskali vse far-inerje v Združenih državah ter jim pojasnili, kako bi se dalo povečati prihodnjo letino. Darrow je trdno prepričan, da bodo farmerji sodelovali z vlado, ker ibo edinole pod tem pogojem mogoče uspešno izve. sti narodni obrambni prodam. Dežela bo vsekakor morala producirati več inesa in mle-'hrambo za obleko. Na polici je dobiLa* revolver in ga pokazala možu, ki ji je rekel: — Nabit je, toda s slepimi patronami. V šali je namerila revolver nanj rekoč : — Če bi bili v njeni ostri naboji, bi te ustrelila! Sprožila je, in njen mož je Upton Sinclair 63 letnik V bližini Pasadene, Cal., je praznoval v nedeljo 63. obletnico svojega rojstva slavni a-meriški pisatelj Upton Sinclair. Pravzaprav ni bilo to nobeno praznovanje, kajti delal je kot vsak drugi dan, namreč pisal in popravljal. Sinclair je napisal nad 60 knjig in iger. Zdaj je v tisku njegova najnovejša knjiga "Harvest of Hate". Časnikarskim poročevalcem ie odgovoril na vprašanje, kaj misli o sedanji političnem položaju: — Zgodoviua nas je naučila, da nas zgodovina ne more ničesar naučiti. Upton Sinclair je socialist, toda velik zagovornik Roose-veltove administracije. Defense Savins Bond je mogoče registrirati na ime otrok, kakor tudi odraečenih. Kupite Defense Bonds in Stamps! _ siniji in na Balkanu proti nasvetu armadnih častnikov, temveč tudi zaradi tega, ker so Mussolini in njegovi oprode krivi, da je Hitler prevzel vso vojaško oblast v Italiji. Vojaki ki se vračajo s fronte, so o-gorčeni nad tem, ker Italjani brez v^ake koristi žrtvujejo svoje življenje na bojiščih in zlasti v vojni proti malim narodom, ki Italiji niso nikdar povzročili ničesar žalega. Italjani se izelo hudujejo, ker imajo nemški vojaki na siciliji u-dobne prostore za svoja sta-novališča in dobivajo dovolj živeža, tako da italjanski vojaki pogosto zagroze, da bodo poklicali Angleže na pomoč. Po mnogih "krajih Italije skoro ni več mogoče dobiti mo- ke, olja in mesa. iMeso je 86 Centov funt, če ga je sploh mogoče dobiti; v kruhu je samo 40 odstotkov prave moke. Italjanska- letina je bila do 20 odstotkov slabša od lanske in sicer zato, ker ni bilo^ mogoče dobiti umetnega gnoja. Zaradi pomanjkanja delavcev ni bilo mogoče dovolj skrbno obdelovati vinogradov, vsled česar je letos^v Italiji vinska letina zelo padla. Za obdelovanje zemlje primanjkuje delavcev in živine, kajti v Nemčijo je bilo poslanih več sto tisoč delavcev in Nemci so pobrali živino, ki je potrebna- na poljih. Nemci so tudi pobrali govejo živino, prašiče in kokoši, tako da v Italiji primanjkuje v a!iO-vrstnega mesa. »O L A S KAE0&1"-New ¥otk .Wednesday, September 24, I 941 Vft t ANO VL JEN L. lift M GI^AS NARODA" Vvaak Sateor. President: T. Lapetaa. S ooposatloa sad addreeeea ot PboroJOb NEW TURI M« Ciipsny, (A Corporation). ML — Place or bnalBOM of the mm: IM WKT 18th BTBOT, t «. X. 4Sth year t > • ,, : . "Glaa Naroda" la lwood every day except lltwOMJ«, Boadar* Bnbocrlption Yearly pa.—. Advertleemeat oa >aiiin«n> Ba ealo leto velja Uet mm Ameriko la K m *etrt leu fLSO. — Za Now Tbrk m o sa tooHutto sa oete leto f7. aaado ft.— ; m pol M •to leto »T.— : n pal h —; u pal MU ISJML HR.-J ita IMS. "Olas Naroda" lahaja vaakl dan lavsei ■U sobot, aedelj ta p rasnlkov. -GLA8 NAHODA,- ti« WB8T 18th STREET, NSW IOBB. & I. CHeteea (-114) ODPOR tNA BALKANU Hitler najbrž ui slutil, kaj si bo nakopal z okupacijo Balkana. Vedel je sieer, da ga ljudstvo ne bo sprejelo odprtih rok, uiti sanjalo mu pa ni, da bo naletel v Jugoslaviji na fak odpor. Med balkanskimi narodi je začelo vreti kot ne vre nikjer drugod v Evropi. Habotaijuiiki rušijo železniške proge ter iztirajo vLa4co v. vojaškimi transporti. Danes popravi vojaštvo (brzojavno in telefonsko zvezo, jutri je že spet prekinjena. Navidez trdni mostovi se rušijo. Tajne sile so noč in dan na delu. Naroda* ne preplašijo ne smrtne obsodbe, ne eksekucije. Nedavno so ob belem dnevu sredi Zagreba eksplodirale t tiri bombe. Po črnogorskih, bosanskih in hercegovskih hribih mrgoli eetnikov, ki prihajajo polioči v dolino vršit svoje maščevalno delo. Laško in nemiško vojaštvo si upa le v močnih oddelkih iz zasilnih vojašnic. Če šteje patrulja manj kot petdeset mož, se ponavadi nikdar več ne vrne. Skladišča žita ho v plamenih. Vse