Razredni pouk 2-3/2013 69 Zalka Radovič Osnovna šola Vič, Ljubljana Pouk, ki navduši Fonološko zavedanje v procesu začetnega opismenjevanja Povzetek: Fonološko zavedanje omogoča otroku uspešno opismenjevanje, ker mu njegova razvitost omogoča zavedanje zgradbe jezika s pomočjo zavedanja o najmanjših govornih elementih, iz katerih so sestavljene besede. Razvita raven fonološkega zavedanja omogoča otroku razvoj bralnih zmožnosti. Omogoča mu uspešno usvajanje začetnega branja. Zagotavlja mu uspešnejše napredovanje v osnovni, temeljni bralni veščini in mu tako omogoča v izobraževanju nemoteno uporabo bralnega gradiva. Pri pouku na začetni stopnji opismenjevanja lahko izvajamo aktivnosti fonološkega zavedanja na različne načine in jih prilagajamo individualnim potrebam otrok. Pomembno pa je, da pravočasno prepozna- mo zmožnosti otrok in njihove individualne potrebe. Ključne besede: začetno opismenjevanje, učenje branja, fonološko zavedanje. Phonological awareness in the process of beginning literacy. Abstract: Phonological awareness enables children to become literate. They become familiar with the structure of language and consequently with the smallest speech units which form words. Sufficiently developed level of phonological awareness allows children to develop their reading literacy. They can start with beginner reading and gradually they improve their reading skill from basic to independent. Consequently they can use reading material. In class teachers start with different individually adapted activities which help raising phonological awareness. It is important to recognize students’ capacities and their potential in time. Key words: beginning literacy, learning reading, phonological awareness. Uvod Jezikovno zavedanje, zavedanje zgradbe jezika, poznavanje jezikovne strukture, zavedanje glasov, zlogov in besed veljajo za odločilne dejavnike jezikovnega procesiranja. Fonološko zavedanje je ena od ravni jezikovnega zavedanja. Dobro razvito fonološko zavedanje vpliva na začetno opismenje- vanje in predstavlja pomemben temelj uspešnej- šega branja in pisanja. Fonološko zavedanje pomeni zavedanje o naj- manjših govornih elementih: o glasovih, o glasov- ni strukturi jezika, o prepoznavi in uporabi glasov, ki si v besedah sledijo v točno določenem zapo- redju in iz katerih so besede sestavljene. Otrok se mora zavedati vseh glasov v besedah, začetnih, vmesnih, končnih, zaznati mora vsako spremem- bo, če glas dodamo ali ga odvzamemo, občutiti mora tudi rimo. Fonološko zavedanje se nanaša na zmožnost prepoznavanja in uporabe glasovnih delov govorjene besede. Sestavine fonološkega zavedanja D. Jelenc (1993) navaja naslednje pomembne sestavine fonološkega zavedanja: • sposobnost razlikovanja akustično podobnih, po pomenu pa različnih glasov, • sposobnost akustične analize besed oz. razčle- nitve besed na njene sestavne dele, na foneme, • sposobnost prepoznavanja glasov skozi zave- danje položaja govornih organov, • sposobnost melodičnega in ritmičnega razliko- vanja besednih in stavčnih poudarkov, • sposobnost optično grafomotornega razlikova- nja in zaznavanja pisnih znakov. Sestavine fonološkega zavedanja se torej nana- šajo na sposobnosti razlikovanja slušno podobnih glasov, slušnega razčlenjevanja besed na glaso- ve, prepoznavanja glasov po izreki, razlikovanja poudarkov v melodiji in ritmu in razlikovanja črk po slikovni podobi. 