KRALJEVINA SLUŽBE JUGOSLAVIJA LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 9. kos. V LJUBLJANI, dne 3. februarja 1932. Letnik III. VSEBINA 121. Pravilnik dijaškega doma kralja Aleksandra I. v Beogradu. 122. Pravila o državnih strokovnih izpitih za uradniška zvanja v poštno-telegrafski stroki. 123. Navodila za poslovanje s poštno hranilnico. 124. Postopanje glede prenosa lovskega orožja čez mejo. 125. Izpremembe pravilnika o kovanju zlatnikov in njih dajanju v promet. 126. Razglas banske uprave o avtobusnem prometu. 127. Objave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. 128. Popravek k objavi posebnih uzanc za trgovanje z žitom. 129. Razne objave iz »Službenih novin«. Uredbe osrednje vlade. 121. Na osnovi § 1. zakona o univerzah in člena 214. obče univerzitetne uredbe predpisujem ta-le pravilnik dijaškega doma kralja Aleksandra 1. v Beogradu.* i. Namen doma in sredstva; Člen 1. V Beogradu obstoji dom za dijake beograjske univerze z imenom »Študentski Dom, Zaduzbina Kralja Aleksandra I.e. Člen 2. Zaščitnik doma je Nj. V. kralj Aleksander I., za Njim pa Njegovi nasledniki na prestolu kraljevine Jugoslavije. Člen 3. Domu je namen, da omogoči neoporečnim, marljivim in sposobnim dijakom beograjske univerze dostojno stanovanje in hrano. Člen 4 Dom se vzdržuje: a) z denarjem, ki ga mesečno vplačujejo dijaki, sprejeti v dom na stanovanje in hrano; b) s podporami države, banovin in mest; c) z dohodki od zabav, koncertov, prostovoljnih prispevkov, poedinih ustanov (zadužbin) in temu podobno. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« 'z dne 18. januarja 1932.j št, 13/V/33, II. Uprava doma. Člen 5. Dom upravlja upravni odbor, sestavljen iz predsednika in največ šest članov. Predsednika upravnega odbora doma postavlja minister za prosveto. Tri člane upravnega odbora doma postavlja minister za prosveto iz trojnega števila kandidatov, ki mu jih predlaga univerzitetni senat izmed rednih in izrednih profesorjev, ostale tri pa izmed uglednih meščanov, zlasti odličnih prosvetnih delavcv, trgovcev, zdravnikov, arhitektov in tako dalje. , Mandat traja članom upravnega odbora doma, vštevši tudi predsednika, tri leta. Toda minister za prosveto sme tudi pred tern rokom odstaviti poedine člane upravnega odbora in jih nadomestiti z drugimi člani; tem traja mandat v tem primeru do poteka triletnega roka onih članov, ki so jih zamenili. Člen 6, Člane nadzorstvenega cdbora, tri po _ številu, postavlja minister za prcsvgto za tri leta iz dvojnega števila kandidatov, ki mu jih predlaga univerzitetni senat izmed rednih profesorjev, ali izmed uglednih meščanov. Člani nadzorstvenega odbora si izvolijo med seboj ob pričetku vsakega leta ali ob pričetku dela novega odbora predsednika. Člen 7. Upravnika doma, tajnika, zdravnike, prefekta !n ostalo pomožno osebje postavlja iu jim določa plačo minister za prosveto. Člen 8. Upravni odbor izroča ministru za prosveto vsa važnejša vprašanja v rešitev, zlasti če je v odboru večje nesoglasje ob razpravljanju teh vprašanj. V takih primerih odloča končno minister za prosveto. Člen 9. Ob koncu vsakega šolskega leta mora predložiti predsednik upravnega odbrra Nj. Vel. kralju poročilo o stanju doma. Isto poročilo, popolnjeno s poročilom nadzorstvenega odbora o pregledu blagajne, je treba predložiti tudi ministru za prosveto in ga nato dati natisniti. III. Sprejemanje učencev v dom Člen 10. I>om je last Nj. Vel. kralja, dan na razpolago za nastanitev marljivih in zmožnih dijakov, ki smejo ostati v njem samo, dokler to v popolni meri s svojim delom in vedenjem zaslužijo. Dijaki, ki se sprejmo v dom, se morajo brezpogojno pokoravati vsem veljavnim predpisom o vedenju in redu v domu, kakor tudi vsem odredbam, ki jih izda upravni odbor, odnosno upravnik doma. Dijakom, ki se sprejmo v dom, pa se nočejo pokoravati odredbam upravnega odbora ali se postavijo zunaj doma odredbam univerzitetnih oblastev po robu, se odreče nadaljnje bivanje v domu. O tem odloči upravni odbor, ki javi takoj pristojnim oblastvom imena izključenih dijakov. Tudi minister za prosveto sme z odločbo izključiti iz doma one dijake, glede katerih spozna, da s svojim vedenjem ne zaslužijo prednosti, stanovati v domu. Tako svojo odločbo izroči minister upravnemu odboru doma v izvršitev. Člen 11. V dom smejo biti sprejeti redni dijaki univerze v Beogradu, in to v prvi vrsti državljani kraljevine Jugoslavije. Razen tega se smejo sprejemati v dom tudi pripadniki našega naroda izven mej kraljevine, kakor tudi ostali Slovani. Prvenstvo imajo oni, ki dokažejo odličen uspeh v učenju, ki so neoporečnega vedenja in siromašni. I Člen 12. Če se prijavi veliko število dijakov, se vrši izb e ra odstotno, po številu dijakov, prijavljenih s poedinih fakultet. Člen 13. ' Dijaki, ki imajo več ko 24 let, ne smejo biti sprejeti v dom, niti ne morejo ostati v njem. Isto velja tudi za dijake pod 24 leti, če so že dovršili eno fakulteto. Dijaki, ki so se šele vpisali na univerzo, smejo biti sprejeti v dom samo, če so opravili zrelostni izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom in če izpolnjujejo tudi vse ostale pogoje, določene v tem pravilniku. Samo izjemoma smejo biti sprejeti v dom tudi slušatelji, starejši od 24 let, ki pa nimajo več kot 25 popolnih let starosti; o tem odloči minister za prosveto. Člen 14 Obenem s prošnjo, v kateri mora dijak pismeno izjaviti, da bo povsem spoštoval predpise tega pravilnika, odločbe upravnega odbora in odredbe upravnika doma, mora dijak, ki želi biti sprejet v dom, priložiti: a) indeks, po prvem semestru pa tudi izpričevala o pismenih delih in vajah v seminarjih, institutih in laboratorijih, o kolokvijih in o izpitih, opravljenih v zakonskem nokuj b) potrdilo o siromašnem stanju roditeljev, potrjeno po pristojnem oblastvu, če se želi prijavitelj koristiti z olajšavami za siromašne dijake; c) potrdilo o zdravstvenem stanju, ki ga izda prijav-ljencu zdravnik doma. Člen 15. ■" - - ^. 0 prošnjah dijakov, ki žele biti sprejeti v dom, odloča upravni odbor. Preden odloči o tem, kateri dijaki se sprejmo, ni dovoljeno nobenemu dijaku, stanovati v domu, niti v njem, tudi ne samo začasno, prenočevati. Člen 16. Dijaki siromašnega stanja plačujejo za popolno vzdrževanje (stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, pranje in hrano) po 450-— dinarjev na mesec, ostali pa plačujejo po 600'— dinarjev na mesec. Denar je treba položiti vnaprej ob pričetku vsakega meseca- Člen 17 Dijak, ki je sprejet v dom, sme ostati v njem samo, dokler ustrezajo njegov uspeh v učenju, njegovo izpolnjevanje obveznosti proti domu in njegovo vedenje povsem predpisom tega pravilnika. Člen 18. Dijak prestane biti član doma: a) če se pregreši zoper predpise člena 10. tega pravilnika; b) če ne dela v seminarjih, institutih in laboratorijih; če ne opravlja pravočasno kolokvijev; če ne opravi Ija izpitov v zakonskem roku, in to vsaj s prav dobrim uspehom; c) če ne plača do desetega dne v mesecu vsoto, določeno za stanovanje in hrano; č) v vseh ostalih primerih, ki jih odreja ta pravilnik. Dijaku, ki za stanovanje in hrano določene vsote ne vplača pravočasno, se sme po desetem dnevu v mesecu pustiti še rok za vplačilo največ petih dni; nato mora dijak oditi iz doma. Štipendistom je določiti rok glede na dneve, ko dobe štipendijo. - , , člen 19. Dijaku, ki pokaže slab uspeh v učenju, da upravni odbor rok 14 dni, da odide iz doma. Oni dijak, ki se pregreši zoper predpise člena 10. tega pravilnika ali ki ga kaznuje sodišče za slušatelje zaradi disciplinskih kaznivih dejanj ali policijskih prekrškov, mora oditi iz dom* v 24 urah. IV. Obče odredbe. Člen 20. Vsi prostori doma, razen onih, ki so določeni z* upravo, so namenjeni izključno dijakom, ki so sprejeti v dom. V domu ne smejo obstajati nobene organizacije ali društva. Kdor se pregreši zoper to odredbo, se kaznuje z odpustom iz doma. V domu ne smejo stanovati niti «* hraniti, če tudi le za najkrajši ča.<^ osebe^ ki nia*t član* 219 Clen 21. Vsak dijak, bodisi da vstopi v do-m prvič ali da se vrača vanj po šolskih počitnicah, se mora javiti osebno pri upravniku doma. Istotako se mera prijaviti upravi vsako odsetstvovanje i/. doma Kdor zapusti dom brez prijave, izgubi mesto v njem. Clen 22. Med velikimi šolskimi počitnicami je dom zaprt. Clen 23. Upravnik doma razporeja dijake po sobah. Ima pravico premeščati dijake iz ene sobe v drugo, ko zaslisi predhodno one, ki se jih izprememba tiče. Dijaki nimajo pravice sami menjati sobe. Prekoračitev teh predpisov ima za posledico kazni iz člena 34. tega pravilnika. Clen 24. V svojem načinu življenja, vedenju in delu se mora dijak ozirati na tovariša, ki je z njim v isti sobi in s katerim mora živeti v slogi in prijateljstvu. To vel.a za vse dijake v domu glede medsebojnega občevanja. Ce nastanejo med dijaki spori, razpravlja o njih v prvi vrsti upravnik, potem pa organ, ki ga za to odredi upravni odbor. Člen 25. Dijake je dovoljeno obiskovati samo ob urah, ki so za to posebej določene, in samo v prostorih, ki so za ta namen odrejeni. Medsebojni poseti med dijaki, ki so člani doma, so dovoljeni samo, kolikor ne motijo dela in odmora drugega od dveh, ki stanujeta skupaj v sobi. Posetniki doma se morajo ravnati povsem po notranjem redu v domu. Za to jamči in odgovarja oni dijak, ki obisk sprejema. V skrbi za varnost, red in čuvanje dobrega ugleda doma sme upravnik prepovedati poedinim osebam vstop v dom. Člen 26- Dom se odpira poleti ob šestih, pozimi ob sedmih zjutraj. Zapira se poleti in pozimi ob enajstih zvečer. Od enajstih zvečer do ene ure po polnoči odpira vrata vratar in mora pokazati dijak, ki prihaja, če to vratar zahteva, izkaznico doma, ker ga sicer ne pusti v dom. Od dijakov, ki se večkrat zakesnijo, ima upravnik pravico zahtevati, naj mu pojasnijo vzrok poznega vračanja v dom, in sme predlagati upravnemu odboru, naj se odpuste iz doma, če ne obrazlože zadostno, zakaj so se zakesnilL Po eni uri po polnoči se ne sme pustiti nihče v dom. Vsako vstopanje v dom po drugi poti, ko so glavna vrata zaprta, ali prihajanje v dom v pijanem stanju se kaznuje z odpustom iz doma v 24 urah. Clen 27. Poleti ob 6. uri pozimi ob 7. uri zjutraj se daje znamenje, da je treba vstati, in do 7., odnosno 8. ure morajo biti vsi dijaki iz postelj. Med 7., odnosno 8. uro zjutraj in med 8. uro zvečer ne sme ob delavnikih nihče ležati v postelji, razen bolnih dijakov, ki so kot taki prijavljeni upravniku. Nočni počitek traja od 9. ure zvečer do 6-, odnosno 7. ure zjutraj in ga ne sme nihče kakorkoli motiti. V domu mora vladati tudi podnevi potrebni mir za učenje. Za sviranje in petje je določen čaa od 12. do 3. ure popoldne in od 7, do 8. ure zvečer ob delavnikih, ob nedeljah pa od poldne do 6. ure zvečer. Prekršitev teh predpisov ima za posledico kazni iz člena 34. tega pravilnika. Clen 28. Noben dijak, ki stanuje v domu, ne sme ovirati rednega zračenja in pospravljanja sob. Nasprotno je vsakdo dolžan skrbeti, da se vrši eno in drugo v zadostni meri. Dijaki morajo paziti na to, da je v sobah vse čisto in v redu. Potniške torbe, košare, zaboji, škatle itd., prav tako tudi perilo in druge stvari morajo biti na svojem mestu. Pod posteljami ne sme biti nobena stvar. Obleka in obuvalo se sme čistiti na kraju, ki je za to določen. Prekršitev teh predpisov ima za posledico kazni iz člena 34-tega pravilnika. Clen 29. Vsak dijak, ki stanuje v domu, se mora izogibati vsega, kar bi moglo povzročiti škodo ria poslopju, njegovi opremi, inventarju in gospodarstvu doma vobče. Ker je predvsem neobhodno potrebno, da ostane poslopje suho, je najstrože prepovedano. razlivati vodo zunaj mesta, ki je za to določeno. Prepovedano je igrati se s predmeti, ki se radi vnamejo, kuhati v prostorih doma, kvariti zidove z zabijanjem žebljev, obešati slike, čečkati po stenah aLi mizah itd. Ce se kdo pregreši zoper te odredbe, ima to za posledico kazni iz člena 34. tega pravilnika po velikosti krivde. Člen 30. Vsak dijak, ki je sprejet v dom, mora ugotoviti pri vselitvi v sobo vse nedostatke v ureditvi in inventarju njemu dodeljene sobe in jih mora pismeno priobčiti upravniku doma. Inventar sobnih stvari mora biti raz-obešen v sobi sami na vidnem kraju. Upravnik doma pregleda od časa do časa, zlasti pa, kadar dijak povsem zapušča dom, v kakšnem stanju je soba. Škodo, storjeno z nepazljivostjo, mora povrniti oni dijak, ki jo je povzročil; če se ne ve, kdo je povzročil škodo v sobi, jo plačata oba dijaka, ki v njej stanujeta. Škodo, storjeno v skupnih prostorih, morajo plačati vsi dijaki, ki stanujejo v domu, in vzeti nase po enakih delih. Zato mora položiti vsak dijak, ko vstopi v dom, pri blagajni doma sto dinarjev za take primere; to vsoto mora dopolniti, čim se zmanjša do polovice. Ko odide dijak iz doma, mu mora vrnili blagajna ostanek neporabljene vsote, ki jo je bil položil za povračilo škode. Škoda, storjena zlonamerno, se kaznuje z odpustom iz doma. Člen 31. Pomožno osebje doma je neposredno podrejeno upravniku, ki določa vsaki zaposleni osebi vrsto in obseg dela. Dijaki se v to ne smejo vtikati, niti smejo karkoh ukazovati. Pritožbe dijakov proti osebju in osebja proti dijakom rešuje upravnik doma. Vedenje dijakov proti pomožnemu osebju in organom uprave mora biti v vsakem pogledu dostojno olikanega in omikanega človeka. Vsi dijaki, ki stanujejo v domu, morajo imeti na umu tudi zunaj njega vselej svoj ugled in visoki ugled doma. Kdor se pregreši zoper to odredbo, se kaznuje z odpustom iz doma. Člen 32. Nadzorstvo nad izvrševanjem domačega reda v domu je poverjeno predvsem upravniku, ki ima kot uradni zastopnik upravnega odbora in izvrševalec njegovih od- ločb pravico do neposrednega nadzorstva v vseh prostorih doma. Nadzorovanja po članih upravnega odbora, članih nadzorstvenega odbora in upravnika aoma ne srrie nihče ovirati. Vsako nasprotovanje v tein pogledu ima za posledico kazni iz člena 34. tega pravilnika. Člen 33. Vsak oglas, ki se izobesi v domu, mora imeti vizo upravnika doma. Sestavljanje in širjenje okrožnic ali letakov kakršnekoli vsebine v domu ima za posledico kazen odpusta iz doma v 24 urah. Clen 34. Prekršitve predpisov o redu v domu se kaznujejo: a) z opominom po upravniku; b) z ukorom po upravnem odboru, in c) z odpustom iz doma po odločbi upravnega odbora ali ministra za prosveto. V. Higienske odredbe, Clen 35. Vsak dijak, ki stanuje v domu, mora dopustiti, da ga pregleda zdravnik doma, kadarkoli to uprava zahteva. Clen 36. Če se ugotovi z zdravniškim pregledom, da je obolel dijak, ki stanuje v domu, za nalezljivo boleznijo, se pošlje bolnik takoj na zdravljenje na ustrezno univerzitetno kliniko ali v občo državno bolnico. Da se more tak dijak vrniti v dom, je treba, da ugotovi zdravnik doma, da je zdrav. Clen 37. Ce se ugotovi z zdravniškim pregledom, da preti domu nevarnost, da se razširi nalezljiva bolezen v večjem obsegu, predlaga zdravnik doma, ki je član upravnega odbora, naj se dom zapre. O tem odloči upravni odbor doma, odobri pa to minister za prosveto. Člen 38. Vsak dijak, ki oboli, se mora takoj javiti pri upravniku doma; če tega ne stori, mora to storiti oni, ki stanuje z njim v isti sobi. Clen 39. Dijaki, ki stanujejo v domu, morajo paziti na čistočo v svojih sobah kakor tudi v ostalih prostorih zgradbe-Zlasti je prepovedano pljuvati na tla, ne paziti na čistočo po straniščih, positi na vrt posteljne odeje in pregrinjala, puščati po sobah umazano obleko in perilo in kaditi brez privolitve drugega dijaka, ki stanuje v isti sobi. Zdravniško izpričevalo, ki ga predloži dijak za dokaz, da ima nezadosten uspeh v učenju zaradi bolezni, se mora predložiti še med boleznijo in mora biti potrjeno po zdravniku doma. Člen 40. Podrobnejše predpise o redu v domu izda upravni odbor doma. • Clen 41. Ta pravilnik dobi obvezno moč, ko se razglasi v >Službenih novinahc. Tedaj prestanejo veljati vsi dosedanji predpisi o upravljanju dijaškega doma kralja Aleksandra I. v Beogradu. V Beogradu, dne 16. januarja 1932.; P. br. 1350. Minister za prosveto , dr. Drag. S, Kojič a r. 122. Na podstavi §§ 14. in 260. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. predpisujem ta-le pravila o državnih strokovnih izpitih za uradniška zvanja v poštno - telegrafski stroki.* I. Splošne odredbe. Člen 1. Uradniški pripravniki se smejo postaviti na uradniško službeno mesto v poštno-telegrafski stroki, ako predhodno opravijo državni strokovni izpit po teh pravilih (§ 12. in 14. ur. z.). Isto velja za podoficirje in zvaničnike, ki bi se postavili na uradniško službeno mesto (§ 8. in 66. ur. z.). Poštno-telegrafski uradniki v stroki po odst. 2. § 45. ur. z. lahko dobe administrativno, računsko in tehnično zvanje, ako predhodno opravijo dopolnilni izpit po čl. 9. teh pravil. Člen 2. Namen državnega strokovnega izpita je, da se ugotovi, pozna li kandidat zadostno splošno državno, posebno pa poštno-telegrafsko organizacijo in administracijo in je li zadosti izvežban za službene posle, ki spadajo v poštno-telegrafsko stroko. II. Izpitni predmeti. Clen 3. Predmeti, ki se izprašujejo pri državnem strokovnem izpitu, se dele na pet skupin: Administrativno (A) Poštno (B) Tiplegrafsko-telefonsko (C) Tehnično (D) in Računsko-blagajniško in ekonomijo (E). Po skupinah so predmeti ti-le: Skupina A: 1. Ustava kraljevine Jugoslavije; 2. zakon o ureditvi vrhovne državne uprave; 3. zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja; 4. zakon o banski upravi; 5. ustroj ministrstva za promet, posebno pa poštno-telegrafske uprave; 6. ustroj poštne hranilnice; 7. zakon o pošti, telegrafu in telefonu; 8. pravilnik o delokrogu in pristojnosti direkcij pošte in telegrafa; 9. pravilnik o pogodbenih državnih poštah; 10. pravilnik o organizaciji telegrafsko-telefonske tehnične službe pri direkcijah pošte in telegrafa; 11. pravilnik o dodatkih za terenska dela; 12. zakon o občem upravnem postopku; 13. zakon o državljanstvu; 14. zakon o organizaciji finančne uprave; * >Služhene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. decembra 1931, št. 301/XCIXj734, 15. zakon o notranji upravi; 16. zakoni in uredbe o'ustroju ostalih ministrstev; 17. zakon o uradnikih; 18. uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov; 19. uredba o draginjskiii dokladah; 20. ostale uredbe in pravilniki, ki izhajajo iz zakona o uradnikih (o kontraktualnih uradnikih in dnevničarjih, o službenem stanju i. t. d.); 21. zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih; 22. zakon o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih; 28. kazenski zakon — glave 2/1 in 2, 9, 12, 13, 18, 19, 22, 27/1 in 28; 24. kazenski sodni postopek (vložitev tožbe, pravni leki, pravomočnost razsodbe, izključitev in izločitev v zvezi z disciplinskim postopkom, pomilostitev); 25. državljanski zakonik in državljanski sodni postopek — odredbe o pogodbah; 26. zakon o zavarovanju delavcev; 27. zakon o tisku. Skupina B: 1. Pravilnik za notranjo poštno službo; 2. svetovna poštna konvencija in pogodbe s pravilniki o njihovem izvrševanju; 3. poštno-carinski pravilnik; 4. pravilnik za hranilnično in čekovno službo pri poštah; 5. pravilnik o zakupodaji in vršitvi prenosa poštnih pošiljk na suhozemskih potih; 6. pravilnik o delu v ambulantnih poštah; 7. pravilnik o poštnem avtomobilskem prometu; 8. pravila o občinskih poštah; 9. poštna tarifa in 10. poštna geografija. Skupina C: 1. Pravilnik o telegrafski službi v notranjem prometu; 2. pravilnik o telefonski službi v notranjem prometu; 3. mednarodna telegrafska konvencija s pravilnikom; 4. mednarodna radijsko-telegrafska konvencija s pravilnikom; 5. pravilnik o sprejemnih radijskih aparatih; 6. manipulacija z Morsejevim aparatom (oddajanje in sprejemanje). Skupina D: 1. Aparati in centrale za žično in brezžično telegrafijo in telefonijo; 2. telegrafske in telefonske instalacije; 3. preizkušanje telegrafskih in telefonskih aparatov; 4. grajenje in vzdrževanje telegrafsko-telefonskih prog; 5. polaganje in vzdrževanje kablov; 6. poznanje telegrafskega in telefonskega materiala m aparatov za njih preizkušanje; 7. zavarovanje naprav šibkega toka pred jakim lokom; 8. preizkušanje telegrafsko-telefonskih prog ter ugotavljanje in odstranjevanje napak; 9. telegrafska in telefonska merjenja; 10. poznanje in vzdrževanje električnih elementov telegraf in telefon. Skupina E; 1. Zakon o državnem računovodstvu s pravilnikom o izvrševanju oddelka B«, pogodbe in nabavke; 2. pravilnik o delu oiseka računovodstva ministr stva in specialnih.računovodstev; 3. zakon o glavni kontroli; 4. pravilnik o delu krajevnih kontrol in komisarjev za izredne preglede; 5. zakon o neposrednih davkih; 6. zakon o taksah s pravilnikom; 7. pravilnik o poslovanju z denarjem pri postali, telegrafih in telefonih; 8. blagajniška služba in računopolaganje; 9. obračunavanje z inozemskimi poštno-telegrafsko-telefonskimi upravami; 10. predpisi v ekonomski službi; 11. pravilnik za napravo obračuna med poštno hranilnico in upravo pošte in telegrafa. Člen 4. V stroki po odst. 3. § 45. ur. z. se opravlja izpit za. administrativno ali za tehnično službo. Za administrativno službo opravlja uradniški pripravnik izpit iz tehle predmetov: iz skupine A; vse; iz skupine B: vse; iz skupine C: vse; iz skupine D: 1., 2., 10.; iz skupine E: vse; Predmeti iz skupine D se izprašujejo poleg predmetov iz skupine C. Za tehnično službo uradniških pripravnikov se opravlja izpit iz teh-le predmetov: iz skupine A: 1., 2., 3, 4., 5., 7., 8., 9., 10., 11., 17., 18., 19., 20., 21., 23., 24., 25., 26.; iz skupine B: 1., 7.; iz skupine C: vse; iz skupine D: vse; iz skupine E: 1., 2., 3.. 4., 6., 10. Predmete -iz skupine B izprašuje član komisije za skupino E. Člen 5. V stroki po odst. 2. § 45. ur. z. se opravlja izpit ali za poštno-telegrafsko ali za tehnično službo. Za poštno-telegrafsko službo opravlja uradniški pripravnik izpit iz teh-le predmetov: iz skupine A: 1., 2., 3., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 17., 18., 19., 20., 21. in 23.; iz skupine B: vse; ■ '• iz skupine C: vse; iz skupine D: 1., 2., 8.. 10.; iz skupine E: 1., 3., 4., 6., 7., 8. in in. Predmete, iz skupine 1) izprašuje član komisije za skupino C, predmete iz skupine E pa izprašujejo člani za skupino A, B, C. Za tehniško službo opravlja uradniški pripravnik izpit iz teh-le predmetov: iz skupine A: 1., 2., 5., 7., 8., 10., 11., 17., 18., 19., 20., 26.; iz skupine B: 1., 7. (predmet pod 1. v zmanjšanem obsegu); iz skupine C: 1., 2., 3., 4., 5. in 6. (predmete pod 3. in 4. v zmanjšanem obsegu); iz skupine D: vse; iz skupine E: 1., 3* 6., 10. Ta izpit opravljajo uradniški pripravniki z dovršenim elektrostrojnim odsekom srednje tehniške šole. Predmete iz skupine A pod 1. in predmete iz skupine E pod 1., 3. in 6. izprašuje član komisije za skupino A, predmet iz skupine B pod 7. in predmete iz skupine E pod 10. pa izprašuje član komisije za skupino D. Člen 6. V stroki po odst. 1. § 45 ur. z. se opravlja izpit ali za poštno-telegrafsko ali za tehnično službo. Za poštno-telegrafsko službo opravlja uradniški pripravnik (zvaničnik, podoficir) izpit iz teh-le predmetov: iz skupine A: 1., 2., 5., 6., 7., 8., 9., 17., 18., 19. in 23. (v najpotrebnejšem obsegu); iz skupine B: vse; (predmete pod toč. 2., 5. in 7. v najpotrebnejšem obsegu); iz skupine C: vse; (predmete pod toč. 3. in 4. v najpotrebnejšem obsegu); iz skupine D: 1., 2., 8. in 10. (v najpotrebnejšem obsegu); iz skupine E: 1., 3., 4., G., 7., 8. in 10. (predmete pod toč. 1., 3., 4. in 6. v najpotrebnejšem obsegu); Predmete iz skupine D izprašuje član komisije za skupino C, predmete iz skupine E pa izprašujejo člani za skupino A, B, C. Za tehnično službo opravlja uradniški pripravnik (zvaničnik, podoficir) izpit iz teh-le predmetov: iz skupine A: 1., 2., 5., 7., 8., 10., 11., 17., 18., 19. (predmete pod točkami 1., 2., 5., 7., 8., 17., 18. in 19. v najpotrebnejšem obsegu); iz skupine C: 6.; iz skupine D: vse; (predmete pod točkami 3., 5., 6.. 7. in 9. v najpotrebnejšem obsegu); iz skupine E: 1., 6. in 10. (predmete pod toč. 1. in 6. v najpotrebnejšem obsegu). Predmeti iz skupin C in E se izprašujejo skupno. Člen 7. Za prehod iz nižje uradniške stroke v stroko po odst. 3. § 45. ur. z. se opravlja izpit: za administrativno službo iz vseh predmetov skupin A in E, za tehnično službo pa iz vseh predmetov skupin C in D, brez ozira na prej opravljene izpite. Za prehod iz nižje uradniške stroke v stroko po odst. 2. § 45. ur. z. se opravlja izpit v celoti po čl. 5. teh pravil brez ozira na prej opravljene izpite. Člen 8. Za prehod iz druge stroke državne službe, iz samoupravne ali iz kontraktualne službe v poštno-telegrafsko službo se opravljajo izpiti v celoti po čl. 4., 5. in 6. teh pravil, v kolikor dotična oseba ne bi bila oproščena opravljanja izpita po § 55. ur. z. • Člen 9. V stroki po odst. 2. § 15. ur. z. se lahko opravljajo dopolnilni izpiti za administrativno, računsko in tehnično službo. Za prehod v administrativno službo se opravlja: iz skupine A: 4., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 22., 24., 25., 26., 27.; iz skupine E: 1., 2., 3., 4., 5. Za prehod v računsko službo se ppravlja; iz skupine A: 11., 14., 18., 19., 20., 25., 26.; iz skupine E: vse. Za prehod v tehnično službo se opravlja: iz skupine A: 10. in 11.; iz skupine D: vse; iz skupine E: 1., 3., 6., 10. Predmeti iz skupin A in E se izprašujejo skupno. III. Izpraševalne komisije in njih delo. Člen 10. Državni strokovni izpiti se opravljajo pri ministrstvu in pri direkcijah pred komisijami, katerih člane imenuje v pričetku vsakega leta minister s svojo rešitvijo. Za vsako skupino se imenujeta vsaj po dva člana. Z istim odlokom se imenuje zapisnikar' in njegov namestnik. Člen 11. Pred izpraševalno komisijo pri ministrstvu opravljajo izpit vsi kandidati za zvanja v strokah po odst. 2. in 3. § 45. zakona o uradnikih, kakor tudi oni kandidati za zvanja v strokah po odst. 1. § 45. ur. z., ki so postavljeni pri ministrstvu. Ostali kandidati za zvanja v strokah po odst. L § 45. ur. z. opravljajo izpit pri pristojnih direkcijah. Izpiti se opravljajo ločeno po strokah. Člen 12. Z rešitvijo ministrstva, odnosno direktorja se določi, kdaj in kje bo kak kandidat opravljal izpit in kdaj bo ta ali oni član v komisiji. Člani komisije in kandidati se morajo o tem obvestiti najmanj deset dni pred določenim rokom za opravljanje izpita. Člen 13. Po činu najstarejši član komisije je obenem tudi predsednik; zapisnikar dela pri izpitu pa po njegovih navodilih. Člen 14. Izpit je usten in javen in se mora za določene kandidate končati istega dne. Vprašanja pri izpitih se dajejo pismeno na listkih, katerih mora biti najmanj dvakrat toliko, kolikor je kandidatov, ki jih izžrebajo. Iz vsake stroke mora biti na vsakem listku najmanj deset vprašanj. Stavljena vprašanja morajo biti taka, da se more iz odgovorov nanje presoditi obče znanje kandidata dotične skupine. Ista vprašanja se ne smejo ponavljati za ostale kandidate, ki se istočasno izprašujejo. Člen 15. Odgovore kandidatov na poedina vprašanja ocenijo vsi člani komisije. Pri odločevanju o uspehu izpita se rešuje dvoje vprašanj: je-li kandidat opravil izpit ali ne, in ako ga je, kakšno oceno je zaslužil. Pri rešitvi teh vprašanj odločuje večina; če so glasovi enako razdeljeni, odloči glae predsednika. Ocene so: odličen, prav dober in dober, O uspehu izpita se sestavi za vsakega kandidata zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije in zapisnikar. Uspeh izpita priobči predsednik kandidatu takoj, objavi se tudi v »Vestniku« in vpiše v uslužbenski list. IV. Priiave za izoit in nostonek. Člen 16. Državni strokovni izpit sine kandidat opravljati po končanem drugem letu pripravniške službe, od tega mora biti najmanj eno leto zaposlen v poštno-telegrafski stroki. (§ 13. in 15. ur. z.). Dopolnilni strokovni izpit v stroki po odst. 2. § 45. ur. z. se lahko opravlja tri leta po opravljenem izpitu za poštno-telegrafsko službo po predhodni odobritvi ministra. Zvaničnik, ki ima šolsko izobrazbo za uradnika v stroki po odst. 1. § 45. ur. z., lahko opravlja izpit po končanem tretjem letu zvaničniške službe v poštno-telegrafski stroki (§ 66. ur. z.). Zvaničnik, ki nima šolske izobrazbe za uradnika, sme opravljati izpit za stroko po odst. 1. § 45. ur. z. po dovršenih desetih Metili neprekinjene in dobre zvaničniške službe na delu v poštno-telegrafski stroki (§ 8. ur. z.). Temu je za opravljanje izpita potrebna predhodna odobritev ministra. Podoficirji morajo opraviti izpit tekom pripravljalne službe (čl. 74. zakona o ustroju vojske in mornarice). Člen 17. Predpisno taksirano prijavo k opravljanju izpita izroči kandidat neposredno starešini, ta pa jo brez odloga pošlje po službeni poti ministrstvu, odnosno direkciji. V prijavi mora kandidat navesti, za kateri izpit se javlja in ali opravlja izpit prvič, drugič ali tretjič. Istočasno pošlje kandidat po nakaznici na naslov zapisnikarja komisije izpitno nagrado, ki znaša: a) za izpit v stroki po odst. 1. § 45. ur. z. za vsakega člana po Din 50*—, b) za Izpit v stroki po odst- 2. § 45. ur. z. za vsakega člana po Din 80'—, c) za izpit v stroki po odst. 3. § 45-ur. z. za vsakega člana po Din 100'—. Razen tega pripada zapisnikarju od vsakega kandidata 80% nagrade, določene za enega člana. Člen 18. Prijavo in honorar sprejme zapisnikar, ki vodi posebno »knjigo prijav« in knjigo nagrad po kronološkem redu. Pri izplačilu nagrad odbije zapisnikar davek in ga Pošlje kot dohodek državni blagajni. Člen 19. Ako kandidat odstopi od izpita preden se izpit pri-{;tle, se mu nagrada vrne; ako odstopi tekom izpita, se smatra, da je izpit opravljal, pa ga ni opravil. Člen 20. . Strokovni izpit v isti stroki se sme dvakrat ponositi. Presledek med izpiti mora znašati najmanj šest mesecev. Izpiti se lahko opravljajo najdalj do dovršenega petega leta pripravniške službe Člen 21. Izpričevalo o opravljenem izpitu se izda po vplačilu predpisane takse in na podstavi zapisnika o izpitu. Člen 22. Ta pravila stopijo v veljavo, ko se razglasijo v Službenih novinah«. V Beogradu, dne 18. decembra 1981. Minister za promet Laz. Radivojcvič s. r. 123. Na podstavi člena 2. zakona o poštno hranilnem, Čekovnem in virmanskem prometu* predpisujem tale navodila za poslovanje s postno hranilnico kraljevine Jugoslavije.