zaloge so izpraznjene. — ' * Zavojevalec zanje svojo strašno žetev. Vesti iz zasužnjene Jugoslavije O » / -—i—U-__ r - s PO VSEJ FRANCIJI ,VRE S parnikom "Excaiibur" je dospel v Ameriko se rteir n.eroma mlad Amerikanec Arthur L«esser, ki je preživel de-vttnajst let v Franciji ter je bil nekaj časa zaposlen tudi v propagadnem ministrstvu. Rekel je, da bo še to zimo izbruhnila revolucija v nezasedenem delu Francije, kajti ljudje bodo stradali in prezefcali ter ne bodo videli nobenega drugega izhoda. J i — Prancotzom manjka hrane. Že zdaj umirajo Lakote. V J Franciji je dosti družin z malimi otroci, ki si več tednov ne^ morejo privoščiti niti enega jajca. — Nemci so aretirali nad 60,000 Francozov ter jih i-majo zaprte kot talce. Četudi v*>e te taloe postrele, ne bodo mogli obdržati francoskega naroda« na vajetih. — Delavci štrajkajo. Zaštrajka jih,.po pet tisoč ali še več naenkrat. Vseh pet tisoč štrajkarjev ni mogoče naenkrat/ postreliti. —j V Parizu je devetdeset odstotkov prebivalcev Nemcem sovražnih. Čimdalje so pod nemškim jarmom, tembolj jih sovražijo. — Deset odstotkov Parižanov simpatizira z Nemci, ker kupčujejo ž njimi ter delajo s tem milijonske dobičke. Petinsedemdeset odstotkov Parižanov se zanaša na zmago Anglije. Ostali so pa povsem brezbrižni. '.Ministrskega predsednika Petaina je označil Lesser kot oslabelega starčka, ki več ne ve, kaj počne. — Po mojem mnenju, — je rekel Lesser, — ne prodaja Petain Francije Nemcem. Pet in osemdeset let je star ter se ne more ustavljati vedno naraščajočemu pritisku. Zdi se mi, -da Petain ne bo izročil sovražniku francoske mornarice, četudi ni vlada v Viehyju Angležem nič kaj naklonjena-. Rečem pa, da francoski mornarji ne bodo nikdar streljali na Angleže. Lesser je bil zaposlen v francoskem propagandnem ministrstvu pod Daladierom in Reynaudom ter ni hotel prestaviti v angleščino govora, ki ga je imel Reynaud ob odstopu belgijskega kralja Leopolda. — Leopold je pač storil, kar s>e mu je zdelo potrebno in najbolj primerno. Danes je edini v Evropi, o katerem se li.liko reče, da je dostojanstveno ravnal. O vsakem drugem, edinole o Leopoldu se ne more trditi, da sodeluje a Nemci. Lesser ima posebno na piki francoskega zrakoplov-nega ministra Pierra Cota, ki ni storil nilčesar za obrambo Francije ter je zdaj v Ameriki. Za obrambo Pariza je bilo na razpolago samo 96 letal, toda med njimi le 20 takih, ki so se mogli dvigniti v zrak. (JOO.) — Delovanje srbskih Četnfkwv je v Srbiji in v Bosni zavzelo tollik obseg, da nemtški vojaki in predstavniki nemSkih oblasti — iz strahu pred napadom — ne hodijo več sanui na ulice, temrveč v večjih skupinah. V vasefti in v manjših mestih se pojavljajo samo v sprenfstvu oboroženih čet. Uprava policije v "Neodvisni Hrvatski" je razpisala nagrado 100.000 "buu" za obvestila, ki bi privedla do prijetja 6tii ih nameščencev zagrebške telefonske posta.ie, ki «o sodelovali pri nnaraestittri štirih pek-ten^k ih strojev 14. septemjbra. Kot je znano; je bii pri tej eksploziji ulbit en nemški major in trinajst drugih oseb. -- Po tzadnjih ve »teh se vidi, da je stališče Židov v ''Neodvisni Hrvatski" daleč lažje kakor stališče Srbov. MJed tistima, ki so jih v Za-grelbn zaprli, je tudi nekag članov angleškega kluba in veliko število prijateljev Sovjetske Rusije. Poslali ko jih na prisilno deS v solarne na otoku Ptogu. Med onimi, ki so za-pi ti se omenjajo Čurčin. Miajkt*-ner, Kojič, Pe4cs*ider, Sriča in Ostrojič . Sedaj so znane .podrobnosti, ki so prisilile bivšega predsednika senata dr. Žel jka Mažnra-niča, da je izvršil samomor. Poleg obupnih rasuir-r v "Svobodni Hrvatski", ki so nanj težko delovale, nifu je bito s strani "poglawnika" nekaj dni pred tem, ko je izvršil samomor, prepovedano vsako občevanje s prijatelji. Po zadnjem uradnem obvestilu iz Berlina, j«: v Nemčiji na delu čez 50,000 hrvatskih delavcev, ki jih je "pogla.vnik" Parvelač poslal Hitlerju v dokaz prijateljskega sodelovanja. Kaipetana Jvo Bruknerja, tajnika HSS, so poslali v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. *"Poglavnik" PavcMč med drugimi "konstruktivnimi" deli uvaja tudi "čiščenje" hrvatskega jezika. Najnovejši izraai so na primer: "krugo-valna postaja" (radio stanica, nem Rnindfunk), "brzogovor- jiep