70 Razredni pouk 2-3/2013 Pomen fonološkega zavedanja Razvita raven fonološkega zavedanja pome- ni pravzaprav bistveno sposobnost, ki otroku omogoča uspešno opismenjevanje in uspešno izvajanje vseh aktivnosti v procesu začetnega opismenjevanja. Sposobnosti fonološkega zaveda- nja se oblikujejo v predšolskem obdobju. Razvitost fonološkega zavedanja ob všolanju lahko napo- veduje kasnejšo uspešnost pri učenju branja. Na osnovi ugotavljanja razvitosti fonoloških sposob- nosti predšolskih otrok bi bilo možno napovedati kasnejšo bralno uspešnost. V ta namen bi bilo mogoče izboljšati fonološko zavedanje že pred vstopom v šolo in pred vključitvijo v proces za- četnega opismenjevanja ter tako omogočiti lažje učenje branja. Evropska študija Eurydice (2011) navaja raziskave več avtorjev, ki dokazujejo, da je razvoj bralnih zmožnosti otrok, vključenih v dejav- nosti fonološkega zavedanja v vrtcih, precej boljši. Fonološko zavedanje in učenje branja Odločilni dejavnik uspešnosti dekodiranja v pro- cesu učenja branja je glasovna segmentacija. Pri otroku se začne razvijati z zavedanjem dolžine besed, zlogov in fonemov, ki sestavljajo določeno besedo. Glasovna segmentacija je prisotna v izra- ziti obliki na začetni stopnji učenja branja kot raz- členjevanje besed na glasove s pomočjo analitično sintetične metode opismenjevanja. Pri tej metodi, ki je prevladujoča metoda opismenjevanja pri nas, se pri pouku načrtno izvajata analiza in sinteza. Povzeto po D. Jelenc (1997) je pri tem pomembno zavedanje vseh glasov v besedi, vrstni red glasov, zamenjave in spremembe v vrstnem redu, ki dolo- čajo pomen in spremembo pomena. Glasovna segmentacija poteka istočasno kot glasovna sinteza, ko se morajo med seboj določeni glasovi povezati. Vzpostaviti je treba zvezo med glasom in besedo ter med glasom in črko, kar se ob nemo- teni izvedbi zaključi v hitri prepoznavi besede. Sposobnost uspešnega glasovnega razčlenjevanja vpliva na učenje branja oziroma omogoča nemo- teno učenje na začetni stopnji in je ključni dejavnik porajajoče se pismenosti. Pedagoška praksa potr- juje, da imajo učenci, ki s težavo usvajajo bralno spretnost, lahko določen primanjkljaj na področju fonološkega zavedanja. Nekaj raziskav fonološke- ga zavedanja sem za ta namen opravila tudi sama. V šolskem letu 1998/99 sem opravila sredi šolskega leta v takratni osemletni osnovni šoli raziskavo fonološkega zavedanja pri 60 učencih 1. razreda in 60 učencih 2. razreda. Uporabila sem štiri teste za ugotavljanje fonološkega zavedanja, s katerimi sem preizkušala povezovanje glasov v besede, ugotavljanje drugega dela besed, odstra- njevanje začetnega glasu besed in ugotavljanje rim. Rezultati so pokazali, da se razvija fonološko zavedanje v procesu začetnega opismenjevanja postopno in da se po kakovosti in obsegu izbolj- šuje. V dosežkih pri posameznih nalogah so se med obema skupinama učencev pokazale sta- tistično pomembne in statistično nepomembne razlike. Učenci 1. razreda so dosegli statistično pomembno slabše rezultate kot učenci 2. razreda pri nalogah ugotavljanja drugega zloga oz. konč- nega dela besed in pri nalogah odstranitve začet- nega glasu in ugotavljanja ostalih besed, torej pri nalogah, ki zahtevajo višjo stopnjo jezikovnega za- vedanja, zavedanja strukture besed in glasovnega razčlenjevanja. Statistično pomembne razlike so se pokazale tudi med obema skupinama učen- cev, torej med učenci 1. in 2. razreda v dosežkih boljših in slabših bralcev. Slabšim bralcem je predstavljalo težavno delo predvsem glasovno razčlenjevanje. Prav tako so se pokazale stati- stično pomembne razlike med dobrimi bralci 1. in 2. razreda v korist slednjih. So pa slabši bralci 1. razreda dosegli boljše rezultate kot slabši bralci 2. razreda v primeru dveh spremenljivk, kar je mogoče povezati z intenzivnim urjenjem v analizi in sintezi v 1. razredu. Program učenja branja v 2. razredu osemletne osnovne šole ni namenjal dejavnostim slušne analize in sinteze toliko časa kot program 1. razreda. V šolskem letu 2007/08 sem opravila raziskavo fonološkega zavedanja pri učencih 2. in 3. razre- da devetletne osnovne šole. V