** I. čekovni promet. § 1. Kdo lahko otvori čekovni račun, I. Vsaka fizična ali pravna oseba, trgovska tvrdka, zavod, državni ali samoupravni urad lahko otvori sebi enega ali več čekovnih računov pri poštni hranilnici, in to ali pri centrali v Beogradu ali pri njenih podružnicah v Sarajevu, Ljubljani, Zagrebu in Skoplju. II. Tista oseba, ki otvarja sebi čekovni račun, mora biti po obstoječih zakonitih predpisih upravičena samostojno in svobodno razpolagati s svojo imovino. III. Ako ena in ista oseba otvori sebi več čekovnih računov pri centrali ali pa pri eni in isti njeni podružnici, mora dati vsakemu računu različne nazive, da se tako preprečijo zmešnjave. IV. Poštna hranilnica lahko zavrne prosilca za otvoritev čekovnega računa. Prav tako lahko poštna hranilnica vsak čas zapre vsak čekovni račun. V. Prijava za otvoritev čekovnega računa se napravi z uporabo tiskanega obrazca »pristopnice«, ki se dobi brezplačno pri poštni hranilnici, njenih podružnicah in pri vsaki pošti v kraljevini. § 2. Kako se izpolni pristopnica? Pristopnica se izpolni po tiskanem besedilu takole: a) Privatne osebe izpolnijo pristopnico s polnim rodbinskim in krstnim imenom z označbo stanovanja. Poleg imena se lahko pristavi tudi poklic. Njen notranji del se podpiše s polnim rodbinskim in krstnim imenom. Poleg pristopnice se mora predložiti državljanska izkaznica, ali policijska prijava, ali legitimacija prizna- * Zakon gl. »Uradni list« št. 130/48 iz leta 1922. ** >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18, decembra 1931H št. 297/XCVI/722. nih ustanov svobodnih poklicev, ali uradniška legitimacija, ali dijaška izkaznica, ali vojaška objava, ali občinsko potrdilo kot dokaz o istovetnosti. Osebe brez poklica morajo razen policijske prijave predložiti tudi še nravstveno izpričevalo. Podaniki tujih držav, ki žive v naši kraljevini, pred-lože razen policijskega dovoljenja za bivanje tudi še potni list, ki mora imeti vizum našega pristojnega poslaništva ali konzulata. b) Protokolirane tvrdke izpolnijo pristopnico tako, kakor je tvrdka protokolirana in vpisana v trgovinski register, podpišejo jo pa lastniki tvrdke same ali njeni pooblaščenci, v dokaz pa predlože overjeni prepis izvlečka iz trgovinskega registra, ali sodni oglas, ako se pri dotičnem sodišču ne vodijo registri. c) Državni in samoupravni uradi izpolnijo pristopnico pod tistim nazivom, ki je z zakonom, uredbo ali ministrskim odlokom zanje predpisan, podpisuje jih pa še! urada, ki pritisne poleg svojega podpisa tudi še pečat urada. d) Verske ustanove in zavodi izpolnijo pristopnico pod nazivom, ki je predpisan z zakonom, pravili in uredbami o organizaciji verskih ustanov in zavodov, podpisujejo jih pa pristojni organi. e) Zadruge izpolnijo pristopnico na ime, ki je vpisano v zadružni register; v dokaz tega se mora predložiti izvod iz zadružnega registra ali pravil zadruge. Pristopnico morajo podpisati predstavniki zadruge. f) Ustanove (fondi) izpolnijo pristopnice na ime, katero jim je dal ustanovnik (dobrotvor) ali ki je z zakonom predpisano. Podpisuje jih kot imetnik računa odrejeni upravnik ustanove ali predstavnik odbora, ako so ti določeni od ustanovnika, če pa niso, pa uprava ustanove, postavljena od pristojnega ministra v smislu zakona o ustanovah.* g) Društva, odbori in klubi izpolnijo pristopnico na ime, ki je predpisano z njihovimi pravili in kakor so prijavljeni pristojni oblasti, ako so dolžna to storiti. Podpisujejo jih njihovi predstavniki, v dokaz temu pa predlože izvod pravil in izvleček iz sejnega zapisnika, iz katerega mora biti razvidna izvolitev in konstituiranje upravnega odbora. h) Za novine, časopise ali publikacije se mora pristopnica glasiti na ime ali naziv kakor so novine ali periodični spis prijavljeni pristojni oblasti; pristaviti se morajo besede: »Administracija«, »Uredništvo« ali »Redakcija«. Podpisuje jo izdajatelj, odnosno lastnik v smislu čl. 13. zakona o tisku.** Pristopnik mora predložiti novine ali periodični spis, za katerega otvarja račun, ali prijavo pristojne oblasti, iz katere mora biti razvidno, kdo je lastnik novin ali periodičnega spisa, ki se tiska ali ki bo izšel. i) Fizične in pravne osebe iz inozemstva otvarjajo čekovne račune z istimi pogoji kot naši državljani, vendar morajo svoj podpis na pristopnici overoviti pri pristojni oblasti (sodni, policijski, ali pri javnem notarju) ali pri našem poslaništvu ali konzulatu. Trgovske tvrdke morajo poslati tudi še overovljen prepis izvlečka iz trgovinskega registra. Izpolnjeno pristopnico izroči prosilec v Beogradu. Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skopi ju v prijavnici * Zakon gl. »Službeni list« št. 178/28 iz leta 1930. ** Zakon gl. »Uradni list« št. 272/84 iz leta 1925. in izpreineinbe št. 12/5 iz leta 1929. poštne hranilnice, v vseh ostalih mestih pa se izroči in overovi podpis v krajevnih poštah. § 3. Prijava podpisov. I. Ko se predloži prijava za otvoritev čekovnega računa, se morajo na posebnih obrazcih (v treh izvodili), ki se dobe pri poštni hranilnici in njenih podružnicah, prijaviti osebe, ki so pooblaščene, da razpolagajo z do-tičnim čekovnim računom, in njihovi originalni podpisi, napisani s črnilom. II. Ce sta pri poedinih zavodih, podjetjih, uradih itd. potrebna po dva podpisa in štampiljka, se mora to v stoplcu »Opomba« izrečno naglasiti in pristaviti odtis štampiljke ali žiga. III. Vsako izpremembo glede pooblaščanja za podpisovanje čekov je treba pravočasno dostaviti poštni hranilnici. IV. Obrazce s podpisi je treba poslati v priporočenem pismu. § 4. Osnovni vlog in denar za obrazce. I. Ko se izroči pristopnica, se mora položiti za račun poštne hranilnice osnovni vlog IDO-— dinarjev in denar za obrazce, ki so potrebni za poslovanje po čekovnem računu. II. Z osnovnim vlogom pri čekovnem računu se ne more razpolagati; čim bi se vlog pri kakem računu zmanjšal pod 100'— Din, zapre poštna hranilnica ta račun. § 5. Obrazci za poslovanje. I. Obrazci za poslovanje po čekovnem računu se dele v dve glavni vrsti: a) položnice, obrazec št. 106., b) čeki, obrazec št. 110. II. Razen tega obstoje tudi pomožni obrazci: c) čekovna nakaznica (obrazec št. 111.), ki1 služi za izplačila v gotovini po pošti, za virmaniranje v korist drugih čekovnih računov in za izplačila in virmane v inozemstvo, — izpolni pa se kot priloga čeku. d) omoti (kuverte, obrazec št. 123) za pošiljke poštni hranilnici, odnosno njenim podružnicam (glej § 18. teh navodil). III. Kadar lastnik čekovnega računa potrebuje katerega od naštetih obrazcev, naj ga pravočasno naroči pri poštni hranilnici ali pri tisti njeni podružnici, kjer se račun vodi. Naročilo se lahko izvrši pismeno ali s pomočjo posebnega obrazca »Trebovanje«, ki se dobi brezplačno na vsaki pošti. § 6. Položnice. I. Te se uporabljajo, kadarkoli vplačujemo denar pri poštni hranilnici, njenih podružnicah ali poštah, bodisi na svoj račun bodisi v korist kakega drugega računa. II. Položnica ima tri dele: priznanico, sporočilo in vpisnico (temeljnico); pri oddaji denarja izpolni vplačnik vse tri dele označenih stolpcev. Posebno je paziti na izpolnitev stopica dneva vplačila na sporočilu in vpisnici, ker mora datum, ki je napisan na položnici, odgovarjati dejanskemu dnevu vplačila. Položnica, ki v kateremkoli pogledu ne bi bila pravilno izpolnjena, se ne sprejme. Poštnim uradnikom je strogo zabranjeno vršiti kakršnekoli popravke na položnici. V primeru, da vplačnik pokvari položnico in nima pri sebi druge, lahko kupi na pošti občo čekovno polož-■ nico in se ie eoslužL III. Kadar uradnik (na poSti ali pri blagajni poštne hranilnice in njenih podružnic) sprejme denar, odreže in da vplačniku nazaj prvi del položnice (priznanico), ki mu tedaj služi kot dokaz, da je označena vsota denarja res oddana. IV. Drugi del položnice (sporočilo) dobi po poštni hranilnici oni kateremu se denar pošlje, kot sporočilo, da je dotična vsota zanj vplačana. Zato lahko pošiljatelj na zadnji strani tega dela napiše naslovniku zasebna sporočila, n. pr. zakaj mu pošilja denar itd. V. Tretji del položnice (vpisnica) ostane pri poštni hranilnici kot dokument za vknjižbo. VI. Cena za prvih 1000 položnic znaša Din 150-—, za vsakih nadaljnjih 109 komadov pa Din 120'—. VII. Kdor vplača denar v korist svojega računa, se mora poslužili svoje položnice. Kdor vplača denar v korist kakega tujega računa, se lahko posluži položnice tega računa, če jo ima pri roki (ako je dotična oseba, kateri se mora vplačati taka vsota, n. pr. trgovec, tvor-ničar, administracija kakih novin itd., vnaprej poslala svojo položnico); lahko pa tudi na vsaki pošti ali pri poštni hranilnici in njenih podružnicah dobi občo položnico (obrazec št. 127), na kateri mora pa točno označiti naslov osebe, kateri pošilja denar in številko njenega čekovnega računa. (Če te številke ne ve, jo lahko najde v :>Spisku imetnikov čekovnega računa«, ki je pri vsaki pošti, imajo ga pa tudi uradi, privatna podjetja itd., kakor imajo tudi seznam telefonskih naročnikov.) VIII. Za vsako čekovno vplačilo se plača taksa v gotovini in to: 50 para za vplačila do Din 500'—, 1 dinar za vplačila nad Din 500-—. § 7. Čeki. • I. Čeki so podvrženi predpisom čekovnega zakona in se lahko glase na prinašalca, na ime ali po odredbi. II. Ček se mora natančno in razločno izpolniti (izpisati) po tiskanem besedilu. Na talonu —kuponu — (ki ostane v rokah izdajnika), si napravi sam izdajnik svoje beležke. III Pokvarjenih čekovnih golic ni treba vračati poštni hranilnici, ampak jih morajo uničiti imetniki sami. IV. Na čeku kakor tudi na položnici je natisnjen naslov imetnika in številka njegovega čekovnega računa. Ta naslov in številko natisne poštna hranilnica sama pri naročbi obrazcev, da se onemogočijo pogreški pri izpolnjevanju z roko. V. Knjižica 50 čekov stane 20'—- dinarjev. V tej vsoti je vračunana tudi taksa za ček OTO Din za komad, katera je vtisnjena na čeku samem. VI. Ček se ne more preklicati v zakonitem roku petih dni, ako je kraj izdaje in vplačila v naši državi eden in isti, ako pa je različen, v roku petnajstih dni. Ako je kraj izdaje zunaj naše države, veljajo zakoniti roki: dvajset do šestdeset dni. Ček se mora predložiti v izplačilo najdalj v roku 6 mesecev; v nasprotnem primeru poštna hranilnica zavrne izplačilo. VII. Obrazci čekov in nakaznic se morajo skrbno hraniti, ker imetnik računa sam trpi škodo, ako pridejo ti obrazci v neprave roke in ako jih kdo zlorabi. II. S čekom na prinosnika lahko dvigne denar imetnik čekovnega računa sam, izroči ga pa tudi lahko, komurkoli brez vsake formalnosti (brez indosiranja). Take čeke izplačujejo blagajne poštne hranilnice in nje podružnice vsakomur, kdor jih predloži v izplačilo, ne da od njega zahtevale legitimacijo. III. Izdajnik čeka lahko na zadnji strani odredi, naj se izplača samo določeni osebi ali po njeni odredbi; v tem primeru se mora ta oseba legitimirati, kadar predloži ček v izplačilo. IV. Znesek enega čeka na prinosnika je omejen na 100.009 Din. Izjemoma lahko poštna hranilnica ali njene podružnice dovolijo imetnikom čekovnih računov z močnim denarnim prometom izdajati tudi čeke nad 100.000 dinarjev. § 9. Čekovni nalogi in čekovne nakaznice. I. Ako izdajnik (imetnik čekovnega računa) odredi, da se znesek pošlje tretji osebi, odnosno da se prenese na drug čekovni račun, mora to svojo odredbo napisati na zadnjo stran čeka in jo podpisati kakor ček na prvi strani. II. Pri vsakem čeku na ime se mora izpolniti »čekovna nakaznica«, pomožni obrazec št. 111 š, ki se mora poslati poštni hranilnici (njeni podružnici) hkratu s čekom. III. Na zadnji strani kupona Čekovnih nakaznic se lahko napišejo kratka sporočila, ki se nanašajo na znesek nakaznice, brez takse. Privatna sporočila niso dovoljena. IV. 100 komadov čekovnih nakaznic stane 30'— dinarjev. § 10. Izplačila v gotovini po poštah. I. Imetnik čekovnega računa lahko odredi, da se pošlje denar po pošti njemu ali tretji osebi. V ta namen mora izpolniti ček in čekovno nakaznico po § 9. teh navodil. Na zadnji strani čeka se mora napisati isti naslov prejemnika zneska kakor na čekovni nakaznici, pod tem naslovom pa se podpiše imetnik računa tako kot na prvi strani čeka. II. Znesek ene čekovne nakaznice za izplačilo v gotovini je omejen na 100.000 Din. Izjemoma lahko uprava poštne hranilnice ali njenih podružnic odobri, da se glasi čekovna nakaznica tudi na večji znesek, a največ do 500 tisoč Din. III. Na nakaznici sami, in sicer na prostoru, določenem za pogoj izplačila, lahko imetnik računa odredi, naj se izplačilo izvrši z določenim pogojem. Pogoj izplačila je lahko: 1. da se izplačilo izvrši s povratnico (to priznanico dobi kesneje imetnik čekovnega računa); 2. da se izplačilo izvrši izključno prejemniku zneska v lastne roke; 3. da se izplačilo ne more izvršiti pred določenim rokom; 4. pogoj, s katerim se državna (samoupravna blagajna zavaruje: n. pr. da se mora potrditi vdovstvo ali da otrok živi in temu slično. IV. Pogoj izplačila ne more odrejati, da bi se prejemnik zneska specialno legitimiral, ker se to vrši po splošnih poštnih predpisih, niti ne more odrejati specialnih del: n. pr. da se odvzame menica XY-a ali reverz in podobno. V. Pogoje, naveden^ pod točko III., št. 3. in 4., lah-,ko določajo samo drž-.. ..i in samoupravni uradi, 8 8. Čeki na prinosnika in čeki na ime. I. Ček na prinosnika se izplača na blagajni poštne hranilnice, odnosno tiste njene podružnice, pri kateri se vodi dotični čekovni račun. 