ristransk Lli virov smo izvedeli, da je v44 Neodvisni Hrvatski" spofletskega vojvode in Paveliča "število, -srbskih žitev Paveličevib vtfta&ev tako veliko, da ima, značaj nstrebljeva-nja sribskega »vlja. Tako s« pnegoBe v okraj« Gacko izvršili po ukazu sedanjih najvišjih oblasti v "Ne-odvisni iJncatkki" in z 'blagoslovom člana italijanske via-daivke hiXe, spoletskega vojvode. Okraj ima 10.000 prebivalcev in je izključno srbski, kar je verjetno bil povpd za ukaz, naj se prebivalstvo prtbije in iztrebi. Aretacije, mučenje, uboji, požigi in ropanje so naznanili prihod PajeliČevih vstažev v ta krai. v .va^eb Tssgori, MiboljiUr-in Č*ernice so v čino kmetov po-hili tako^j prvega dne. Vasi Korito, Stepen in Zagradec nudijo tsliko razdejanja in obupa. VM prebivalci teh vasi z ženami .in otroci vred so bili ubiti in njihova razmrcvarjena tru-pfla so pometali v prepad blizu va«i Kobill'jn Olava. Vasi so najprej oropal; in potem požgali Tlvajsrt milj na okrog ne slišiš danes niti glasu. SLOVENCU NAJBIU POPflLNA ZALOGA SLOVENSKIH PONOfiRAFSKIH PLOdC DOBITE PRI JOHN MARŠI CH, Inc. 443 WEST 4 2nd STREET NEW YORK. N. Y. BAN HRVATSKE O JUOO SLAVuri : . KJ^O.) — Ban Hrvatske dr. Ivan Šubalšdč je dal v času ,svo-je\ga bivanja v New Yoiteu za časopise izjavo, v kateri je poudaril skupno trpljenje Hrvatov in Srbov v zasužnjeni Jugoslaviji. *'Nač narod v Jugoslaviji." je dejal, "je na poti nemSkemfc širjenju na vzhod in Nemci nas zdaj sku&ajo oslabiti in uničiti našr n »rodno edins-tvo." "VOJVODA'* NEDIČ. — Neonska propaganda je nazvala generala Nediča "vojvodo" in širi glasove, da je napredoval do tega častnega naslova v zadnjih bojih v Jugoslaviji. Z inerodajnega mesta ves* zanikajo kot popolnoma ■ netočno. General Nedič je sedaj v domovini izvrševalec ukazov nemških zasedbenib oblaki, tO , T y je raizlog, zakaj nemlka propaganda^ skuša dati poTožaju svojega izvršovalnega organa večje važnosti. RDEČI KRT?. JE ZNIŽAL CENE 21VEŽN1H PAKETOV ZA VOJNE UJETNIKE. (Rdeči kri« je bil uspešen dostaviti več kot 100,000 omotov z žive*žm za ujetnike na Nemškem. Sedaj je bila ceaa. običajnega paketa znižana od $2.75 na $2.40. nik" (telefon) itd. j Prijatelji in sorodniki ajet- t Po zadnjih vesteh je bilo v.nikov, ki so na Nemškem, mo-Ljuibljani progTnšeno obsedno rejo pošiljati jim nekaj živeža, stanje. To potrjuje verjetnost ] ako imajo potrebne informacije vesti, da je Ljubljana nekaj dni od ujetnikov samih.. Rdeča tega biila dve uri v rokah čet-nikov. Po verodostojnih poročilih iz križ ie prevzel vse stroske dostavljanja. Cena je le za nakup živeža. Angleške bojne ladje v ajneriskih prist&niaih Konci prejšnjega tedna je bilo v raznih ameriških pristaniščih štiriindvajset angleških križark in manjših bojnih ladij. V ponedeljek zjutraj ni bilo nobene več. Največ jih je bilo v Brooklynu in Philadel-phiji, ter v južnih atlantskih pristaniščih. Angleški mornarji niso smeli z bojnih ladij na kopno. __ Taylor ke je vrnil • papeževim pismom Myron C. Taylor, Roosevel-tov zastopnik v Vatikanu je bil v ponedeljek v kratki avdi-enci pri papežu, nato je pa z letalom odpotoval v Lisbono, kjer je vzel Clipper za vožnjo v Ameriko. Papež mu je ob tej priliki izročil odgovor BooseveTtovo poslanico. n a Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jama Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0SL0VENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A ©I v Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki , . . Posluje že 48. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,726,000.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNA^A 125.19% če b»m Mr* mM to itiJIb Aracia. zavaruj M pri naJbMjil, pošteni to nadaolventnl podporni crpuduMlji, KRANJSKO SLOVEN-SKI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer ie iatot* nwnjci u mtelne, operadje, proti bolezni to onanogtwtL K. S. K. JEDNOTA sprcjana moike to ieiuke od 1«. do Ct. Ma; otroke pa takoj pa rojstva to do IS. leta pod aroje okrilje. K. S K. JEDNOTA tabja najmoderne^e vrste eertlflkatc K-dani« 4bbe od ISiM do ts.MMi K. S. K. JEDNOTA je prpva mati vdov to sirot. Če to niti Haa ali daniea to moroiDe in bogato katoliške podpora« arfanisadje, potrudi m to pristopi takoj. K. S. K. 1 h in iti, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 Ko. Chicago Street, Joliet, Illinois POSLOVILNI DNEVI HEVATSKJBOA BANA IN MINISTROV. < ((,J.) — Ban Hrvatkfie dr. Itvnn ištiibešič je v New Yorku flpnejef dbkk nsno^rrh odlični-kov, naMi in amerWktk. Obiskal ga je, ko se je mndH v New Yorku, t odi jogtwlovan^ki poslanik Konstantin Fotiv, ki je ban vadrial a njim. v dai jsem rasgtyvdbm. V ysprpnistvii ministra Kosti-novica je 'ban Hrvatske posetil 7ia.