ND& GLAS občina krško SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE DOM OF V MLADJU PRI PODBOCJU PREDAN NAMENU Pomemben pomnik na NOB Na robu gorjanske vasi Mladje je bil v soboto, 18. septembra odprt DOM OF na kraju, kjer je nekdaj stala domačija Draganovih. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili — poleg domačinov iz gorjan-skih vasi — borci, predstavniki občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij krške občine. Seveda so udeleženci bili posebej počaščeni, ker so pomembnemu dogodku prisostvovali tudi vsi Dra-ganovi. Pozdravni nagovor je imel Jože Zupančič, ravnatelj podboške osemletke. Slavnostni govornik je bil Stane Nunčič, predsednik krške občinske organizacije ZZB NOV. V svojem govoru je orisal medvojno dogajanje na tem območju in v zvezi s tem pomemben delež pokojnega Franca Dragana, o katerem je reki: »V njem Osvobodilna fronta ni dobila samo zavednega Slovenca, marveč tudi bistrega in uglednega moža z naprednimi idejami in pogledi ter predanega borca za nov pravičnejši družbeni red.« O Domu OF pa je Stane Nunčič povedal: »Ker je imel Draganov dom poseben pomen pri nastajanju in organizaciji množičnega gibanja, je bil upravičen predlog preživelih članov takratnega podokrožnega odbora OF Gorjanci, da se na tem kraju postavi spominsko obeležje, ki bo opozarjalo današnji rod in jutrišnji čas na prispevek, ki so ga ljudje tega kraja dali v NOB za našo nacionalno in socialno svobodo. To pobudo so prevzeli borci — lovci Lovske družine Podbočje ter moralno in materialno podprli začetek gradnje tega doma, ki naj bi simboliziral tradicije NOB, nudil zatočišče družbenopolitičnem organizacijam Krajevne skupnosti Podbočje, služil za usposabljanje mladih pripadnikov teritorialne obrambe in kot postojanka raznim pohodnikom po partizanski magistrali Gorjanci — 2umberak.« Zbranim udeležencem proslave je v imenu domačih spregovoril tudi Zvone Dragan, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili recitatorji in pevski zbor Osnovne šole Gorjanske-ga bataljona iz Podbočja, so udeleženci zaključili otvoritveno slovesnost z družabnim srečanjem. Dom OF v Mladju med zaključnimi deli! •v Čistilne naprave Petnajst mesecev naj bi trajala gradnja obsežnih čistilnih naprav v krški tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj«. Ta rok se bo iztekel ob koncu oktobra. Po poteku del sodeč ga bodo uresničiil celo pred njegovim iztekom. Tako naj bi bil polideks filter zgotovljen do konca tega meseca, kemično-mehanska čistilna naprava pa v začetku oktobra. Do 25. oktobra naj bi bili nared: zajetje luga, nevtralizacija in elektro-filter na kotlu III. Iz tega programa bo torej treba narediti samo še elektrofilter na kotlu IV, kar bodo opravili v prihodnjem letu. Z dokončanjem navedenih del oziroma naprav bo mehansko onesnaževanje vode reke Save manjše za 96 odstotkov, raztopljenih snovi v njej pa bo manj za 37 odstotkov. Seveda prebivalcev Krškega in okolice najbolj zanima onesnaževanje zraka s trdimi delci (sajami). S prvim elektrofil-trom se bo onesnaževanje z njimi zmanjšalo za tretjino, ko pa bodo vključili še drugi elektrofilter, bo manjše celo za 99 odstotkov. Zaključek gradnje čistilnih naprav v predvidenem roku je hkrati ena izmed pomembnih točk v stabilizacijskem programu krške tovarne. S prizadevanjem strokovnjakov in vsega kolektiva bodo ta cilj dosegli. Četudi se je sama investicija med tem časom podražila, a imajo vseeno zadoščenje, da sami k temu niso »prispevali«. Delovni kolektiv je pohvalil tudi izvajalce del; gradbena dela opravlja Pionir, oprema je iz Kovinarske in Hidrome-tala, montaža pa v rokah Kovinarske ter Hidromontaže. Živko Sebek STRAN 2 ________________________ NAS GLAS Št. 12 - september 1962 SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO V ospredju - družbeni plan" Na dnevnem redu še: preskrba in stanovanjska politika v občini, delovanje občinske službe obveščanja in alarmiranja, uresničevanje kadrovske politike v občini, zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, zakon o samoprispevku, odlok o davkih na promet z nepremičninami, delovni načrt zborov za letošnje zadnje tromesečje... V ponedeljek, 27. septembra 1982, se bodo ob 16. uri sešli v sejnih dvoranah A, B in C Skupščine občine Krško delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora SO Krško na svoji 6. oziroma 7. seji. Zbor združenega dela bo imel namreč že 7. sejo; šesto sejo je imel 8. septembra zaradi nujnosti čimprejšnje ocene rezultatov gospodarjenja na področju gospodarstva v občini Krško v letošnjem prvem polletju. Začasni dnevni red vseh treh skupčinskih zborov je skorajda enak; razlikujejo se le v tem, da bo zbor združenega dela potrdil zapisnika s svojih zadnjih dveh sej, držbenopolitični zbor pa nima na dnevnem redu osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih na promet nepremičnin. Predsedniki skupščinskih zborov Lidija Hočevar (ZZD), Franc Ra-kar (ZKS) in Anton Vodišek (DPZ) so v sklicih sej predvideli naslednji začasni dnevni red: 1. določitev dokončnega dnevnega reda seje zbora, 2. potrditev zapisnika prejšnje oz. prejšnjih sej zbora, 3. osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985, 4. poročilo o izvajanju družbenega plana občine Krško v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja 1981 — 1985 s prvo oceno možnosti razvoja v letu 1983, 5. poročilo o preskrbi in problematiki tržišča v občini Krško, 6. poročilo o uresničevanju stanovanjske zakonodaje in politike občinske skupščine na področju stanovanjskega gospodarstva in o delovanju samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Krško, 7. poročilo o uresničevanju delovanja službe obveščanja in alarmiranja v občini Krško s predlogom ukrepov za nadaljnji razvoj službe. 8. poročilo o izvajanju družbenega dogovora in uresničevanju kadrovske polilike v občini Krško, 9. predlog za izdajo zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju s tezami, 10. predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku s tezami zakona, 11. osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih na promet nepremičnin, 12. periodični delovni načrt zborov skupščine občine Krško za IV. trimesečje, 13. volitve in imenovanje, 14. vprašanja in predlogi delegacij (delegatov). SPREMEMBA DNEVNEGA REDA SEJ SKUPČINSKIH ZBOROV Ob zaključku redakcije smo prejeli sporočilo, da je začasni dnevni red sej spremenjen: na predlog IS SO Krško naj bi bila z dnevnega reda umaknjena točka Poročilo o uresničevanju stanovanjske zakonodaje in politike Občinske skupščine na področju stanovanjskega gospodarstva in delovanju samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Krško; predlagana je tudi razširitev dnevnega reda s točko Poročilo koordinacijskega odbora IS SO Brežice za izvajanje ukrepov za sanacijo škode po toči; hkrati bodo podane informacije o poteku sindikalne akcije v občini Krško za odpravo posledic omenjenega neurja. SEJE SKUPŠČINSKIH ZBOROV 21. OKTOBRA 1982 A. Teme in akti iz pristojnosti občinske skupščine 1. DELOVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V SISTEMU SLO Z OSNUTKOM ODLOKA O POOBLASTILIH IN PRISTOJNOSTIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA PODROČJU SLO V VOJNIH RAZMERAH; predlagatelj: IS; pristojni: vsi zbori; gradivo obravnavajo: svet za SLO in DS SO, odbor za družbenopolitični sistem in normativno-pravna komisija. 2. POROČILO Z OCENO STANJA NA PODROČJU VARSTVA ZRAKA IN OKOLJA V OBČINI KRŠKO S PREDLOGOM UKREPOV IN NALOG; predlagatelj: IS; pristojna: ZZD in ZKS; zainteresiran: DPZ; obravnavata: komisija za družbeno nadzorstvo in odbor za družbenoekonomske odnose. 3. POROČILO O IZVAJANJU NALOG IN OCENA STANJA NA PODROČJU KMETIJSTVA; predlagatelj: IS; pristojna: ZZD in ZKS; zainteresiran: DPZ; obravnavata: odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenopolitični sistem. 4. POROČILO O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA S PREDLOGOM SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1982: predlagatelj: IS; pristojna: ZZD, ZKS; obravnavata: odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenopolitični sistem. 5. OSNUTEK ODLOKA O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI KRŠKO; predlagatelj: IS: pristojna: ZZD in ZKS; zainteresiran: DPZ; obravnavata: normativno-pravna komisija in odbor za družbenopolitični sistem. 6. PREDLOG ODLOKA O USTANOVITVI IN DEJAVNOSTI SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU V OBČINI KRŠKO: predlagatelj: IS: pristojna: ZZD. ZKS; zainteresiran: DPZ; obravnavata: normativno-rjravna komisija in odbor za družbenopolitični sistem. 