220 9. kos.? VI. Čekovna nakaznica velja dva meseca od dneva izdaje, t. j. v tem roku je ona pri pošti na razpolago osebi, kateri je znesek namenjen, zaradi izplačila. § 11. Izplačila v inozemstvu. I. Vsak imetnik čekovnega računa lahko naloži poštni hranilnici ali njenim podružnicam, da izvrše izplačilo v kateremkoli delu sveta. II. Velikost zneska, ki se lahko izplača v inozemstvu, je določena z deviznimi predpisi ministrstva za finance * III. Za izplačila v inozemstvu se izpolni ček in čekovna nakaznica po § 9. teh navodil. Naslov prejemnika na zadnji strani čeka in na Čekovni nakaznici je treba napisati z latinico. IV. Cek za inozemstvo, se lahko izpolni tudi v tuji valuti. V tem primeru se prečrtajo besede >Din« in »p« in se mesto tega napiše naziv tuje valute. V. Tečaj za preračunavanje dinarjev v tujo valuto določi poštna hranilnica. Ta je po možnosti enak tečaju beograjske borze. § 12. Prenosi na čekovne račun6. I. Priporoča se vsakemu imetniku računa da vrši svoja plačila po virmanu (s prenosom), t. j. da odredi prenos s svojega čekovnega računa v korist drugega čekovnega računa, ne pa izplačila v gotovini, ker se mu tako stroški zmanjšajo. II. Kadar se odredi prenos, se mora izpolniti ček in čekovna nakaznica po § 9. teh navodil. Na zadnji strani čeka se mora označiti ne samo naslov, ampak tudi številka čekovnega računa osebe, kateri je znesek namenjen. To številko je treba napisati prav tako na čekovno nakaznico in na kupon nakaznice. III. Poštna hranilnica izvrši vse odredbe najprej s prenosom, ako prejemnik zneska poseduje čekovni račun pri njej ali pri njenih podružnicah. Samo če na nakaznici stoji pogoj »v gotovini« ali ako imetnik računa nakaže denar samemu sebi, se odredba izvrši v gotovini po pošti. IV. Znesek nakazila s prenosom ni omejen. § 13. Prenosi na žirovne račune pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije. I. Ti prenosi se izvrše po § 12. teh navodil. Edina razlika je v tem, da je treba na zadnjo stran čeka in na čekovno nakaznico napisati to odredbo: »Naj se odobri žirovnemu računu N. N.-a v pri Narodni banki (podružnici) v......... II. Prenosi na žirovne račune pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije se smatrajo v pogledu provizije kot izplačila v gotovini. $ 14. Prenosi na račune v inozemstvu. I. Mesto izplačila v gotovini v inozemstvu po § 11., lahko imetnik čekovnega računa pri naši hranilnici od- * Po rešitvi ministrstva za finance št. 115.584/H. od 16. novembra 1931. leta lahko domači imetniki čekovnih računov pošljejo mesečno do Din 500’— v inozemstvo, imetniki računa pa, ki domujejo v inozemstvu, lahko dvignejo mesečno do Din 20.000’—. Z zneski, ki ne bi bili dvignjeni v enem koledarskem mesecu, se kesneje ne more svobodno disponirati, redi, da se znesek odobri čekovnemu računu osebe, kateri je znesek namenjen, pri drugi poštni hranilnici ali čekovnem zavodu v inozemstvu. II. Za vsako nakazilo s prenosom se mora napisati ček in čekovna nakaznica po § 9. teh navodil. Na zadnji strani čeka, na čekovni nakaznici in na kuponu nakaznice se mora napisati ne samo točen naslov prejemnika zneska z latinico, ampak tudi številka čekovnega računa prejemnika in kraj, kjer se ta račun vodi. Sicer veljajo za virmanska nakazila v inozemstvo odredbe § 11. III. Prenosi se lahko odredijo za sedaj za te države: Avstrija, Belgija, Češkoslovaška, Gdansk (Danzig), D$,n-ska, Francija, Holandska, Madžarska, Nemčija, Švic.a,;;: Švedska. RT7 } IV. Provizija za prenose je za polovico manjša ko za izplačila v gotovini v inozemstvu. § 15. Vplačila s pomočjo čeka. I. Ako imetnik računa odredi prenos na drug čekov-. ni račun, pa mu je potrebna še posebna priznaniea o izvršitvi naloga, tedaj se ne izvrši prenos po § 12. teh navodil, marveč vplačilo s pomočjo čeka. II. Izdajnik čeka je dolžan napisati na zadnji strani čeka to odredbo: »Iznos čeka vplačajte v korist čekovnega računa št N. N.-a iz « Poleg čeka mora predložiti tudi čekovno položnico tistega računa, v čigar korist se vplačilo izvrši. V tem primeru ni potrebno izpolniti tudi čekovno nakaznico. § 16. Skupni ček, I. Z enim čekom se lahko hkratu odredi več izplačil ali prenosov. Na zadnji* strani Čeka se lahko napiše 11 odredb, dovoljeno pa je, da se v podaljšku nalepi list »alonž« še za 14 odredb, tako da jih je skupno 25. Širina in dolžina stolpcev »alonža« mora biti ista kot na zadnji strani čeka. ‘1 f>f-'810 II. Za vsako odredbo se mora napisati posebna čekovna nakaznica. Cek se mora glasiti na skupno vsoto vseh priloženih nakaznic. Na zadnji strani čeka (odnosno na »alonžu«) se pod zadnjo odredbo pristavi isti podpis kot na prvi strani. III. Zaradi lažjega poslovanja v poštni hranilnici se priporoča imetnikom računa, da z enim skupnim čekom izdajo samo odredbe ene vrste, ki se izvrše na isti način, n. pr. vse prenose s prvim čekom, vsa izplačila v gotovini z -drugim čekom, vse prenose za inozemstvo s tretjim i. t. d. IV. Uprava poštne hranilnice ali njene podružnice lahko v posebnih primerih in na prošnjo zainteresiranih, imetnikov čekovnih računov odobri uporabo skupnega čeka tudi brez izpisovanja poedinih odredb na zadnji strani čeka. V tem primeru se odredba na zadnji strani glasi: »Izvršite po ... komadih priloženih čekovnih nakaznic«. To dovoljenje da uprava s pogojem, da imetnik* računa prevzame nase škodo, ki bi utegnila nastati zaradi nepazljivega poslovanja z nakaznicami. Poleg tega je imetnik računa dolžan pristaviti na zadnji strani vsake čekovne nakaznice svoj podpis ali svoj prijavljeni žig. Število priloženih čekovnih nakaznic sme obsegati največ 100 komadov za en ček. V. Zneski posameznih čekovnih nakaznic za izplačila v gotovini in za inozemstvo so omejeni po §§ 10., 11. in 14. teh navodil. v , ■/- § 17. Trajni ček. I. Ce mora imetnik čekovnega, računa stalno (periodično) plačevati kake vsote denarja (n. pr. najemnino, naročnino, vzdrževanje otrok i. t. d.), tedaj lahko izda samo en ček, ki postane trajen. Odredba na zadnji strani takega čeka se mora glasiti: splačajte vsakega prvega v mesecu« ali »plačajte na dan ... vsakega meseca« obenem s točnim naslovom osebe, kateri je znesek namenjen. Da se preprečijo zmešnjave, se mora vidno označiti na zgornjem robu čeka: »Trajni ček«. II. Umevno je po sebi, da mora odrejevalec skrbeti, da je na njegovem računu vedno dovolj denarja (kritja) za izvršitev dotičnega čeka, sicer se nalog ne bo izvršil. Ce trajni ček nima kritja, izgubi veljavo. III. Trajni ček velja do preklica. $ 18. Omoti (kuverte). I. Čeke je najbolje pošiljati poštni hranilnici (odnosno njenim podružnicam) v posebnih omotih, ki so oproščeni poštnine. Ti se dobivajo v poštni hranilnici po ceni 15*— Din za 50 komadov ter se lahko naroče takoj ob priliki izpolnitve pristopnice. II. Ako se uporabljajo druge kuverte, se morajo na njih nad naslovom poštne hranilnice izpisati besede: »Čekovni promet«, naslov in številka računa disponenta in v spodnjem levem voglu pristaviti označba »poštnine prosto«. III. Teh kuvert, oproščenih poštnine, se lahko po-služi tudi za vsako drugo pismo za poštno hranilnico, ker je dopisovanje s poštno hranilnico v predmetih čekovnega in hranilnega prometa poštnine prosto. § 19. Kako se vrši čekovni promet. I. Vse pošte v naši kraljevini sprejemajo vplačilo denarja za račun imetnikov čekovnih računov na osnovi pravilno izpolnjenih položnic. II. Na čekovni račun se lahko vlože neomejene vsote. III. O prejetih vplačilih ali izvršenih čekih se obvesti istega dne imetnik čekovnega računa s posebnim obvestilom (izvlečkom iz čekovnega računa), v katerem je označen tudi ostanek (saldo) njegove imovine. IV. Vplačila so na razpolago imetniku računa isti dan po odobritvi pri poštni hranilnici. Z osnovnim vlo-gom 100* dinarjev se ne more razpolagati, ampak samo z vsoto nad tem zneskom, odbivši od te vsote vrednost obrazcev, ki so naročeni, pa še niso plačani. V. Čeki na prinosnika, ki so brez kritja, se ne izvršujejo, čeki na ime pa čakajo 3 dni na kritje. Za vsak cek, ki se zavrne zaradi nedostajanja kritja, se računa 10*— Din takse. Če kdo večkrat izdaja čeke nad znesek svoje gotovine, poštna hranilnica zapre njegov račun za vedno. VI. Ceki, ki so brez kritja ali so napačno izpolnjeni ali se podpisi ne krijejo ali so sicer nepravilni, se vračajo, in to: a) čeki na prinosnika ali na ime prinosnika; b) čekovni nalogi pošiljatelju. Kot pošiljatelj se redno smatra imetnik čekovnega računa. Ako pošlje Čekovni nalog sama oseba, ki ji je znesek namenjen, ali druga oseba, je dolžan na prednji strani čeka na zgornjem robu vidno napisati opombo: »Pošilja prejemnik zneska« ali: »Pošilja N. N. iz H.«; v nasprotnem primeru . *e ček vrne imetnika čekovnega računa, § 20. Stroški. Poštna hranilnica si zaračuni: 1. Takso za poslovanje 0‘50 Din: a) za vsako vplačilo ali odobritev s prenosom (kli-ringom), brez ozira na velikost vsote; b) za vsako izplačilo v gotovini ali s prenosom (kli-ringom), in to računajoč vsakih začetih 500$— Din kot posebno postavko. 2. Provizijo za vplačila Vjo°/oo (desetinka od tisoč), t. j. 0*10 Din za vsakih začetih 1000*—Din. Te provizije so oproščena vplačila s prenosom (kliringom) in drugi prenosi brez uporabe gotovine v poštni hranilnici »aini. • 3. Provizijo V2°/oo (pol od tisoč) za vsa izplačila v gotovini (na podstavi čeka ali čekovne nakaznice) in za prenose na žiro-račune pri Narodni banki in njenih podružnicah. Ta provizija se ne plača: a) na dispozicije s prenosom; b) na stroške same in na provizijo, s katero poštna hranilnica obremeni dotični račun; c) ako se izplačilo (dispozicija) izvrši v korist poštne hranilnice v breme kakega čekovnega računa. 4. Provizijo l°/oo (eden od tisoč) za prenose v inozemstvo, najmanj pa Din 2-50. 5. Provizijo 2°/oo (dva od tisoč) za izplačila v inozemstvo, najmanj pa Din 5*—. Poleg tega ima poštna hranilnica pravico zaračuniti eventualne efektivne stroške. 6. Pristojbino 1*— Din od vsake poštne nakaznice, ki jo poštna hranilnica zaračuni in njen znesek prenese na čekovni račun osebe, ki ji je znesek namenjen. 7. Pristojbino 1*— Din za vsako pogojno izplačilo. 8. Pristojbino 1*— Din za pisanje nakaznice k skupnemu .ali trajuemu čeku, če je ni napisal sam imetnik računa. 9. Pristojbino 3'— Din za vsako posebno obvestilo o izplačilu čekovne nakaznice (povratnico), če se to specialno zahteva. 10. Pristojbino 10'— Din za vsako dispozicijo brez kritja. 11. Pristojbino 15-— Din letno za vsak trajni ček. 12. Za odpravo denarja s poštno nakaznico ali drugače, na kako posebno zahtevo, se računijo efektivni stroški po poštni tarifi in stroški omotavanja. 13. Pristojbino 3*— Din za vsako neupravičeno pismeno reklamacijo. 14. Spisek imetnikov čekovnega računa, katerep: izdaja poštna hranilnica periodično in ga pošilja vsem imetnikom čekovnega računa, po možnosti po lastni nabavni ceni. Pripomba: Stroške zračunava poštna hranilnica od časa do časa in z njimi obremenjuje dotične čekovne račune, o čemer pošlje obvestilo njihovim imetnikom. § 21. Oprostitev od poštnine in pristojbin. I. Prijave (prošnje) za otvoritev čekovnega računa in sploh vse dopisovanje s poštno hranilnico, ki se iiče čekovnih računov, je poštnine prosto. Ta obvestila se morajo poslati v omotih (kuvertah), kakor je predpisano v § 18. teh navodil. II. Za priporočena pisma na poštno hranilnico se plača samo priporočnina. III. Za pošiljanje denarja ali vrednostnih papirjev v denarnem pismu se plača poštnina. IV. Državnih pristojbin je oproščeno vse dopisovanje s poštno hranilnico ali njenimi podružnicami. 9. kos. § 22. Reklamacijo. Reklamacije zaradi vplačil, izplačil, virmanov, obremenitev itd. se obravnavajo samo, če se vlo/.e v roku treh let. Pošiljke, ki se na to nanašajo, se morajo na kuverti označiti z besedo >Reklamacija ;. § 23. Preklic in zastaranje. I. Ček, ki se glasi na prinosnika, se lahko prekliče, kadar poteče zakoniti rok za predložitev čeka v izplačilo. Ako se ček ne prekliče, ga poštna hranilnica izplača prinosniku tudi po tem roku. Vsak ček pa, ki ne bi bil predložen v izplačilo v šestih mesecih od dneva, ko je bil izdan, se zavrne. II. Čekovne naloge lahko imetnik čekovnega računa prekliče, dokler niso izvršeni, ako jih je imetnik čekovnega računa poslal neposredno poštni hranilnici. III. Preklic se lahko izvrši s pismom ali telegramom. Telegram se mora istočasno potrditi s pismom. IV. Vsakršne terjatve iz čekovnih računov pri poštni hranilnici zastarajo v roku 30 let. Zastaranje prekine vsako vplačilo ali dispozicija, ne prekinejo ga pa obremenitve, ki se vrše na pobudo poštne hranilnice same. II. Hranilni promet. § 24. Kdo lahko nalaga, T. Pri poštni hranilnici lahko .nalaga vsakdo. Nalagajo tudi lahko tvrdke, društva, cerkve, šole, občine, oblastva, zavodi, ustanove itd. Nalaga se tudi lahko na ime maloletnih otrok. ’ II. Hranilne knjižice poštne hranilnice se glase na ime. III. Vsakdo sme imeti samo eno knjižico, ki se glasi na ime. Vsak član družine pa ima lahko posebno knjižico na svoje ime. § 25. Kje se lahko nalaga. I. Denar se lahko nalaga pri vsaki pošti brez vseh stroškov. II. Čim se vplača prvi vlog ki ne sme biti manjši od 10'— Din. se dobi hranilna knjižica. III. Vsa kesnejša vplačila in izplačila se vpišejo v hranilno knjižico. IV. Na eno knjižico se lahko vlože neomejeni zneski. najmanj pa po Din 10'— in to v celih dinarjih. Zneski v parah se sprejmejo samo radi zaokroženja imo-mne na cele dinarje. § 26. Kako se dvigne vlog. I. Vlog se lahko dvigne pri vsaki pošti brez vsakih stroškov. Vsote do 500’— dinarjev na dan se lahko dvignejo takoj kratkim potem. II. Kdor želi dvigniti več ko 500-— dinarjev, mora izpolniti listek »Dvigam« in ga poslati poštni hranilnici v Beograd. Hranilnica takoj pošlje denar po nakaznici na naslov, ki ga je vlagatelj označil v svoji odpovedi. III. Za dvig zelo velikih vlogov je določen odpovedni rok, in to: za vsote od 25.000-— do 100.000-—dinarjev deset dni, od 100.000-— do 500.000-— dinarjev dvajset dni, čez 500.000 — dinarjev pa mesec dni. § 27. Kdo lahko dvigne vlog, T. Vlog s hranilnih knjižic poštne hranilnice lahko dvigne samo imetnik osebno. Priznajo se tudi poobla- stila, ako so overovljena z uradnim pečatom, vendar veljajo ta pooblastila samo za eno odpoved in za določeno pošto, pri izplačilu pa se pooblaščencu odvzamejo. II. Tvrdke, društva, cerkve, šole, občine, oblastva, zavodi, ustanove i. t. d. prijavljajo na obrazcu »Stalno pooblastilo« podpise oseb, ki so pooblaščene podpisovati odpovedi in dvigati denar s hranilnih knjižic. III. S stalnim pooblastilom lahko tudi fizične osebe pooblastijo svoje najbližje rodbinske člane n. pr. moža, otroke, roditelje, brate ali sestre, da dvignejo denar s hranilnih knjižic. Velja samo ono stalno pooblastilo, ki je overovljeno po poštni hranilnici. § 28. Izplačila v inozemstvu, I. Vložitelj lahko nakaže s svoje hranilne knjižice v inozemstvo znesek, ki je dopuščen domačim imetnikom čekovnih računov. V pismenem nalogu se mora napisati točen naslov prejemnika zneska v latinici in priložiti hranilna knjižica. (Glej § 11. teh navodil.) § 29. Obresti vlogov, I. Obresti pri poštni hranilnici znašajo 5°/o na leto za manjše vloge do 50.000-— dinarjev. Za vloge nad 50.000-— dinarjev se plačajo 4% obresti na leto. II. Poštna hranilnica pripisuje obresti od vlogov koncem vsakega leta in takoj v prvih treh mesecih naslednjega leta pošlje vložiteljem obvestilo o obrestih na obrazcu »Obrestna nakaznica«. III. Kdor ne dobi obrestne nakaznice do 31. marca, lahko pošlje reklamacijo poštni hranilnici, hranilni promet Beograd. Pred 31. marcem se reklamacije ne sprejemajo, vendar lahko vložitelj pošlje svojo hranilno knjižico poštni hranilnici, hranilni promet Beograd, da se nm pripišejo obresti. IV. Obresti hranilnih vlogov pri poštni hranilnici so podvržene 3% rentnemu davku, t. j. na en dinar obresti 3 pare davka. Ta davek pobira poštna hranilnica sgma, in ga izroča davčnim oblastvom, vložiteljem pa za to ni-a treba skrbeti. < § 30. Pravice in ugodnosti, I. Obresti na vloge pri poštni hranilnici so oproščene vseh doklad. II. Na vloge do 2000-— dinarjev se ne sme izreči prepoved, niti pridobiti zastavna pravica, in se hranilna knjižica do te vsote tudi ne more zarubiti. 