-V.g7) znamenite^ učenjaka Nrkd'a Tesla v hotelu "New Yarffcer" in ostal je ž njim v dolgem in prisrčnem pogovora. Ban Hrvatske dr. Ivan Sul>a-išic ličarji, ki so inneli na kqpju praporčeik z zmajani. tHplan pomenja tatarsko mdadenič. Kirazirji so po francoskem imenovani "cui-ras^e" ((caiir je koža in kiras je bil prvotno oklep iz kože.) ten*peramentno cfedelano oelo-j^iki, ka jti ljudje še niso pozna to, kakršna ni im^la. ne pned |i strojev iu fabriske konkuren- njim, ne po njem. ee. Lessing je hil1' neumoren in Koliko teh poklicev je še se-neiaprosen borec za pravico in'^ai v Sloveniji? Koliko jih je odkritosrčnost. Vedno je z ve sel jem iskal borijo s temo in ne-ustrašmo je obračunaval z liu-dffni, ki so se skrivali v temi. Kot tak je moral pretrpeti ve-lfko krivic. Pbti koncu svojega delovanja je bil knjižničar v Wol-ferfbuttehi pri Braunechweigu. Tu je ustvaril iz svojega duševnega sveta oder, raz katerega je hotel pregnati z močnim intelektoni in odločnostjo vso napačno ortodoksnost, vse predsodke in nesposobnost. V ta namen mu .je stožila sijajna, strurpena ironija. Bil je eden največjih m najpogarmnejših duhov vseih časofvl ki je prinesel mnogo svetlobe v-takrat še zelo mračni svet v Evropi T Presneto malo. V Ameriki jih je pa še dosti manj. Kolca se jim, kolca . -r-r DARTTVENE POSUJATVE JE ZOPET MOGOČE POSLAT! V GOTOVE DELE SLOVENIJE. American Express Dražba nas je obvestila, U dnUd sa oMk« d* mM zaa£aj* «3J« ZA VSAKO poSiijatk>. Za vvčje neflke pa DM je treba fie prej vpra&atL Zaradi abmrawhilh razmer sprejmemo poaijatve samo ped gotovimi pogoji. Pote* tec» mora vsak pošiljatelj denarja že tudi IZPOLNITI POSEBNO PROŠNJO na Zvezni zaktadni&ki urad. Tazadevno ti. skomino bomo poelal vsakemu, Id iett poslati denar, da j* fa-potai. — Za nadaljna pojasnila se obrnite na; — SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West lftb Street, New Ink, K. t. Namreč tistim Italijanom, ki so prva leta prohibicije prodajali našim ljudem vrno v Down-townu. Naši junaški rojaki so bili takrat veliki strahopetci, do-cim so bili po naturi strahopetni Italijani veliki junaki. Noben Italijan južno od 14. eeste se ni brigal za postavo in se je ni bal. Vsak, pa naj je imel še tako majhen prostor, je naprešal že vsaj tri sode vina. V prvem sodčku za petindvajset galon je bil sam grozdni sok brer sladkorja in vode. Tisto vino je bilo za velike italijanske praznike ter za kakšen svečan dogodek v družini: krst, poroko ali godovanje. V drugem, petdestgalonskem sodu, je t>ik> drugo vino, oziroma preševec, izključno le za Italijana, njegovo.*družino in njegove prijatelje. Pili so ga pri kosilu in v«<čerji. Tretje vino je bilo napravljeno iz dvakrat prepresankh tropin, vode, sladkorja, pese in tobaka. Pesa je dala barvo, tobak pa moč. In naši rojaki so kupovali tisto vino po »tiri dolarje galo-no. "GLAS NARODA" — New Vork Wednesday,* September 24, 1f VSTANOVLJEN L. 18 13 Kanadski dominij v vojni. — Ali je Amerika na slabšem ? Malo mani politični raalogi. . Kanada doslej še ni konškri- Ali je Amerika na slabšem? i Nedavno se je vršila v anie-l i&ken* kongresa vroča debata/ glede podaljšanja vojaške služ-j be. Več govornikov se je i»ra ipirala vojakov ea prekonwwvko žalo v sledečem smislu: Jslužbo, to pa zaradi notranje- v * i TT- , . . ga političnega (položaja, ki je v ^asa soseda Kanada je že v^l(o6eni4l Jrž£ah n£lo znan. vojni, dočini Združene države' ?e niso. Tako v Kanadi kot talili v Združenih državah je uvedena vojaška služba. V tem pogledu j; pa med obema državama vo ika raz'ika. Ko je Kanadčan (poklican k vojakom, prav dobro ve, da ne bo nikdar poslan na bojišče preko morja. Za iprekomorsko službo so dolo čeni iaMjttčno le prostovoljci. V Združenih državah je drugače. V Združenih državah nihče ne j&nJči vojaku, da ho-otsal le na ameriškiih t Mi. V slačajra potrebe se bo moral vkrcati iti se odpraviti tja, kamor ga bodo poslali. Potemtakem* so ameriški vojaki dosti na slabšem kakor kanadski. Stara postava je Se vedno veljavna. Poglejmo torej, koliko je resnice na t«m. Kanada ima postavo glede splošne konškrip-cije, ki daje Vladi izključno «tto*» in oblast "izročiti vojake njegovemu veličanstvu.