raziskavo, ki sem jo opravila sredi šolskega leta, je bilo vključeno 91 učencev 2. razreda in 65 učencev 3. razreda. Ugotavljala sem razvitost fonološkega zavedanja za namen individualnega svetovanja otrokom pri učenju branja, njihovim staršem in učiteljem, ki poučujejo v prvem triletju. Uporabila sem štiri teste za ugotavljanje sposobnosti fonološkega zavedanja s skupaj 70 preizkusnimi nalogami, pri Razredni pouk 2-3/2013 71 katerih so učenci povezovali glasove v besede ob slikovnih predlogah in brez njih, ugotavljali drugi del besed, ugotavljali besede po odstranitvi začetnega glasu ter ugotavljali rime ob predlože- nih besedah. Od 91 učencev 2. razreda je rešilo preizkusne naloge brez napak 49 učencev, 24 učencev je naredilo do 3 napake, 18 učencev pa do 12 napak. Največ težav so učenci imeli pri nalogah prepoznave besed po odstranitvi začetnega glasu, pri povezovanju glasov v nesmiselne besede in pri povezovanju glasov v besede brez slikovnih pred- log. Od 65 učencev 3. razreda je vse preizkusne naloge brez napak rešilo 35 učencev, 21 učencev je naredilo do 3 napake, 9 učencev pa do 10 napak. Učenci so imeli največ težav pri povezovanju gla- sov v nesmiselne besede, pri ugotavljanju besed po odstranitvi začetnega glasu in pri ugotavljanju drugega dela besed . V šolskem letu 2011/12 sem opravila sredi šolske- ga leta hitro oceno fonološkega in grafemskega zavedanja pri 45 učencih 1. razreda devetletne osnovne šole za namen ugotavljanja stanja na tem področju pred začetkom sistematičnega opismenjevanja in izvajanja individualiziranih in diferenciranih oblik začetnega opismenjevanja. Učenci so opravili preizkus iz najpomembnejše ravni fonološkega zavedanja glasovnega razčlen- jevanja besed in združevanja glasov v besede ter grafemskega zavedanja oziroma prepoznave črk in branja besed. Rezultate preizkusa fonološkega zavedanja sem ocenjevala po tristopenjski lestvici kot razvito, delno razvito in nerazvito fonološko zavedanje v procesu začetnega opismenjevanja, rezultate preizkusa grafemskega zavedanja pa sem ocenjevala z analizo izvedbe oziroma po prepoznavi črk in branju posameznih besed. Ugo- tovila sem, da 17 učencev ni uspešno rešilo nalog glasovne analize in sinteze ne v kratkih in ne v daljših besedah. Glasov, iz katerih so sestavljene besede, niso prepoznali in glasov niso povezovali v besede. Nekateri so prepoznali začetni glas v znani besedi, na primer v svojem imenu. Ti učenci so bili uvrščeni v skupino z nerazvitim fonološkim zavedanjem. Med njimi so nekateri poimenovali posamezne velike tiskane črke, nekateri več črk, nekateri pa vse črke, nihče pa ni prebral nobe- ne besede. Ugotovila sem tudi, da je 18 učencev uspešno rešilo vse naloge glasovnega analiziranja in sintetiziranja besed. Ti učenci so bili uvrščeni v skupino z razvitim fonološkim zavedanjem. Večina med njimi je poimenovala vse velike tiskane črke in prebrala brez težav kratke in daljše besede. Preizkusne naloge glasovne analize in sinteze je delno uspešno rešilo 10 učencev 1. razreda, ki so bili uspešni predvsem pri prepoznavi in povezova- nju glasov v kratkih besedah. Nekateri so bili bolj uspešni pri glasovni analizi, drugi pri sintezi. Ti učenci so bili uvrščeni v skupino z delno razvitim fonološkim zavedanjem. V tej skupini učencev je več učencev poimenovalo nekaj črk ali vse velike tiskane črke, nekateri so prepoznali posamezne besede po grafični podobi, čeprav sicer ne berejo, drugi pa niso prepoznali in ne prebrali nobene besede. Rezultati hitrega preizkusa fonološkega in grafemskega zavedanja, ki sem ga opravila v dveh 1. razredih, nedvomno nakazujejo potrebo po izvajanju individualizacije in diferenciacije pouka začetnega opismenjevanja. Zaključek Fonološko zavedanje je pomembna sposobnost. Izsledki