'w III. Za pisma, ki se pošljejo poštni hranilnici, se ne plača nobena pristojbina niti poštnina, ako se pošljejo v uradni kuverti, ali ako se na navadni kuverti napiše številka hranilne knjižice. § 31. Za vloge jamči država. Poštna hranilnica je državen denarni zavod in rad' tega jamči za vse njej zaupane vloge država. § 32. Potrdila o vplačilu, I- Za vplačila, ki so večja od 500-—; dinarjev dobi vložitelj od poštne hranilnice iz Beograda posebno potrdilo, ki se mora hraniti, ker mora potrdilo pokazati pošti, kadar želi dvigniti vlog. II. Kdor ne dobi potrdila v desetih dneh po vplačilu, naj pošlje poštni hranilnici v Beograd reklamacijo. Obrazci za reklamacijo in kuverte se dobe pri vsaki pošti brezplačno. § 33. Številka hranilne knjižice, I. Vsaka hranilna knjižica ima številko. Ta številka je važna in mora biti označena v vsakem pismu, ki ga vložitelj pošlje poštni hranilnici. Pri poštni hranilnici imajo svoje vloge tisoči in tisoči vložiteljev, delo pa je zelo otežkočeno, če kdo pozabi napisati v svojem pismu številko knjižice. § 34. Naslov vložitelja. I. Vložiteljem se priporoča, da vselej, kadar vlože ali dvignejo deaiar, napišejo na listku »vlagam« ali »dvigam« svoj natančni naslov. Na ta načrin vzdržujejo vložitelji s poštno hranilnico stalne stike Ln ona jim lahko dostavlja sporočila o vsem, kar je v zvezi z njihovim vlogom. § 35. Zamenjava knjižice. I. Kadar je vsa knjižica polna, tako da v njej ni več prostora za vlaganje in dviganje denarja, mora vložitelj svojo knjižico poslati poštni hranilnici v Beograd, da mu jo zamenja za novo. § 36. Odstop knjižice. I. Vsakdo lahko odstopi svojo knjižico drugemu. To se napravi na pošti s posebnim zapisnikom. Knjižica se Pošlje poštni hranilnici v Beograd radi prenosa na ime prejemnika. § 37. Izguba knjižice. I. Ako hranilna knjižica izgine (zgori, se Izgubi ali je ukradena), naj vložitelj to hitro javi najbližji pošti in postni hranilnici. II. Hranilnica prepove takoj izplačilo vlogov po tej knjižici. Ko mine pet tednov, dobi vložitelj novo knjižico, ako. se medtem ni pojavil kak spor, ki ga lahko reši samo sodišče. § 38. Stroški. Poštna hranilnica si zaračuni: 1. Pristojbino 10*— dinarjev od vsakega -vložitelja pri saldiranju knjižice. 2. Letno pristojbino za obveščanje vložitelja (vplače-valca) v obrestih po tejle lestvici: Od zneska dospelih obresti se pobira pristojbina: do Din 25-— . . • Din 1'— od Din 25*”“ ,, „ 50*— • ■ • 2 „ 50* „ ,, 75* „ 70*- „ „ 100*- „ lOO*— „ „ 250*- 250*- „ „ 500*— naprej 500*— 3*— 4*— 5*— 6*— 10*— 3. Za postopek amortizacije izgubljene hranilne knjižice, in to: Din 100*— za vloge do Din 500*—, Din 250*— P* za vloge nad Din 500*—. § 39. Izseljeniški vlogi. I. Postna hranilnica sprejema tudi vloge od naših izseljencev, t. j. pripadnikov kraljevine Jugoslavije, ki kiivajo v inozemstvu. Plačuje jim za te vloge specialne °i»esti po 6% na leto do zneska Din 250*000*—. Nad to Vs*>to znašajo obresti 4% na leto. II. Podrobnejša sporočila o izseljeniških vlogih pobija poštna hranilnica vsakomur na zahtevo brezplačno. III. SDlošne določbe. § 40. Nakazila v inozemstvo. I. Po poštni hranilnici lahko pošlje vsaka oseba denar v vse kraje sveta. Da se denar odpošlje, se mora iti na najbližjo pošto kjerkoli v naši kraljevini in vplačati v dinarjih odgovarjajoči znesek ter izpolniti posebno položnico (obrazec 132 š), na kateri se mora napisati z latinico, komu in-kje naj se ta znesek izplača. Poštna hranilnica izvrši te naloge potem, ko je preračunala dinarje v tujo valuto po možnosti, po tečaju beograjske borze. II- V Zedinjene ameriške države in v Kanado se lahko pošlje na eno nakaznico 100 dolarjev, stroški pa znašajo Din 10*— za vsakih začetih Din 1000*—. III. V Veliko Britanijo in njene kolonije se lahko pošlje na eno nakaznico 3000 dinarjev, stroški pa znašajo Din 5*— do Din 500*—, a Din 1*— za vsakih nadaljnjih začetih Din 100*—. IV. V ostale kraje je znesek nakazila omejen z deviznimi predpisi ministrstva za finance, stroški pa znašajo Din 5*— za vsakih začetih Din 500*—. V. Iz navedenih krajev se prav tako lahko po isti poti pošlje po naši poštni hranilnici denar našim podanikom. § 41. Borzni posli. I. Kdor želi kupiti ali prodati na borzi kake vrednostne papirje, lahko to izvrši po poštni hranilnici v zvezi s čekovnim računom in hranilno knjižico. Potreben je pismen nalog in zadostno kritje na računu. Vložitelji morajo poslati z nalogom tudi svojo hranilno knjižico. II. Kdor nima niti čekovnega računa- niti hranilne knjižice, želi pn kupiti po poštni hranilnici državne obveznice, lahko napiše svoj nalog na zadnjo stran čekovne položnice računa št. 50.011 in mora obenem vplačati potrebni znesek. Obračun zneska dobi obenem z vrednostnimi papirji. III. Poštna hranilnica pobira poleg borzne kurtaže in pristojbine tudi še K °/oo provizije za prodajo vrednostnih papirjev. Kupnina državnih obveznic je oproščena provizije. § 42. Končna odredba, Ta navodila stopijo v moč z dnem objave v ;■ Službenih novinah«. V Beogradu, dne 12. decembra 1931. Minister za promet Laz. Hadivojevič s. r. 124. Postopanje glede prenosa orožja, s katerim se udeležujejo lovci in druge osebe pri tekmah ali na lovih, čez mejo." in v zvezi Na podstavi člena 273. carinskega zakona s členom 28. zakona o posesti in nošenju orožja in s členom 44. pravilnika za izvrševanje tega zakona se predpisuje naslednje postopanje; * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. avgusta 1931., št. 184/LX/397. 2::o 9. kos. 1. Potniki in lovci iz inozemstva, ki arihajuju v Kraljevino k strelnim tekmam ali zaradi lova, smejo prenašati svoje orožje, ustrezni pribor in strelivo samo s predpisno dovolitvijo pristojne banske uprave. 2. Obmejne carinarnice opravijo v takih primerili ocarinjenje orožja z dotičnim priborom in strelivom, pozivajoč se na dovolitev banske uprave, z uradno pri-znanico, v kateri morajo naznačiti točen naziv orožja, vrsto, sistem in število orožja, popis pribora k orožju, kakor tudi število ^trelov. Znesek carinskih davščin je kreditirati na podstavi točke 6., člena 10. v predlogu zakona o obči carinski tarifi ob pismenem jamstvu, izdanem po oni združbi, na katere poziv dotični v kraljevino prihaja. 3. Ob povratku tako uvoženega orožja iz kraljevine opravi obmejna carinarnica izvozno ocarinjenje z uradno priznanico s pozivom na dotični duplikat uvozne uradne priznanice. Duplikat uvozne uradne priznanice pridrži carinarnica in jo priloži unikatu izvozne uradne priznanice; na unikatu uvozne uradne priznanice pa se sklicuje na številko izvozne uradne priznanice, s katero se je opravilo izvozno ocarinjenje. Če se je opravilo uvozno ocarinjenje pri drugi carinarnici, je treba o iznosu takega orožja iz kraljevine obvestiti carinarnico, pri kateri se je opravilo uvozno ocarinjenje; ta priloži to obvestilo dotični uvozni uradni priznanici in zabeleži to v pripombi v evidenčni knjigi. 4. Rok za povratek iz kraljevine tako uvoženega orožja in označenega pribora znaša mesfec dni; po tem roku nastane za združbo, ki je dala pismeno jamstvo, obveznost v tem smislu za znesek kreditiranih carinskih davščin, razen za uporabljeno strelivo. 5. Potniki in lovci, ki bivajo stalno v kraljevini, a odhajajo v inozemstvo k strelnim tekmam ali na lov, morajo prijaviti pri izstopu iz kraljevine 'pri obmejni carinarnici svoje orožje in prav tako tudi ustrezni pribor in strelivo kakor tudi pokazati pristojno dovolilo, da sifiejo dotično orožje imeti in nositi. Izvozno ocarinjenje dotičnega orožja, pribora in streliva je opraviti z uradno priznanico ob točnem popisu vrjte, sistema in števila orožja kakor tudi števila strelov in popisu pribora, sklicevaje se na številko dovolila o posesti in nošenju orožja in naziv oblastva, ki je izdalo dovolilo. , 6. Pri povratku se morajo te osebe javiti pri obmejni carinarnici in ji predložiti duplikat izvozne uradne priznanice. Če se ujemajo podatki na tem duplikatu povsem z orožjem in priborom, opravi carinarnica uvozno ocarinjenje z uradno priznanico; pri tem je orožje in pribor prosto carine in je obenem označiti številko dovolila za posest in nošenje orožja ter ime oblastva, ki je izdalo dovolilo. Po izvršenem ocarinjenju je odvzeti duplikat izvozne priznanice in ga priložiti uvozni uradni priznanici. Če se je opravilo izvozno carinjenje pri drugi carinarnici, se mora poslati ob povratku takega orožja v kraljevino obvestilo carinarnici, pri kateri se je izvršilo izvozno ocarinjenje; ta priloži to obvestilo unikatu dotič-ne uvozne priznanice in zabeleži to v pripombi v evidenčni knjigi. . 7. Carinarnice morajo urediti evidenčno knjigo tako za osebe, ki prihajajo v našo kraljevino, kakor tudi za osebe, ki odhajajo v inozemstvo. Prva knjiga mora obsegali te-le razpredelke: ime osebe, ki vnaša orožje, odkod je, vrsto, sistem in število orožja, pribor k orožju in število strelov, številkg dovolila banske uurave. številko jamstva dotične združbe, znesek kreditiranih carinskih davščin in pripombo; druga knjiga obsega: ime in priimek osebe, ki iznaša orožje, in kraj, odkoder je, vrsto in število orožja, sistem orožja, pribor k orožju in število strelov, številko dovolila za nošenje in posest orožja, kakor tudi naziv oblastva ki ga je izdalo. V Beogradu, dne 3. avgusta 1931.; TV. br. 27.210. Pomočnik ministra za finance dr. F. Gospcnlnetič s. r. 125. Izprememba pravilnika 0 kovanju zlatnikov in njih dajanju v promet.* Izprememba pravilnika o kovanju zlatnikov in njih dajanju v promet, predpisanega pod št. 11-70.060 z dne 1 '• junija 1931. m objavljenega v »Službenih novinah« št- 139 z dne 23. junija 1931.** Gospod minister za finance je odločil pod št. 001/11 z dne 2. januarja 1932. tako-le: 1. Poslednji odstavek člena 6. pravilnika o kovanju zlatnikov s podobo Njiju Veličanstev kralja Aleksandra l. in kraljice Marije se izpreminja in se glasi: »Od te mere v vsebini in težini se sme ob kovanju zlatnikov odstopiti, in sicer: v vsebini največ do 0-003 nad ali pod normalo, v težini pa do 0-00125 za mali zlatnik in do 0'00500 za veliki zlatnik nad ali pod normalo, odrejeno zgoraj.« 2. Člen 11. omenjenega pravilnika se izpreminja in se glasi: »Starih zlatnikov, zamenjanih za nove (čl. ld.) kakor tudi kupljenih za gotov denar, ne smejo trgovci z zlatniki dajati v promet, marveč jih morajo odstopiti Narodni banki ali pooblaščenim kovnicam zlatnikov.« Iz pisarne oddelka za državno računovodstvo in proračun v Beogradu, dne 2. januarja 1932.; št. 601/11. Banove uredbe. ’ , 126. VIII. No. 7188/1. Razglas. Na osnovi §§ 1. in 12. zakona z dne 2. decembra 1930., »Službeni list< št. 55. iz 1931., in § 54. obrtnega reda (zakona z dne 5. februarja 1907., drž. zak. st. 26) odrejam v cilju enotne ureditve.avtobusnega prometa in v prometnovarnostnem oziru, kolikor ni to že določeno v pogojih posameznih koncesijskih odlokov, sledeče: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna 22. januarja 1932.; št. 16/VII/43. ** »Službeni list« št. 3£8/51 iz L 1931, ' 1. Podjetja, vršeča obrt občasnega prevažanja oseb z avtobusi, ne smejo v svoja vozila sprejemati več potnikov, nego je v njih oblastveno dopuščenih mest. 2. Vstopanje in izstopanje potnikov se sme vršiti le na oblastveno ugotovljenih, iz voznih redov razvidnih in ob progi označenih postajališčih (stalnih in pogojnih) in je postajanje avtobusov v ta namen med postajališči prepovedano. 3. Prevažanje tovorov in blaga, ki ni ročna prtljaga potnikov — izvzemši pošto — z avtobusi je prepovedano. Istotaiko je prepovedano, odvažati od oblastveno določenih stojišč radi prevzemanja in oddaje kakršnekoli prtljage. Prestopki se kaznujejo po določilih obrtnega £gda. Kazni so: a) ukor, r b) globa, c) zapor, d) odvzem koncesije za določen cas ali za stalno. Odredba stopi v veljavo tretji dan po objavi v »Službenem listu« kraljevske banske uprave Dravske banovine. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. decembra 1931. Za bana pomočnik: dr. Pirkmajer s. r. 127. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. II. No. 30069/1. Objava. Občina Brezovica, v srezu ljubljanskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—-, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 100*—, č) od hi stopnje alkohola špiriUi, žganja, likerja, nuna in konjaka Din 8-—, *—s. d) od goveda nad 1 letom Din 10*—, e) od goveda pod 1 letom Din 5'—, f) od prašičev Din 5'—, g) od drobnice Din 2’—. Kraljevska kanska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. januarja 1932. U. No. 1621/1. Objava, Občina Kamna Gorica, v srezu radovljiškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem liatuc m letu 1932. naslednje fthžlimke Upfiarijae* a) od 10O 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 piva Din 30'—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8 —, č) cd goveda nad 1 letom Din 12-—, d) od goveda pod 1 letom Din 10-—, e) od prašičev Din 10'—, i) od drobnice Din 6'—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst mn ur—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. januarja 1932. II. No. 1612/1. Objava. Občo a Stari trg, v srezu črnomeljskem, bo pobirala od dm.a razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 10O 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 25-—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—, d) od 100 1 sadnega mošta Din 10’—, e) od goveda nad 1 letom Din 20-—, f) od goveda pod 1 letom Din 10'-—, g) od prašičev Din 10'—, h) od drobnice Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. januarja 1932. II. No. 31.502/1. Objava. Občina Sv. Trije kralji, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50-—, b) od 100 1 sadnega mošta Din 10'—, c) od goveda nad 1 letom Din 30’—, č) od goveda pod 1 letom Din 25-—, d) od prašičev Din 15'—, Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. januarja 1932. II. No. 31.503/1. Objava. Občina Vrtiče, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. januarja 1932. Popravek. V »posebnih uzancah za trgovanje z žitom« je ljubljanska borza, za katero veljajo te uzance, naknadno ugotovila v srbskem izvirniku nekatere nepravilnosti, ki so prešle tudi v slovenski prevod, objavljen v »Službenem listu št. 50/4 iz leta 1932., in se s tem popravljajo. Pravilno se mora glasiti: V § 5., vrsta 3.: »... uzancam ljubljanske« (ne: zagrebške). (V § 6., odst. 2., je v 1. vrsti nejasno odtisnjena beseda »blaga« in v 2. vrsti »enake«.) V § 9., I., vrsta 2.: ...