** Po posebni določbi naj hi vojaki ne bili poslani ikri|pcijar izgredi in krtvo-prelitja na dnevnem redu. V tej vojni se je pa vlada dosti bolj lotila ko&tfive zadeve. Namesto da bi prebivalstvu Quebeca vsilili konškripcija, je nabirala samo prostovoljce ter odredila konškripcijo izključno za domačo abramlbo. Loyalni~""quebeški voditelji, katerim so nekateri francosko-kanads^i zdra^barji tako nasprotovali. da se le s težavo varlr-ža) "i v sedlu, eo spretno o-milili pojem "konškripcija," da nima adaj na sebi prav ničesar pošastnega. [Francoski Kanadčani so postali voljni in mefrki ter se bo- AMERIŠKA POMOČ ANGLIJI KUHARSKA KNJIGA: Recipes sf Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV 2." Stane samo ■ ^ * ^ ^ * ^ * • . '1 \ | f i H1 00 :!i i v , i| ^Knjiga je trdo vezana in ima 82I ntraiii"Wi ' A Recepti 80 napisani v angleškem jeziku; ponekod p« W f ] J, tudi v Jeiflra naroda, ki mu j« kaka jed poMbso Vnavadi , i »i i Ta knjiga je nakaj posebnega za one. ki ae zanimajo i kuhanje in se hočejo v njem čimboh izveib&ti ioši K* izpopolniti. j, KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West rsth Street do v slučaju potrebe brez obotavljanja vkrcali za prekomor-i4ko vojaško službo. (K tenfu pomirjen ju so največ pripomogli quebeski ministrski predsednik Godbut, finančni .minister La Pointe in ntfnistrski predsednik Mackenzie King. ' Is nič do pxweenetljivih uspehov. (Kanadska vojna prizadevanja so v gotovem pogledu še precej pomanjkljkva, čemur je dalo povod cincanje in obotav ljanje demokracij med mesecem septembrom 1939-in nmvm 1940. : Tisto razdobje je mogoče po vsej pravici imenovati "sedečo vojno." Kanadi je.bHo takoj spočetka rečeno, da Anglija ne potrebuje toliko njenih vojakov kot pa njene industrije ter velikega programa zaveržbanjo letalcev. Ob iabruhu vojne je bila Kanada neoborožena držiiva. Ime'a je komaj štiri tisoč vojakov in tri tisoč mornarjev. Xjena težka industrija je zadoščala izdelovanju vojnih potrebščin. Takorekoč iz nič, je< pa Kanada v teku dveh let oborožila in aprermia pol milijona mož ter poslala ogromne nrnožine vojnih potrebščin v Ang'ijo. Ko je pred enim letom Angliji najtuša predla, ni bilo v Kanadi niti enega za Imj pri-u«: rnefga kanona in niti enega letala, s katerim bi *e dalo leteti, Vse, kar je imela, je poslala preko morja, da je omogočila Angležem borbo v severni Afriki in na Grškem. Zdaj ima kanadska mornarica več kot 300 ladij in 17 tisoč nwrnarjev. Kanadčake ladjede»\ nice obratujejo noč in dan ter producirajo nove lad je. Za pomorsko službo se je prigl&aito več prostovoljcev, kot jih je bilo mogoče sprejeti. (Kanadski program za veibfl-nje letalcev je pa največji vojni prispevek Kanade. V tem pogledu se Kanadčani zavedajo svoje naloge in svojega cilja, da je namreč t neba Hitlerja poraziti. ' . . JJeseni leta 1939 ni bilo o tem programu ne duha, ne ^Viha, dočim se je »daj , razvil svojimi šolami in letališči po vsej Kanadi. Zdaj posluje več kot šestdeset verbalnih središč, do konca leta jih bo pa če sto. Vse je .v najlepšem redu in teku, novih pilotov, mehanikov, strelcev ki opazovalcev je re-del ie ve«. Ker manjka opreme, letal in inštruktorjev, pod nobenim po-gojfmj ni mogoče sprejeti vseh prigl a^enih prosto-vt' jcev. Nekateri morajo čakati več mesecev. da pridejo nu vrsto. Prihodnje leto bo mogoče ia-ve^bati vsak mesec nad dva tisoč letalcev. "Xekje v Angliji" gradi Ameriški Rdeči križ svojo bolnišnico z materjalom, ki je prišel iz Združenih držav. Bolni šnica, v kateri bo 60 ameriških zdravnikov in bolničark^ bo lečila rane, ki so jih vojaki dobili na bojiščih. PROSTOVOLJNI POMOŽNI SKLAD V KANADI Prejeli smo Lz Windsor, (^nt^ seznam darovalcev v sklad za pomoč našim rojakom v Jugoslaviji (Yugoslav War Relief Fnnd). Se-znam drage volje priobčimo, da s tem damo pobudo tudi drugim in zlasti še našim