mojih raziskav potrjujejo pomen razvite- ga fonološkega zavedanja za uspešnejše učenje branja, potrjujejo postopen razvoj fonoloških sposobnosti in potrjujejo potrebo po ugotavljanju, spremljanju in razvijanju teh sposobnosti v proce- su začetnega opismenjevanja. Izsledki mojih raziskav in izkušnje iz prakse pa tudi potrjujejo, da je treba fonološkemu zavedanju otrok v procesu začetnega opismenjevanja posve- titi posebno pozornost. Ob vstopu v šolo niso vsi otroci opremljeni z že razvitim ali enako razvitim fonološkim zavedanjem. V devetletno osnovno šolo praviloma vstopajo mlajši otroci, pri katerih fonološko zavedanje ni tako razvito, kot je bilo pri otrocih ob vstopu v osemletno šolanje. V procesu začetnega učenja branja in pisanja je treba opra- viti oceno fonološkega zavedanja učencev in ugo- toviti njegovo razvitost. Še posebej je pomembno pravočasno prepoznati morebitne težave učencev pri učenju branja in pisanja, ki izhajajo iz težav na fonološkem področju. S posameznimi učenci je treba v tem primeru izvajati več ciljno usmerjenih aktivnosti za izboljšanje fonološkega zavedanja v povezavi z grafemskim zavedanjem in spremljati njihovo napredovanje v tej sposobnosti. V meto- diki in didaktiki poučevanja branja in pisanja je v začetnem obdobju smiselno poiskati individualne in diferencirane oblike in načine izboljševanja 72 Razredni pouk 2-3/2013 fonološkega zavedanja. Fonološko zavedanje lahko razvijamo z izvajanjem različnih aktivnosti glasovnega poimenovanja, dodajanja glasov, od- vzemanja, določanja zaporedja, iskanja, zamenje- vanja, spreminjanja, sestavljanja, prepoznavanja glasov, prestavljanja, združevanja, razčlenjevanja besed, kombiniranja, iskanja rim, povezovanja glasov …, ki jih izvajamo kot samostojne aktivnosti ali v povezavi z aktivnostmi grafemskega zavedan- ja. Izvajamo jih lahko v obliki glasovno črkovnih in besednih, tudi igralnih aktivnosti. Pri tem lahko uporabljamo različno slikovno in besedno gradivo, dopolnjevanke, križanke, izpolnjevanke, sesta- vljanke, premetanke, povezovanke, zanke, uganke, slikovno črkovne stavnice, slikovne predloge, abecedne sezname, besedne sezname, slikovne in besedne kartice, slikovne in besedne zgodbice, besedila …, ki jih lahko prilagajamo individualnim potrebam in posebnostim otrok. Literatura in viri: 1. Golli, D. (1991) Opismenjevanje v prvem razredu. Novo mesto. Pedagoška obzorja. 2. Jelenc, D. (1997). Pomen fonološkega zavedanja za začetno branje in pisanje otrok s posebnimi potrebami. Uresničevanje integracije v praksi. Ljubljana. Center kontura. 3. Jelenc, D. (1993). Zgodnji kognitivni procesi, ki vplivajo na nasta- nek specifične razvojne motnje branja. Multidisciplinarni pristop v logopediji. Portorož. 4. Kavkler, M. in sodelavke (1991). Brati, pisati, računati. Murska Sobota. Pomurska založba. 5. Pečjak, S. (1999). Osnove psihologije branja . Ljubljana. Znanstve- ni inštitut Filozofske fakultete. 6. Pečjak, S. (1994). Didaktična igra in razvoj nekaterih psihičnih funkcij pri opismenjevanju. Trzin. Different. 7. Radovič, Z. (1999). Branje in fonološko zavedanje učencev 1. in 2. razreda osemletne osnovne šole. Ljubljana. OŠ Vič. Raziskava − gradivo. 8. Radovič, Z. (2008). Fonološko zavedanje učencev 2. in 3. razreda devetletne osnovne šole, Ljubljana . OŠ Vič. Raziskava − gradivo . 9. Radovič, Z. (2012). Hitra ocena fonološkega in grafemskega zavedanja učencev 1. razreda, Ljubljana. OŠ Bičevje. Raziskava − gradivo. 10. Študija Eurydice: Poučevanje branja v Evropi: okoliščine, politike in prakse. Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport. (2011). Dosto- pno na: 11. http:www.eurydice.si/images/stories/publikacije/slovenske/Bral- naPismenost2011koncna.pdf (3. 3. 2012) Razredni pouk 2-3/2013 73