§ 5 2...« (ne 51). V § 24., pod b) 3. odst., 2. vrsta: »§ 50.« (ne: 49.). V § 27., 1. odst., 3. vrsta: ...ljubljanski borzi (ne: zagrebški). V § 28., 1. vrsta: »... določbe § 60.« (ne: §§ 59. do 59. n). Uredništvo Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine. 129. Razne objave iz »Službenih novin". Številka 1 z dne 1. januarja 1932. Njegovo Veličanstvo kralj je odlikoval z uRazom od 1. januarja 1932.: z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje Kolariča Antona, profesorja iz Ptuja, Šiško Josipa, kanonika iz Ptuja, Epi h a Jožefa, župnika iz Stare cerkve, Merkuna Antona, župnika iz Dobrega polja, Grčo Blaža, župnika v pokoju iz Šenčurja, Plepelca Jožefa, župnika iz Sv. Eme, Glanzmana Edmunda, industrialca iz Tržiča, Gassnerja Andreja, industrialca iz Tržiča, Robleka Franca, veleposestnika iz Žalca, Tauzesa Franca iz Gornjega Logatca, Šinka Štefana iz Škofje Loke, dr. Pikuša Janka, odvetnika iz Dolnje Lendave, dr. Koblerja Franca, odvetnika iz Radovljice, dr. Stajnka Marka, odvetnika iz Ljutomera, Adamiča Josipa, posestnika iz Domžal, Brankoviča Sp ir o, lekarnarja iz Črnomlja, dr. Pe-stotnika Pavla, profesorja iz Ljubljane; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje Arka. Ivana ml., trgovca iz Ribnice, Malešiča Ivana, trgovca iz Metlike, Dolinška Avgusta, gostilničarja in posestnika iz Brince, Grčarja Albina, iz Zagorja, dr. Kloarja Franca, odvetnika iz Kozjega, dr. Šem-roa Franca, industrialca iz Kranja, Laha .Josipa, trgovca iz Cvetkovcev, Kožuha Josipa, posestnika iz Škofje vasi, dr. Trošta Josipa, odvetniškega konci-pienta iz" Novega mesta, Šušteršiča Josipa, posestnika iz Seničice, Gliho Antona, posestnika in trgovca iz Krškega dr. Drnovška Janka, odvetnika iz Brežic, Novaka Karola, posestnika iz Motnika, Robnika Ivana, učitelja iz Maribora, dr. Farkaša Franjo, sodnika iz Murske Sobote, Grafenauerja Franca, posestnika iz Smokuča, Kruleja Ernesta, posestnika iz Sevnice, Kreka Franca, arhivskega uradnika iz Kamnika, Grma Jožefa, posestnika iz Bohinjske Srednje vasi, Hodnika Ivana, posestnika in mesarja iz Bohinjske Srednje vasi, Beca Alojzija, posestnika iz Kamenice in Repovža Josipa, posestnika iz Ko-luderije; z zlato kolajno za civilne zasluge: Ocvirka Henrika, tovarniškega mojstra iz Vevč, Pirnata Janeza, občinskega služitelja iz Velike Poljane in I > r: o © > o — TS ■n u o *- s rJ 'J z u ro O u o ► Skupina tifuznih bolezni. Celje............ Polnja Lendava Konjice............... Litija................ Ljubljana (srez) Maribor (mesto) Slovenje radec • - Vsesa 14 6 - 9 Škrlatinka. — Scarlatina. Kfežice ............. Celje................ Celje (mesto) . . . Dolnja Lendava . Oornjigrad........... Kamnik............... Kranj................ Kočevje ............. Krško .................. Laško ............... Wtija................ Lpsatec ............. Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Maribor (mesto) . Metlika.............. £o*o mesto . . . Prevalje............. §®i.................. °*Oven]gradec . . ■ i 1 1 2 6 — 2 — 4 1 — 1 6 2 — 4 1 — 1 3 — 3 12 ,— — 12 7 — — 7 2 — — 2 J — — 1 4 1 — 3 2 — — 2 3 2 — 1 1 — — 1 3 — — 3 1 — — 1 1 2 — — 3 3 1 — 4 2 — — 2 1 1 — 2 Vsesa 00 ] 6 | Ošpice. — Morbilli. Celje............. Celje (mesto) Črnomelj . . . , Jjrujisrad . . Litija............ Ptuj.............. Vsega ... | 70 05 29 59 74 2 6 1 23 10G Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica. Maribor levi breg . . ”0vo mesto............ 1—1 Vsesa 1 2 - 1 Srez Ostali O _ ► — o c o n-o Z ° > ca k. o Umrli Ostanejo v oskrbi O Daviea. — Diphteria et Croup Brežice 21 2 101- 13 Celje 1 1 — — 2 Celje (mesto) . — 1 — 1 Dolnja Lendava ..... 1 — 1 — — Gornjigrad 4 4 — — 8 Kamnik 2 — — — 2 Kranj 11 3 — — 14 Kočevje 1 — — 1 Konjice 4 1 2 — 3 Krško 4 8 1 1 10 Laško — 1 — — 1 Litija 2 1 — — 3 Logatec 5 — — — 5 Ljubljana (srez) .... 6 2 3 — 5 Ljubljana (mesto) . . . 2 — 1 — 1 Ljutomer 2 — l — 1 Maribor desni breg . • 2 2 2 — 2 Maribor levi breg . . . 7 G 5 — 8 Maribor (mesto) .... 4 — 4 — Murska Sobota 2 — 1 — 1 Novo mesto 1 1 - — 9 Prevalje — 1 - — l Ptuj 1 — 1 — Radovljica 1 — — — 1 Slovenjgradec 3 — 1 — 2 Šmarje pri Jelšah .... 8 1 1 — 8 Vsega . . . 94 3G 33 2 95 Dušljivi kašelj. - - Pertussis. Ptui 30 8 14 - 24 Ptui (mesto) 2 — — 2 Vsega . . . 32 8 14 26 Šen. — Erysipelas. Brežice 2 2 Črnomelj 1 2 1 — 2 Kamnik 1 — 1 — — Litija 2 — — 2 Logatec 1 — — — 1 Ljubljana (srez) .... 1 — — — 1 Ljubljana (mesto) . . . 4 2 1 — 5 Ljutomer — 1 — — 1 Maribor levi breg . . . 1 — — — 1 Novo mesto 1 1 — — 2 Ptuj .... 1 2 — — 3 Radovljica — 2 — — 2 Slovenjgradec 1 — — — 1 Šmarje pri Jelšah .... 1 2 — — 3 Vsega . . . 13 IG 3 26 Krčevita odrevenelost. — Totanus. Ptuj..........■ ■ ■ . I 1 l-l-l-l 1 Vsega • • - i 1 ■ Otročična vročica. — Sepsis puerperalis. Litija Ptuj 1 I ] 1 1 1 1 1 ' 1 Vsega . . . ll ll 1- 2 Ljubljana, dne 25. januarja 1932. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. * VIII. iNo. 7382/1. 510 Preklic razglasa. Hazglas kralj, banske uprave z dne 8. januarja 1932., VIII. No 7382/1, objavljen v prilogi št. 4 »Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 16. januarja 1932 se s tem preklicuje. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 28. januarja 1932. II. No. 228/2. ■ 520 Uradni razpust društva. Društvo >1. Delavsko kolesarsko Osrednje društvo za Dravsko banovino«, podružnica na Pragerskem, je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani, dne 22. januarja 1932. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Preds. 21—4/32—2. 470—3—2 Razpis. Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto jetniškega pripravnika z mesečnimi prejemki 1320 Din. Prosilci morajo imeti popolno srednješolsko izobrazbo s končnim izpitom. Svojeročno spisane, pravilno kolko-vane ter po § 3. ur. zakona opremljene prošnje naj se vlože do 15. marca 1932. pri podpisanem predsedništvu. Predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru, dne 25. januarja 1932. Nc III 580/31—5 512 Razglas. Ker je služba Jezovška Vladimirja kot vršilca dolžnosti javnega notarja v Mariboru dne 17. januarja t. 1. prenehala, se pozivajo vsi oni, ki imajo na kavciji zakonito zastavno pravico ali vobče pravico do poravnave iz ‘kavcije, naj v roku dveh mesecev prijavijo svoje zahtevke, ker bo po preteku tega roka sodišče neglede na njih zahtevke izreklo, da je položena imovina prenehala služiti za kavcijo. Okrožno sodišče v Mariboru., odd. III., dne 28. januarja 1932. * 522 P 6/32—2. Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Logatcu z dne 5. januarja 1932. oprav. štev. L 1/32—8, je bil Trpin Jakob, posestnik in užitkar, prej stanujoč v Ziberšah št. 15, sedaj v zdravilišču na Studencu pri Ljubljani, zaradi umobolnosti popolnoma preklican. Za oskrbni k a-poinočnika je bil postavljen g. Lukančič Janez, posestnik v Ziberšah št. 15. Okrajno sodišču v Logatcu, odd. I., dne 27. januarja 1932. * P VII 8/32. 513 Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Ptuju z dne 21. decembra 1931. opr. štev. L 36/31, je bila Plajnšek Amalija, posestnika hči v Rodnem vrhu št. 28, zaradi slaboumnosti popolnoma preklicana. Za oskrbnika je bil postavljen g. Vinko Jernej, posestnik v Gornji Pristovi. Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VII., dne 27. januarja 1932. Cg III 526/31—3 514 Oklic. Dr. Wasikiewiczu Henriku, Chelmno Pcmorze, Parkova ul. 8/L, Poljska, ali Warszawa, Wilanowska ulica 22/6, je vročiti v civilni stvari dr. Antona Božiča, odvetnika v Celju zoper dr. Wasi-kievvicza Henrika radi 4167 Din s prip. vabilo z dne 27. 1. 1932. opr. št. Cg III 526/31—3 za prvi narok za dne 2. marca 1932. ob 8'30 uri. Ker je bivališče goriimenovanega neznano, se postavlja za skrbnika na čin dr. Anton Ogrizek, odvetnik v Celju, ki ga bo zastopal v gornji pravdni stvari na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 27. januarja 1932. C 11/32—3 * Oklic. 515 Tožeča stranka Kozmus Andrej, pos. iz Presladola št. 2, je vložila proti toženi stranki Ivačič Ignacu, pos. v Krškem štev. 101, radi Din 1527'25 s prip. k opr. št. C 11/32 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 16. februarja 1932 ob 8. uri pred tem sodiščem v sobi št. 2 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Ivačič Franc, sodni kanclist v Krškem za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Krškem, odd. II., dne 29. januarja 1932. C 85/32. * Oklic. 496—3—1 Tožeča stranka Ceček Jakob, trgovec pri Sv. Rolfenku v Sl. goricah, je vložila proti toženi stranki Muršič Konradu, str. in ml., podjetniku, radi 1125'— Din k opr. št. C 85/32 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 29. februarja 1932. ob devetih pred tem sodiščem v sobi št. 10 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se poživlja gosp. Murko Josip, posestnik in župan v Bišu, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., cdd. II., dne 26. januarja 1932. Cw Ila 95/32. * Oklic. 521 Tožeča stranka Posojilnica v Mariboru, r. z. z o. z., je vložila proti toženi stranki Ležeči zapuščini pok. Elizabete Podlesnik, posestnice v Lehnu na Pohorju, zastopane po skrbniku na čin, radi 80.000 Din k opr. št. Cw Ila 95/32 menično tožbo. Ker je tožena stranka umrla, se postavlja g. dr. Blanke Oton, odvetnik v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. Ila, dne 26. januarja 1932. C 40/32. * Oklic. 523 Tožeča stranka Senica Josip, trg. iz Domžal, je vložila proti toženi stranki Pavli Ivanu, pos. v Zg. Domžalah, radi Din 4750'— k opr. št. C 40/32 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 3. marca 1932. ob devetih dop. pred ■tem sodiščem v izbi št. 6 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja za skrbnika na čin Ponikvar Alojzij pos. in gostilničar iz Kamnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II., dne 30. januarja 1932. C II 1840/31—3. * Oklic. 529 Tožeča stranka Pšeničnik Miloš, trgovec v Celju, ki jo zastopa odvetnik dr. Rihard Pintar v Celju, je vložila proti toženi stranki Bohm Aleksandru, brivcu v Gaberju št. 17 pri g. Landecki radi Din 699 80 s pripadki k opravilni št. C II 1940/31 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 4. marca 1932. ob poldevetih pred tem sodiščem v izbi štev. 6, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Josip Videmšek, upokojeni sodni oficijal v Celju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Celju, odd. II., dne 26. januarja 1932. * E Va 456/32. 507 Dovolilo prisilne uprave. S sklepom okrajnega sodišča v Ljubljani Nc 3/32—2 je bila dovoljena zahtevajoči stranki Mestni hranilnici ljubljanski v Ljubljani proti zavezani stranki tvrdki Carl Pollak d. d. v Ljubljani radi Din 2,000.000'— s prip- izvršba s prisilno upravo zavezančevih nepremičnin vi. št. 75 k. o. Sv. Petra p redni. I. del in s prisilno upravo podjetij, ki se nahajajo v Ljubljani. . Za prisilnega upravnika podjetij m nepremičnin zavezanca se imenuje D®" reani Pavel, zasebni uradnik v Ljubljani. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V a, dne 27. januarja 1932. E 1014/31. ^ 497 Dražbeni oklic. Dne 4. marca 19 3 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin b/se. gostilne in zemljišča zemljiška knjig8 k. o. Prekopa, vi. št. 159, 160 in 309. Cenilna vrednost: 95.880'80 Din. Vrednost pritikline: 1787'— Din. Najmanjši ponudek: 64.000'— Din- Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelj8, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Vransko, dne 27. januarja 1932. E 1977/31—11. * 498 Dražbeni oklic. Dne 7. marca 1 9 3 2. dopoldne^ desetih bo pri podpisanem v sobi št. 6 dražba nepremičnin: ljiška knjiga ideelna polovica d. o. HaJ dina, vi. št. 574. Cenilna vrednost: 2244— Din. Najmanjši ponudek: 1496'— Din. Pravice, ki bi ne pripuščale drazDy> je priglasiti sodišču najpozneje pri drj^ benem uaroku pred začetkom dr8^. J sicer bi se ne mogle več uveljavil8 glede nepremičnine v škodo zdražitelj ' ki je ravnal dobri veri. . Glede podrobnosti se opozarja . dražbeni oklic, ki je nabit na uraan deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. iVo dne 22. januarja 1932. 483 ❖ E 1947/31—12 Dražbeni oklic. 9 Dne 7. marca 1932. dopoldne ob ^ uri bo pri podpisanem sodišču v so' 6. dražba nepremičnin, zemljiška knj b d. c. Zg. Breg, vi. št. 34. Cenilna vrednost: 614.030 Din. Najmanjši ponudek: 409.354 Din Pravire Ir■ hi pripuščale Ur8 , ininmnOlP UTl ***. _ je priglasiti sodišču najpozneje pri j-benem naroku pred začetkom dr sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni des!-i tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 13. januarja 1932. E 1056/31—12 484 Dražbeni oklic. Dne 8. marca 1932. dopoldne ob 10. /Ti bo pri podpisanem sodišču v sobi 19. dražba nepremičnin: a) zemljiška knjiga Vel. Goba, vi. št. 97 in zemljiška knjiga Vodice, vi. št. 404. 'Cenilna vrednost: ad a) 47.887-94 Din, ad b) 748-70 Din. Vrednost pritikline: 180 Din, ki je že zapcipadena v gorenji cenilni ■vrednosti. Najmanjši pcnudek: ad a) 31.925 30 °in, ad b) 499.12 Din. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, •le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-n.enem naroku pred začetkom dražbe, Slcer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, dne 25. januarja 1932. E IX 4625/31—7. 499 Dražbeni oklic. Dne 9. marca 1 932. o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi fk 11 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga d. o. Slivniško Pohorje, vi. št. 19. Cenilna vrednost: Din 75.397-—. . Vrednost pritikline: Din 1680-—, ki J® zapopadena v cenilni vrednosti. Najmanjši pcnudek: Din 50.264-66. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-n^neni naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati gl&de nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na "ražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 9. januarja 1932. _ H: E 2252/31—9. . 500 Dražbeni oklic. Dne 14. marca 193 2. dopoldne °bv d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: Metulj iška knjiga d. o. Gruškovec, vi. 121. Cenilna vrednost: 6960'— Din. Vrednost pritikline: 1145-— Din. Najmanjši ponudek: 5403 Din 50 p. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-kenem naroku pred začetkom dražbe, S1°er bi se ne mogle več uveljavljati 8/ede nepremičnine v škodo zdražitelja, je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 20. januarja 1932. * E 705/31—10 517 Dražbeni oklic. Dne 17. marca 1932. dopoldne ob 10. nri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: tri stavbišča z gospodarskim poslopjem in 6 zemljiškimi parcelami zemlj. knjiga Sremič, vi. št. 17 in nepremičnin: hiša št. 1 v Sremiču, klet in 6 zemljiških parcel in zemlj. knjiga: Sremič, vi. št. 107. Cenilna vrednost: vi. št. 17 k. o. Sremič 14.785’30 Din in vi. št. 107 k. o. Sremič 12.826-55 Din. Vrednost pritikline: 1655-60 Din. Najmanjši ponudek: 19.512 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-' benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Brežice, odd. II., dne 18. januarja 1932. $ E 1143/31—6 516 Dražbeni oklic. Dne 21. marca 1932. dopoldne ob 9. in pel uri bo pri podpisanem sodišču v sebi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kamnik, vi. št. 292 in 954, zemlj. knjiga Šmarca, vi. št. 159, zemlj. knjiga Suhadole vi. št. 242 in 243. Cenilna vrednost: Din 295.590. Vrednost pritikline: Din 5.500. Najmanjši ponudek: Din 147.795-25 Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. -Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kamniku, dne 28. januarja 1932. * E 1079/31—8. . 524 Dražbeni oklic. Dne 22. marca 19 3 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Hotič, vi. št. 91. Cenilna vrednost: 166.015’— Din. Vrednost pritikline: 12.964-— Din. Najmanjši ponudek: 119.319-32 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Litiji, dne 28. januarja 1932. E 835/30 502 Dražbeni oklic. Dne 2 5. marca 193 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. ‘Trnava vložna št. 49, 50, 228 in k. o. Reka vi. št. 76. Cenilna vrednost: 190.722'50 Din. Vrednost pritikline: 8632-— Din. Najmanjši ponudek: 95.362-— Din. Posestvo se bo najprvo po vložkih skušalo prodati in nato šele kot celota. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, stcer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki ie ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča- Okrajno sodišče Vransko, dne 12. januarja 1932. * E 7/32—7. 528 Dražbeni oklic. Dne 2 9. aprila 1932. dopoldne cb deset ih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lužarje, vi. št. 223. Cenilna vrednost: 16.733'— Din. Najmanjši ponudek: 11.160'— Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajjno sodišče Velike Lašče, dne 29. januarja 1932. Vpisi v trgovinski register. Popravek. V objavah »Službenega lista« št. 5 z dne 20. januarja 1932., se mora pri vpisu firme: Tovarna čevljev Carl Pollak, družba z o. z. m. dr. pravilno glasiti: ime poslovodje: dr. Miličič Ivo in ne: dr. Mihelčič Ivo. Upravništvo »Službenega lista«. * Vpisale so se nastopne f i r in e : 101. Sedež: Celje. Dan vpisa: 20. januarja 1932. Besedilo: Produkcija »Profita« brata Klinar, Celje, Javno skladišče. Obratni predmet: Proizvodnja vseh pralnih praškov, parfumerije in kosme-tičnih izdelkov brez strojev na mrzli način. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 20. avgusta 1931. Družabnika: Klinar Pavel in Janko, trgovca v Celju. Za nadomestovanje upravičen in podpisuje firmo vsak družabnik zase. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. III., dne 20. januarja 1932. Firm. 6/32 — Rg A III 141/2. * 102. Sedež: Ižakovci. Dan vpisa: 21. januarja 1932. Besedilo: Vučko Andrej, trgovina z deželnimi pridelki Ižakovci-Beltinci. Obratni predmet: trgovina z deželnimi pridelki. Imetnik: Vučko Andrej, Ižakovci štev. 41. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 21. januarja 1932. Firma 41/32 — Rg. III 204/1. * 103. Sedež: Maribor. Podružnica: Split. Dan vpisa: 31. decembra 1931. Besedilo, slovensko: Tovarna ogledal in brušenega stekla »Kristal« d. d. v Mariboru, srbsko: Fabrika ogledala i brušenog stakla »Kristal« a. d. u Mariboru, hrvatsko: Tvomica ogledala i brušenog stakla »Kristal« d. d. u Mariboru, nemško: Spiegelfabrik und Glasschlei-ferei »Kristab A. G. in Maribor, francosko: Fabrique de miroirs et de cristaux «Kristal« S. A. a Maribor. Predmet: 1. izdelovanje vseh vrst ogledal in okvirjev in vseh v to stroko spadajočih predmetov, vsakovrstno brušenje stekla, izdelovanje optičnih predmetov, oblaganje in barvanje stekla in steklenih izdelkov, izdelovanje steklenega im smirkovega papirja, vlaganje stekla v okna in vrata in druge predmete in trgovina z vsemi navedenimi predmeti; 2. kupovanje, prevzemanje v najem ali zakup nepremičnin in potrebnega inventarja v obrtne namene. Oblika družbe: Delniška družba je osnovana 3. februarja 1923. na temelju pravil, odobrenih z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo dne 7. novembra 1922. br. 5204. Trajanje družbe: Nedoločena doba. Družbina glavnica: znaša Din 250.000 in je razdeljena na 2500 v gotovini popolnoma vplačanih delnic a Din 100-—, glasečih se na donosnika. Način podpisovanja: Tvrdka se podpisuje praviloma tako, da se pod pisanim, tiskanim ali odtisnjenim besedilom tvrdke podpišeta dva člana upravnega sveta, ali en član upravnega sveta in en prokurist, ali ravnatelj s prokuro in en prokurist, vsi kolektivno, a ravnatelj in prokurist vedno z dodatkom »p. p.« (per prccura). Člani upravnega sveta so: Gogala Franc, ravnatelj Zadružne gospodarske banke d. d. podružnice v Mariboru, Mon-signor dr. Anton Jerovšek, ranatelj tiskarne sv Cirila v Mariboru, Franc Hrastelj, podravnatelj tiskarne sv. Cirila v Mariboru, dr. Alojzij Juvan, odvetnik v Mariboru in Pivec Rupert, posestnik v Mariboru, ki bodo podpisovali: »Gogala«, »Dr. Anton Jerovšek«, »Dr. Juvan«, »Fr. Hrastelj«, »Pivec«. Oglaševanje družbenih objav opravlja upravni svet v službenem listu sedeža in službenih listih podružnic. Kr. okrožno kot trgovinsko sodišče v Splitu, odd. IV., dne 31. decembra 1931. Firma 369/31 — Rg. B. II. 190. * 104. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 14. januarja 1932. Besedilo: Jugotekstil družba z o. z. Obratni predmet: Razpečavanje tekstilnega blaga vsake vrste. Družbena pogodba z dne 11. januarja 1932., cpr. štev. 4832. Družba je ustanovljena na nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 200.000 dinarjev. Na to vplačani zneski v gotovini: 200.000 dinarjev. Poslovodje: 1. Rosner Marko, veleposestnik v Mariboru, Tatenbachova ul. 17; 2. Loebl Vilko, industrialec v Mariboru, Strossmajerjeva ul. 28. Za namestovanje upravičena sta oba poslovodji kolektivno. Podpis firme: Firmo podpisujeta poslovodji na ta način, da pristavita pod pisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke kolektivno svoja podpisa. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 14. januarja 1932. Firm. 31/32 — Rg. C II 87/1. * 105. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 14. januarja 1932. Besedilo: Schell in drug, tovarna blagajn, družba z omejeno zavezo v Mariboru. Obratni predmet: Ključavničarska obrt v splošnem, predvsem izdelovanje in prodaja železnih Sohellovih blagajn in vseh v to stroko spadajočih del. Družbena pogodba z dne 29. decembra 1931., posl. štev. 852. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 100.000 dinarjev. Na to vplačni zneski v gotovini: Poslovodje: 1. Jerebič Franc, bančni dirigentov namestnik v Mariboru: 2. Poženel Ivan, bančni uradnik v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 6. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopajo poslovodje, in sicer vsak samostojno. Podpis firme: Firmo podpisujeta poslovodji vsak samostojno tako, da pristavi pod natisnjeno ali pa komurkoli napisano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke svoj svojeročni podpis. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 14. januarja 1932. Firm. 1/32 - Reg. C II 86/1. * 106. Sedež: Sotina. Dan vpisa: 14. januarja 1932. Besedilo: Weiss & Geder. Obratni predmet: trgovina z živino m svinjami v živem in zaklanem stanju. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. januarja 1932. Družabniki: 1. Geder Leopold, trgovec v Sotini; 2. Weiss šarika, zasebnica v Serdici. Za namestovanje upravičena sta oba družabnika vsak samostojno. Podpis firme: Firmo podpisujeta družabnika na ta način, da podpis0 eden od njiju lastnoročno besedilo firme Weiss & Geder. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 14. januarja 1932. Firm. 20/32 — Rg. A III 208/1- * 107. Sedež: Strihovci. Dan vpisa: 14. januarja 1932. Besedilo: Bauman Josip. Obratni predmet: veležganjarna, *z' delovalnica ruma, konjaka, sadnih s°' kov in trgovina z vinom. Imetnik: Bauman Josip, trgovec z z£a' njem in vinom v Strihovcih št. 55. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 14. januarja 1932. Firm. 8/32 — Rg. A III 202/1- Vpisale so se izpremembe i1) dodatki pri nastopnih firma*1' 108. Sedež: Breg pri Ptuju. Podružnica: Split. Dan vpisn; 31. decembra 1931. Besedilo: »Humanik« lastnik ci in impregniranim blagom. Izbriše se prokura podeljena Cirilu Loriupu. Obratni predmet odslej: Trgovina z manufakturo. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 21. januarja 1932. Firm. 46/32 — Reg A II 284/4. * *D>. Sedež: Oplotnica. Dan vpisa: 5. januarja 1932. Besedilo: Jonke Franc, senjor v Oplot-®ij družba z omejeno zavezo. . Po sklepu z dne 28. decembra 1931 se j, družba razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja sta dosedanja poslovodji, ki podpisujeta firmo v likvidaciji komu-lativno tako da pristavljata temu besedilu svoja lastnoročna podpisa. Likvidacijska firma: Jonke Franc, senjor, družba z omejeno zavezo v Oplotnici v likvidaciji. Okrožno sodišče Celje, odd. III., dne 5. januarja 1932. Firm. 590/31 — Rg C I 56/19. * 116. Sedež: Slovenjgradec. Dan vpisa: 5. januarja 1932. Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Slovenjgradcu. Izbriše se prokura dirigenta Joško Stergarja zbog premestitve k drugemu obratovališču. Vpiše se prokura novega dirigenta Slavka Martelanca. Okrožno sodišče Celje, odd. III., dne 5. januarja 1932. Firm. 589/31 — Rg B II 56/14. Izbrisali sta se nastopni firmi: 117. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 22. decembra 1931. Besedilo firme: Gospodarska pisarna dr. Ivan Černe. Zbog opustitve. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 19. decembra 1932. Firm 1060 — Rg A II 231/4 * 118. Sedež: Strihovec. Dan izbrisa: 14. januarja 1932. Besedilo: Bauman Ivan. Obratni predmet: Veležganjama in trgovina z žganimi pijačami, trgovina z vinom na debelo in izdelava sadnih sokov. Zbog opusta obrti. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 14. januarja 1932. Firm 1083/31 — Rg. Einz I 296/6. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi : 119. Sedež: Šmartno ob Paki. Dan vpisa: 5. januarja 1932. Besedilo: Zadružna elektrarna v Šmartnem ob Paki, registrovana zadruga z cmejeno zavezo. Izstopili so iz načelstva: Korošec Dragotin, pos. v Gorenjah, Bizjak Ivan, pos. v Paški vasi, Mandelc Franc in Steblovnik Ivan, pos.v Šmartnem. Vstopili so v načelstvo: Plesec Franc, pos. v Šmartnem kot načelnik, Puncer Alojz, pos. v Paški vasi, Satler Franc, pos. v Gorenjah in Bizjak Martin, pos. v Šmartnem. Okrožno sodišče Celje, odd. III., dne 5. januarja 1932. Firm. 1/32 — Zadr. III 136/10. Izbrisala se je nastopna zadruga: 120. Sedež: Vinski vrh. Pan izbrisa: 14. januarja 1932, Besedilo: Viničarska gospodarska zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. Zbog končane likvidacije. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 14. januarja 1932. Firm. 1085/31 — Zadr. IV 47/8. Konkurzni razglasi Sa 8/32—2. 518 121. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Kopič Draga, trgovca v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 77, regi-strovanega pod firmo Dragotin Kopič v Mariboru. Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravitelj: dr. Lipold Franc, odvetnik v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne 7. marca 1932. ob 11. uri. Rok za oglasitev do 2. marca 1932 pri okrožnem sodišču v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 26. januarja 1932. * Sa 6/32—2. 525 122. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika tvrdke F. Perkič in Polak, tvomice perila v Maribcru, regi-sfrcvanega pod firmo Franc Perkič & Polak v Mariboru. Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravitelj: dr. Lašič Ferdo, odvetnik v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba štev. 84 dne 7. marca 1932., ob devetih. Rok za oglasitev do 2. marca 1932 pri okrožnem sodišču v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. januarja 1932. * Sa 27/31—10 519 123. Konec poravnalnega postopanja. Poravnalno postopanje dolžnika Parth Josipa, čevljarja in posestnika v Muti, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd II., dne L januarja 1932. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 1290/1. 526 Razglas. V smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (»Uradni list kralj. banske uprave« št. ‘28/125 od 6. februarja 1980) se razglaša, da je glasom sodbe okrajnega sodišča v Mariboru z dne 9. septembra 1931., Kps. VIII,'406/31, prepovedano Kovačku Francetu, rojenemu 30. avgusta 1900 v Čreti, obč. Slivnica, in tja pristojnemu, srez Maribor, desni breg, Dravska banovina, stanujočemu v Čreti, samskemu delavcu, zahajati v krčme za dobo 1 leta, to je od 10. januarja 1932 do 10. januarja 1933. Po § 268. kazen, zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. k. z., pa vendarle postreže taki osebi z opojilom. Sresko načelstvo v Mariboru, desni breg, dne 26. januarja 1932. * T. N. 134. 392 a 2—2 Razglas o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza na državnih cestah št. 2, 49 in 50. Po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 16. januarja 1932., V. No. 336/1, razpisuje tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani, na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na nastopnih progah državnih cest: I. državna oesta št. 2 v skupnem znesku Din 420.950’—, II državna cesta št. 49 v skupnem znesku Din 291.800‘—, III. državna cesta št. 50 v skupnem znesku Din 294.800'—. Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka v Ljubljani za vsako navedeno progo posebej, in sicer: za drž. cesto št. 2 dne 26. februarja 1932. ob 9. uri dopoldne. za drž. cesto št. 49 dne 27. februarja 1932. ob 9. uri dopoldne, za drž. cesto št. 50 dne 29. februarje 1932. ob 9. uri dopoldne. Vse natančnejše podatke glej. prilogo št. 7. k »Službenemu listu« št. 7 z dne 27. januarja 1932. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani, dne 19. januarja 1932. * V No. 76 421 a 2—2 Razpis ustne licitacije za dobavo gramoza za prog- med km 497‘106 — 576‘5 Iržavne ceste štev. 2 ;n med km 793‘908 — 808‘666 državne ceste štev. 28. Po nalogu kralj, banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, V No. 336/1. z dne 16. januar/a 1932. razpisuje sresko načelstvo v Novem mestu na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921 in njegovih sprememb oz. dopolnitev, objavljenih v »Službenih novinah« z dne 16. februarja 1922 in pravilnika, objavljenega v »Službenih novinah« z dne 25. novembra 1921, javno ustno licitacijo za dobavo gramoza za zgoraj označene proge državnih cest. Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka, in sicer: v ponedeljek, dne 29. februarja 1932 ob 10. uri dopoldne za progo km 497-106 do 555‘5 drž. ceste št. 2, v torek, dne 1. marca 1932 ob 10. tri dopoldne za progo km 555‘5 do 576‘5 drž. ceste št. 2, in za progo km 779‘250 — 808-666 drž. ceste štev. 28. Vse natančnejše podatke glej prilogo objav »Službenega lista« štev. 7. z dne 27. januarja 1932. Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 20. januarja 1932. * Štev. 611/79—1932. 433—3—3 Razglas. 0 I. pismeni ponudbeni licitaciji za dobavo granitnega materijala za tlakovanje mestnih ulic v Mariboru na račun kaldrminskega fonda. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje po naročilu Ministrstva za gradbe od 16. decembra 1931.,M. Gr. Br. 39.729/31 in na podstavi čl. 86 do 98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih izprememb. odnosno izpopolnitev za prevzem in izvršitev dobavo granitnega materijala za tlakovanje mestnih ulic v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. februarja 1932 ob 11. uri dop. v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica 8 I. n. soba štev. 5. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami istotam. oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu Din 300‘— pri tem uradu. Ponudbe je predložiti za vsako edinico A—B—C ločeno na uradnem obrazcu v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, k- znaša: A) za tlakovanje Einspielerjeve ulice, dovozne ceste na glavni tovorni kolodvor in prvi del Aleksandrove ceste dinariev 1.731.360-06. BI za tlakovanje drugega dela Aleksandrove ceste in Vetrinjske ulice dinarjev 668.925‘16. C) za tlakovanje Sodne ulice dinarjev 425.386-97. Zapečatene ponudbe za vsako edinico A—B—C posebej, opremljene s kolkom po Din 100-—, vsaka prilega s kolkom od Din 2'— morajo izvršiti ponudniki b njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudbi za pre/ zem dobave granitnega materijala za tlakovanje mestnih ulic v Mariboru, edinica ... od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. n 1'. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo pod pogojem, rc-ev-itiiv v njih navede, da so mu vsi pogrji znani in da jih brez pridr’ * sprejme ter predloži dokaz o položeni kavciji. Na poznejše, nepravilno opr°m-ljene ali brzojavne ponudbe se ne bo oziralo. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora po* ložiti kavcijo, katera znaša za: A) tlakovanje Einspielerjeve ulice, dovozne ceste in prvega deia Aleksandrove ceste: za naše državljane 86.600 — dinariev. za tuje državljane 173.200 — B) Tlakovanje drugega dela Aleksandrove ceste in Vetrinjske ulice za naše^dr-žavljane 33.450 dinariev, za tuje državljane 66.900-— < inarjev. C) tlakovanje Sodne ulice za naše Din 21.300, za tuje 42.600-— dinarjev. Kavcija se mora položiti najkesnej« na dan licitacije do 10. ure dopoldne Pr/ mestni blagajni v Mariboru. Slomškov trg 11/1. v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu člena 86 zakona o državnem računovodstvu in registriram*1 v smislu člena 24 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je tudi mogoče P0'0/ žiti v gotovini pri državni hipotekam1 banki. podružnici v Ljubljani. O ooleženi kavciji prejme ponudnik Macrainično položnico. To položnico, na-dale potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih nlačil za preteklo četrtletje. odobrenie Ministrstva za gradbe. da se sme ponudnik udeleževati favma licitacij in potrdilo pristoine zbornice* trgovino, obrt in industrijo o sP°s!v,p nosti ie obenem z vročitvijo ponud ^ predložiti odnrte predsedniku licitacU' ske komisije. Pooblaščenci morajo pm ložiti poleg te^a pooblastilo, da smej zastopati svojo firmo pri licitaciji- Državna uprava si izrečno pridržuj® pravico- 1. oddati razpisano dobavo ne n.z'fan se na višino ponudene vsote ali t vse nonudbe odkloniti brez kake ob' nosti. 2. oddati dobavo ločeno po posan1^ nih treh edinicah in ob raznih tern1111 ‘ Vsak ponudnik mora ostati v bes 30 (trideset) dni po licitaciji. Mestno načelstvo mariborsko. Maribor, dne 19. januarja 1932- * Štev. 611/79—1982. 434_3_3 Razglas. O 1 pismeni ponudbeni licitaciji za izvršitev tlakovanja mestnih ulic v Mariboru na račun kaldrminskega fonda. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje po naročilu Ministrstva za gradbe ?d .16. decembra 1931.,M. Gr. Br. 39.729/31 •n na podstavi čl. 86 do 98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih izprememb, odnosno izpopolnitev za prevzem in izvršitev tlakovanja mestnih ulic v Mariboru javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. februarja 1932 ob 11. uri dop. v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica 8 1. n. seba štev. 5. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami istotam. oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu Din 500-— pri tem uradu. Ponudbe je predložiti za vsako edinico A—B—C ločeno na uradnem obrazcu v °b!iki enotnega popusta v procentih na Uradno odmerjeni proračunski znesek, m znaša: A) i. za tlakovanje Einspielerjeve ulice, dovozne ceste na glavni tovorni kolodvor in prvi del Aleksandrove ce-Me Din 837.883-74, 2. za kanalizacijo Aleksandrove ceste dinarjev 436.370-92, °) za tlakovanje drugega dela Aleksandrove ceste in Vetrinjske ulice Din 470.389'86, C) za tlakovanje Sodne ulice uin 238.109-76. Zapečatene ponudbe za vsako edinico A—B—C posebej, opremljene s kolkom P° Din 100-—, vsaka priloga s kolkom od .‘u 2'— morajo izvršiti ponudniki ali Ujlh pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem izvršitve tlakovanja mestnih ulic v Mariboru, edinca ... — od ponudnika N. N.« nepo-sredno predsedniku licitacijske komike med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti Pravočasno došle ponudbe se vzamejo P°d pogojem, ako ponudnik v njih na-yede, da so mu vsi pogoji znani in da Ph brez pridržka sprejme ter predloži uokazilo o položeni kavciji. Na poznejše, Uepravilno opremljene ali brzojavne P°nudbe se ne bo oziralo. Vsak ponudnik mora v ponudbi izreč-‘l0 izjaviti, da v celoti pristaja na vse Splošne in tehnične pogoje ter mora po-°ziti kavcijo, katera znaša za: A) l. tlakovanje Einspielerjeve ulice, uovozne ceste in prvega dela Aleksan-Urove ceste za naše državljane 41.900-— muarjev, za tuje državljane 83.800-— di-ur.iev; 2. kanalizacija Aleksandrove ceste za naše 21.850-— za tuje 43.700-— utnarjev. B) Tlakovanje drugega dela Aleksandrove ceste in Vetrinjske ulice *a naše 23.500'— dinarjev, za tuje 47.000 ~) tlakovanje Sodne ulice za naše 11.950 a tuje 23.900-— dinarjev. Kavcija se mora položiti najkesneje a dan licitacije do 10. ure dopoldne pri mestni blagajni v Mariboru, Slomškov trg 11/1. v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pisnim, izaanin po denarnem zavodu v snusiu člena 86 zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu člena z4 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodne in naoave«. Kavcijo je tudi mogoče poio-Danm, podružnici v Ljubljani, žiti v gotovini pri državni hipotekarni O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčne’ga urada o poravnavi vseh davčnih plačil za preteklo četrtletje, odobrenje Ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt m industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico: 1. oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponudene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti, 2. oddati dobavo ločeno po posameznih treh edinicah in ob raznih terminih. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. Mestno načelstvo mariborsko. Maribor, dne 19. januarja 1932. * 478 Razglas o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza za državne ceste v proračunskem letu 1932./1988. V smislu odloka kr. banske uprave v Ljubljani z dne 16. januarja 1932. V. No. 336/1, razpisuje tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru, levi breg, na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu prvo javno ustno licitacijo za dobavo jesenskega in pomladanskega gramoza za redno vzdrževanje državnih cest. Licitacija se bo vršila po sledečem programu: I. Dne 2. marca 1932. s pričetkom točno ob 9. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru soba št. 51: a) Za državno cesto št. 50 Ljubljana— Maribor—državna meja. 1. Od km 110 000 do km 124 000. 620 m8 jesenskega tolčenega gramoza, izklicna cena 110-— Din, 330 m3 pomladanskega tolčenega gramoza, izklicna cena 110'— Din 2. Od km 124 000 do km 134600. 700 m3 jesenskega tolčenega gramoza, izklicna cena 100'— Din, 350 m3 pomladanskega tolčenega gramoza, izklicna cena 100-— Din. 3. Od km 137-400 tlo km 154-200. 810 m3 jesenskega tolčenega gramoza, izklicna cena 120-— Din, 405 m3 pomladanskega tolčenega gramoza, izklicna cena 120'— Din. b) Za državno cesto št. 17 Maribor— Ptuj. Od km 00-000 do km 1T000. 600 m3 jesenskega tolčenega gramoza, izklicna cena 100 — Din, 300 m3 pomladanskega tolčenega gramoza, izklicna cena 100-— Din. II. Dne 3. marca 1932. s pričetkom točno ob 8. uri 30 min. v pisarni sreskega cestnega odbora v Ptuju, za državno cesto štev. 17 Maribor—Ptuj—Ormož od km 11-000 do km 38-000. 1. Od km 11000 do km 18 000. 320 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 44-— Din, 160 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena 56-— Din. 2. Od km 18 000 do km 23 600. 420 m3 jesenskega prcdca, izklicna cena 44-— Din, 200 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena 56"— Din. 3. Od km 24-600 do km 31000. 280 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 44-— Din, 140 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena 56’— Din. 4. Od km 31 000 do km 38-000. 220 m3 jesenskega prodca, izklicna cena. 50':— Din, 100 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena 62-— Din. III. Dne 4. marca 1932. s pričetkom točno ob 8. uri 30 min. v pisarni mestnega načelstva v Ormožu za državno cesto štev. 17 Ptuj—Ormož—banovinska meja pri Središču: 1. Od km 38 000 do km 43-000. 220 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 60'— Din, 100 m3 pomladanskega prodca,' izklicna cena 72'— Din. 2. Od km 43-000 do km 50-000. 340 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 50'— Din, 170 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena 62-— Din. 3. Od km 50 000 do km 60 355. 360 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 44'— Din, 180 m3 pomladansekga prodca, izklicna cena 56-— Din. IV. Dne 5. marca 1932. s pričetkom točno ob 10 uri v pisarni sreskega na-čestva v Dolnji Lendavi: za državno cesto št. 47 Čakovec—Dolnja Lendava— madžarska meja od km 93-930 do km 103'920. 1. Od km 93-930 do km 98 200. 200 m3 jesenskega prodca, izklicna cena 65-— Din. 2. Od km 98-200 do km 103 920. 120 m3 jesenskega tolčenega gramoza, izklicna cena 155'— Din. 3. Od km 93-930 do km 103-920. 170 m3 pomladanskega prodca, izklicna cena 74'— Din. Rok dovršitve dobave jesenskega gramoza za vse proge in vse vrste gramoza je do 30. septembra 1932., pomladanskega pa do 31. decembra 1932. Državna cestna uprava si pridrži pravico, da v tem razglasu navedene količine gramoza pred podpisom pogodbe po potrebi zviša ali skrči, oziroma dobavo sploh ukine. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 90 dni po izvršeni dražbi. Pojasnila glede dražbenih in dobavnih pogojev dobijo interesenti v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Mariboru, levi breg, v" sobi št. 51, vsak dan v dopoldanskih uradnih urah. Za vse vrste tolčenega gramoza morajo licitantje predložiti licitacijski komisiji uverenje o kakovosti materiala, izdano ali od zavoda za preizkušnjo materiala pri ministrstvu za gradbe, ali pa od tehnične fakultete katere izmed univerz v kraljevini Jugoslaviji. Brez tega uverenja se ne bodo sprejemale ponudbe za tolčen gramoz. V smislu odloka bivše gradbene direkcije v Ljubljani z dne 12. marca 1928., št. 1812, se od zanesljivih licitan-tov ne zahteva položitev kavcije. Vsi licitantje morajo pa predložiti izvirno potrdilo pristojnega davčnega urada, da so poravnali vse davke z dokladami za prvo tromesečje tega leta. Licitacijska komisija si pridržuje pravico, izključiti od dražbe ponudnike, ki ne nudijo po svojih premoženjskih razmerah ali po svoji nezaneslji- vosti kot dobavitelji dovolj jamstva, da prevzeto obveznost v redu izvrše. Sresko načelstvo v Mariboru, dne 25. januarja 1932. Po odredbi sreskega načelnika, šef tehničnega razdelka: Ing. Vanek s. r. Razne objave 432—3—3 Poziv upnikom. Mlekarska zadruga Sv. Lovrenc na Dravskem polju, r. z. z o. z., je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, da prijavijo svoje event. terjatve do 29. februarja 1932. pri likvidatorjih zadruge. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, dne 21. januarja 1932. Mlekarska zadruga Sv. Lovrenc na Dravskem polju, reg. zadr. z omejeno zavezo v likvidaciji. Fr. Špindler, Matevž Predikaka, likvidatorja. 511—3—1 Poziv upnikom. »Produkcija« osrednja zadruga za nakup, proizvajanje in prodajo r. z. z o. z. Ljubljana v likvidaciji, poživlja upnike, da ji prijavijo do konca marca 1.1. svoje terjatve. Likvidatorji. * 527 Objava. Izgubila sem zrelostno izpričevalo mestnega dekliškega liceja v Ljubljani iz leta 1917. na ime: Proft Ana, (rodom iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Proft Ana s. r- Objava. Izgubili sem tipno spričevalo, izdano od okrožnega inšpektorata v Mariboru od 23. avgusta 1930., A No. 749; in ga proglašam neveljavnim. Greif Franc s. r., posestnik Sp. Hoče 10®' Za Službeni lisi kraljevske banske uprave Dravske banoving znaša naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96'—, letno Din 192'— in se mora plačevati vedno naprei Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdo! #-:: £ . ' List objavlja vse za Dravsko banovino veljavne zakone in kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade, banove uredbe, okrožnice kraljevske banske uprave, razne občeveljavne odredbe, razne objave iz »Službenih novin«, izpremembe osebju itd.; razen tega pa še vpise in izbrise v trgovinskem in zadružnem registru, dražbene in druge sodne oklice, licita®Ue’ razpise služb in razne objave. List je važen za vsakogar: trgovca, obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetja itd. Upravništvo »Službenega lista« kraljevske banske upra^e Dravske banovine v Ljubljani, Gregorčičeva ulica štev. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Michšlek v Ljubljani