rojakom v Združenih državah, želeč, da sledijo zgledu požrtvovalnih kanadskih Jugoslovanov. Imena darovalcev in prispevki sledijo: WINDSOR, ONTARIQ Butat Pero, $135.00; Vitorac lUja $60.00; Vorkapic Stevo $55.00; Popo-vie Mllutin $50.00: lvowrlo Milan »25.00: Rah-ric Mdor $».00; Mra-kcrvlc Luka $20.00; Hrv. Tamb. Zbor Petar. Mrknic Nikola. Nedic Vlado, Baletic Uesauka, Zduui« Ivau. Miletic Marko, OrtoJIc Obrad, J ova novic Mi. to. Kpecor Žarko, Tod<>rov Jradlmlr. Psvelic Mote, Benkdvic Boko. Gruic i>e»*HI<* M Mt^ meU; Vvriao lik H,allko' Smi,Jani<" Prtar- Masanovir lo« »yOJOO; \V««erMei.i Bfrt »17.00:! R"«Hot Joko. J«^anov Mi- Jaksic Vujo $16.00; BjrtojfUv Ohrafl ltJS vsak 1)0 Vawtc Marico. KtHcw Mirko. go«p» Kukw, Korao Martin, Vueit-evlc Mi-Jo, Saj a lovk Daniel. Vorkaplr Savo, JakovlJev I>uro, Filipi«- \1ikt<«r. Ko«o-vlc Ivan, Matesic Jure. Saban Jnre, Prpic Mate. Popovic- Janko, Prpic Jo. so. K«m4« Mate. PaU* Jo«i{». Arltodo Albert, Adamov Badivoje, Žarkov Sever, Suriovic Milan. Grbi«- Vojin, Mi-ketic Josip. I>evcie Pavao, Burifto Albert, Je«k" tVdomlr, Pilijxw Zivko, I)osec S ti po. (»stovlc Stevo. Petrieic Frank. Obrad Bara«-. Jovanovic Milo-rad. Pa vlakov it- Frank, Polit; Božo, Studa k Petar, ()sto£<- Aleksander. Mtrkovic Luka, Smit Pero. Mllo*vlc Sinko. Prpic Ilija, Brkic NMkola. Zal_ ko Ignac — Vsak j*> $1.00. F*nko Toni, 50c-. $13jOO ; Kosov ZIro, Opadc Stanko. Bubal o Tomo. Ar« lica Jovo — vnak po $10.00; Bum Me Todor, Kasprdllov Lazar, Draga* GUko. l^ypak Petar, Kabtic Rudolf — vsak po $9.06; Saban Petar $8.00; Bumbelc Vali. Mirt«- 11 tja , f.pDthk <' a t>v«£' RrajiJovic soe ▼o, Ostojlc Ilija,— BJeHc- MUan. Lap. cevic Joto — vsak i»o $7.00; Lončar Vaso. IHilunKfei Petar. Prpic Iran, Vorkapic Aleksandra — v mik po $tt.0O; Itrafix- Vho, Tonile Dino, Lewkovat* Daniel. Radman Budi, Stfurk I^eo, Hart man Stevo, 'Adamič Toni, Krvf An&rii*, Radjenovic Savo. Pavlov Dušan. Kosi Roman, Žili Jack. Vant-ic Slavko, Antonove Iv^tu Crnek Juro, Rogulja Pavle, Groictc Bogdan. Vule-tic Vule, Nenadovic Luka, Basic Pero, Todorovic Vlado. Mljatov Rade. Pojmjv Pa Jo, Baraz Blede miramalnlh plač nima Kanada nobenih stalnih in postavnih odredlb. Vojne kon-trakte pač poverja tistim kom-paaiijanv ki ji stavijo najnižje ponudbe, -kar daje povod pritožbam iz delavskih vrst V Združenih d riavaih je v tem oairu drugače. Do vojnih kontraktov -so namreč upravičene le tiste družbe, oziromu posamezniki, -ki se točno pokore dofoobam ddl>av«ke postave. !V Zdrofeenih drza-vah je -bil že v marsikaterem »hičajn kon-trakt preklican, če se je draft-ba pregrešila proti delavski postavi. Za kanadsko vlado bi bilo dosti boije, ioe bi v tem pogledu posnemala svojo južno sosedo. Edinole kontpanije, ki imajo s delavskimi organizacijami kolekrfrrne pogodbe, naj bi dobile vojna narooilfe. S temi bi bil dosežen vojni cilj. Deflavska ,politiika kanadske vlade ibi bila dosti bolj nve-ževana bi bile ipa za- jarrtoent delavcem! primernejše piaoe in n^odnejši delavski po-Ker so plače in mezde v Ka- ]>reuje «Mokne tontke, Id ao potraton« pri ljudeh nad 40 let, 6e Jim prlmaiij-Inije Selera, ksJcfJa. fosfora. Joda, Stamina BI. Nek 73 let star cdravnlk pifte: "Sam aem ga v«el. Uspeh izbore ti "Posebna uvajalna množina velja samo ffc. Nehajte s« počutiti br«vz vaxHJa, stari. PrlCnlte M počutiti bolj veseli in mlaJtl takoj dan«. Naprodaj v vseh lekarnah. RAZPRODAJA SLOVENSKIH KNJIG po zmerna ceni Po 50c zvezek "Mint B*U» »ofl mM inBMkt (DosUJerakiJ) Baijl nejnlld (Iv« Pre«etJ) Pilaxafflka zc«db» (AUJs Jlmtk) GmtpmU in KwnUi (4uL Ujmi Gospod FridoUn Žolna njcc«r» drufln« (Fr. MlUlnskl) roloji pei (J. O. CnrwMd) •Wieje Maltam Majale (V Na razUtolh potih (Frane Friscfe) Peter Pavel Claw (Dr. I. PrecelJ) Ptm*iea Kladiva (Vladimir Lewtft) Sveto mmt (BoAotf ViUU) Slika Deriaae Gray (Ouar Wflde) Verne dnie v vicafa (Proper Mlrime) Zapiski iz mrtveca doma (A. M. Do- ■UJerdci) ,. _ » »* Po 70c zvezek Do Otrida in Bitolja (Ivaa Malik) Po 75c zvezek Better«- (Artur Berwde) Onstran peagoxda (Jim Oliver Car-wnod) Po strani klobuk (Daatir Fclftl) Roman t line duše (Ivan Cankac) Scriant Diavolo (Marcel PrfofTet) Zeiexna cesto (Zaoe Grey) Zlati Padter (Sinclair Gladi) Gusar v oblakih (Donald Kejhoe) Gospodarica sveto (Kari Fldor) Rektorjev Mrf (Bene La Dhiyere) (O. B. Fifth) Po $1 zvezek Ugrabljeni atUijeni (K. G. Ssi%er) VeHdteos (Pater Kajetan) Sivko (B. S. Tboatpson) Radarska balada (Marija Majerjeva) Pricodbe čebelice Maje (WaldeMar Bsnsds) Pincrlnskl otok (Anatele France) Pisano sgodbo (Janko Kae) is Bvljenja ca iivljeaje (Ivaa Zupan) Po $1.25 zvezek Zadnji Mehikance (d. F. Cooper) Skrivnostni studenec (Pavel Belter) Po $1.50 zvezek Z tetin in kasen (F. M. Dostojevski!) > Tlcrevi sobje (Mavrice Krištof Dimae (Jack London) Mlsterija (Gustave le Benge) LoeKer (Jean de X« Hire) Izpod Geiler (SUvke Saviasek) Po $2 zvezek Preieren (France Kidrič) Po $2.50 zvezek Vlinjeva repatlea (VL Levstik) Naročite pri: KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N. Y. škof Dennis O'Connor fePeter-foorongh. Svečanost je bila tvorila višek proslave obletnice vstopa Kanade v vojno- Nadškof je v ovojem francoskem govoru deja*': Velnčaja potrebe morate biti pripravljeni žrtvovati za Kanado svoje najdražje: svojo imovino, svojo družino, svojo svobodo in svoje živfljenje." Škof O'Connor je aaakljofctt pridigo z besedami: . 4' iV^olimo »a mir, ki bo dosežen pomočjo nase zmage. Mi in naši eavefcniki moramo ama^ati, ali bomo pa bginiR.fi opozarja tega »veta," "Maša zmage" Dne 14. septembra se je vršila na trati pred parlamentom, v Ofct&wi velika verska svečanost. Darovana je biia Sojftk« protimo, k • pošlje)« m naročnino, «e poel«la)e}o — UNITBD BTATX8 0 AHA DIAH POSTAL M0N1Y OEPUR, ako je vem |e priročno < "G L A 8 NABOB A" — New York Wednesday, September 24, 194T V S T A N O V L J E N Lb 18M OSPOD iz KONOPISTA Napisal: L WINDER. 93 • • Kanadski domini j v vojni. — Ali je Amerika na slabšem? Nadaljevanje s 3. strani. poročeni moški, d očim plačajo mom je pa najrbolj pre^enetlji- Čutil je globoko užal jurist in giolboko "bol. Hkratn mu je pa zbujalo papeževo svojeroeno pismo tudi radosten občutek. Z občudovanjem* je n*islil: ''Tako jasno in dosledno piše devet-dcsetleten mož! Mend pa — meni bo avgusta meeeca šele sedemdeset lpt. Obilo časa še intamv z menoj še davno ni pri kraju." (Neutegoma je odgovoril papežu da mu daje blagoslov njegove svetosti moč za težki, pretežki sklep, ki se ga kot odgovorni vladar habsburške lirše in kot deželni oče doslej ni mogel stoniti. Zaradi dobrotne prlpiošnje svetega očeta bo dobil prestolonawkdnik dovoljenje, da vzame — oblika se bo se natančneje določila — igrofi-co Ohotikovo za ženo, akoravno ne bo mogoče priznati tej damii in njenim morebitnim otrokom- čina članov cesarskega doma. . Teniu odgovoru, ki sta ga po cesarjevih navodilih skupno sestavila knez Mnotenuovo in minister v na njih zadev, je sledilo več konferenci državnopravnega značaja, ki jim je cesar sam predsedoval. Sklenili so, da sme prestolonaslednik stopiti v monganatski zakon s grofico Ghotkovo, da pa mora pred sklenitvijo zakona slovesno izjaviti in s prisego potrditi, da so njegovi rodni dediči izključeni iz preetolonasledstva. Prav tako so sklenili, da se Člen 1. habsburškega rodbinskega ustava, na katerega 'se je Franc Ferdinand skliceval, izpopodni z dodatkom, ki naj prepreči nejasno tolmačenje; da ne bi mogel Franc Ferdinand, kadar nastopi vlado, povzdigniti grofice v cesarico, so sklenili,, da bodo za naprej samo zakon članov cesarske hiše s člani vladajočih hLš ali tistih knežjih rodbin, ki so v posebnem pripisku izrečno označene kot enako rodne, priznani za stanu primerne. Dodatek se je končal z besedami: "Vse drugačne sklenitve zakonov se ne morejo priznati za stanu primerne, ampak veljajo kot zakonu na levo roko ali tako imenovani monganatski zakoni in nimajo učinka stanu primernih zakonov. Te določbe -veljajo tudi za zaikone, ki bi jih sklenil glavar naše prevzvišene vladarske hiše." * Xatanko leto dni po določitvi roka za premislek, je sta* Franc Ferdinand vnovič pred cesarjem. Ta odločilna avdien-ca je bila kratka; us^peh je bil že pred avdienco nedvomen, ker sta oba, tako cesar kakor prestolonaslednik, poznala mejo svoje vza je mine p ripravljenosti za porarmavo. Oba sta občutila izid boja kot poraz, cesar, ker se mu ni bilo posrečilo, da bi zakon ubranil, in prestolonaslednik, ker ni smel skleniti pravilnega, ampak samo morpanat.ski zakon. Cesar je vprašal prestolonaslednika, ali vztraja pri svoji volji. Prestolonaslednik je pritrdil. Cesar je izjavil, da dovoli prestolonasledniku monganatski zakon z grofico CJhotkovo. ne pa pravilnega zakona. Prestolonaslednik je izjavil, da hoče skleniti monganatski zakon. Cesar je vprašal, aLi je prestolonaslednik voljan, da pred sklenitvijo zakona ipodjpiše odpoved ki bo vse morebitne rodne dediče izključevala iz prestolonasled-stva, in jo s prisego potrdil. Prestolonaslednik je odgovoril, da bo to odpoved podpisal in potrdil. Cesar je rekel, da bo grofici Chotkovi, ki ne more nikoli postati članica vladarske hilse, na dan sklenitve zakona podelil na»lov knaginje Hohenberake. Prestolonaslednik se je zahvalil za to milost. (Ime Hohenberg je zmerom pri-vzemail na potovanjih.) Cesar je določil dan 28. junija za to, da Franc Ferdinand izviiši slo\et»no odpoved. Franc Ferdinand je bil s U m datumom zadovoljen. Avdijenca je bila končana. 'Zdaj je bilo le še treba spraviti doloobe ogrskega državnega prava v sklad z ^vzporednimi avstrijskimi državnoprav-nirnti določbam. Ker ogrsko dižavno pravo ni poznalo razlike med enak orodnimi in necnakorodnimi zakoni, so se avstrijski učitelji državnega prava, ki jih je cesar pritegnil za svetovalce, oprli že na pozabljeno dedno pogodbo, pactum mutual ali conwnunis suocewsionis. po katerem je mogel samo član habsburške hiše, ki je tone! v Avstriji pravico do prestola, na Ogrskem podedovati prestol Ogrska vlada je izpodbijala veljavnost te zastarele določbe in terjala posebno ugotovitev neena-korodnosti grofice Chotkovo, ki naj (bi se izrekla v novem ogrskem zaikonu. Takšen zakon je pa hotela ogrska vlada izdati le s pogojem, če se hkratu zakonito ustanovi, da ogrska prag-matska sanlfcija n* utemel juje skupnega prestolonas!edstvene-ga prava z ^Avstrijo, toer je izključno ogrski ustavni zakon. Cesar je moral privoliti, akoravno se je s teni razmerje Ogrske do dinastije in Avstrije močno szraHjalo; kajti adaj se je pojavljala možnost setkund ogrni ture habsburške hitk>, to je, ogrskega ltralja, ki ne bi moral biti avstrijski cesar.i S tim je postajal nsigodbeni zakon, ki se je opiral na pragmatsko sankcijo. dvomljiv in nnožnost izpada Ograkc iz sklepa monarhije je bila povečana. t "Ti madžarski izsiljevalci!" je vzkliknil Franc Ferdinand ko je zvedel o teh pogojih. "Da sem jaz cesar, se ne-bi nikoli vdal takšnemu izsiljevanju!" Cesar se je vdal. Skoraj nič se ni srdil na ogrske politike, vdano je se&tel vse žrtve, NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 35 centov PoSljite ivoto v znamkah po S ox. po 2 centa. Posebnost : HAMMONDOV ZEMLJEVID. JU SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki g« dobite a atlasom ln ko ga Izpolnite in poffljete k Izdajatelju zemljevida. Vam daj« pravico, da dobite dodatne gemlje-vide • novimi mejami vojskujočih se d rta v, kakor bodo premakne po sedanji vojni. NaroČite Atlas pri: " GLAS NARODA" ti« WE8T 18th STREET NEW YORK. N. T. vo dejstvo, da se Kanadčani ne pritožujejo nad davki, pač se pa v gotovih slučajih celo po-starvljajo ž njimi in so nanje ponosni. Kanadčanom niti na misel ne pride, da bi mogli biti zavezniki premagani. Vlado v Ottawi kritizirajo, toda nikakor ne aa-radi njenega trošenja, pač pa zaradi njene nedelavnosti. (Kanadčanom se zdi, da se vse prepočasi razvija in da bi morala storiti vlada dosti več za skorajšnjo izvojevanje končne zmage. Vijada pravi, da stori .JB« VASILIJ MIRK to A. GR0BM1NQ: Vetrič; F« gradinl ..........Jt s. zidana marela a svilenih nogavic iizg-inila.. Svilenih nogavic je bilo jaiko m&\>. Pr\e svilarne v tej deželi so bile v Ippwitch, Mass;. Kmalu pa ie Pennsylvania poetaTa središče svilene industrije in «e danes je tam največji odstotek svilam v tej deželi. Trgovinska pogodba med Kanado in Cile JPred kratkim je bila podpisana med Kanado in južnoameriško republiko Čile nad vse ugodna trgpvinska pogodba. Kanada bo kapov^'a od Čile velike množine nitratov, vina in sadnih produktov, v zameno jim bo pa pošiljala celulozo, papir in razne .»irovine. Pogodba je stopila takoj v veljavo. waow Vaše investiranje v Defense Savinsrs Bonds, serija E, se bo zvišalo za 33 in eno tretjino odstotkov v 10 letih. Kupite Defense Bonds in Stamps 1