7. OSNUTEK ODLOKA O SEKRETARIATU SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO: oredlaeateli: oredsedstvo SO: pristojni: vsi zbori: obbravna-vaio: normativno-oravna komisija, odbor za družbenopolitični sistem in odbor za družbenoekonomske odnose. B. Teme in akti iz pristojnosti republiške skupščine 1 POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O USMERJENEM IZO-RRAŽEVANJU; pristojni: vsi zbori; obravnavajo: IS, skupina delegatov za zbor občin, odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenooolitični sistem. 2. PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA O VARSTVU KMETIJSKIH PERIODIČNI DELOVNI NAČRT ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO ZA IV. TRIMESEČJE 1982 IV. trimesečje skupščinskih zborov SEJE SKUPŠČINSKIH ZBOROV: 21. OKTOBRA, 22. NOVEMBRA, 13. IN 28. DECEMBRA Periodični delovni načrt za zadnje tromesečje letošnjega leta predvideva naloge, ki so bile načrtovane s programom dela za leto 1982 iz pristojnosti občinske skupščine, in zadeve, ki jih bodo obravnavali zbori Skupščine SR Slovenije. Seje skupščinskih zborov v tem obdobju bodo predvidoma 21. oktobra, 22. novembra ter 13. in 22. decembra. Navedeni datumi so predvideni v skladu z načrtovanimi sejami zborov republiške skupščine, ker so v dnevne rede sej občinske skupščine vključene tudi nekatere pomembnejše zadeve iz periodičnega načrta republiške skupščine. Tako kot letni program je tudi ta periodični delovni načrt »-odprt« in bodo v dnevne rede posameznih sej vključene tudi druge aktualne zadeve. St. 12 — september 1982 NAS GLAS STRAN 3 ZEMLJIŠČ PRED SPREMEMBO NAMEMBNOSTI Z OSNUTKOM ZAKONA; pristojni: vsi zbori; obravnavajo: IS, skupina delegatov za zbor občin, odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenopolitični sistem. 3. PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU Z OSNUTKOM ZAKONA; pristojni: vsi zbori; obravnavajo: IS, skupina delegatov za zbor občin, odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenopolitični sistem. SEJE SKUPCINSKIH ZBOROV 22. NOVEMBRA 1982 A. Teme in akti iz pristojnosti občinske skupščine 1. OSNUTEK RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETU 1983; predlagatelj: IS; pristojni: vsi zbori; obravnavata: odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenopolitični sistem. 2. PREDLOG ANEKSA K DOGOVORU O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985; predlagatelj: IS; pristojni:vsi zbori; obravnavajo: odbor za družbenoekonomske odnose, odbor za družbenopolitični sistem in normativno-pravna komisija. 3. PROBLEMATIKA KOVIN-SKO-PREDELOVALNE INDUSTRIJE V OBČINI KRŠKO S PREDLOGOM SMERNIC ZA NADALJNJI RAZVOJ TE DEJAVNOSTI; predlagatelj: IS; pristojen: ZZD; obravnava: odbor za držbenoekonomske odnose. 4. POROČILO O URESNIČEVANJU POLITIKE SKUPŠČINE IN PROBLEMATIKA NA PODROČJU KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA S PREDLOGOM STALIŠČ IN SMERNIC ZA NADALJNJE DELO V OBČINI KRŠKO; predlagatelj: IS; pristojna: ZZD in ZKS; obravnavata; odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenopolitični sistem. 5. POROČILO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA IN SREDNJEROČNEGA PLANA NA PODROČJU DROBNEGA GOSPODARSTVA; predlagatelj: IS; pristojna: ZZD in ZKS; zainteresiran: DPZ; obravnavata: odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenopolitični sistem. 6. POROČILO O IZVAJANJU STALIŠČ IN SKLEPOV OBČINSKE SKUPŠČINE O SAMOUPRAVNI ORGANIZIRANOSTI OSNOVNEGA ŠOLSTVA; predlagatelj: IS; pristojna: ZZD in ZKS; zainteresiran: DPZ; obravnava odbor za družbe-nooolitirni sistem. Spremenjeni pogoji gospodarjenja -POROČILO O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO V PRVIH DVEH LETIH SREDNJEROČNEGA OBDOBJA 1981 — 1985 S PRVO OCENO MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1983« Iz obširnega dokumenta, ki ga Izvršni svet SO Krško kot predlagatelj daje v razpravo vsem trem skupščinskim zborom za sejo 27. septembra, povzemamo »-Globalno oceno uresničevanja družbenega plana v letih 1981 in 1982 s prvo oceno možnosti razvoja v letu 1983-«: Poročilo o izvajanju družbenega plana občine v letib 1981 in 1982 z oceno možnosti njegovega uresničevanja v prihodnjih letih temelji na Analizi spremenjenih pogojev in okvirov za dopolnjevanje srednjeročnih planskih aktov v občini Krško za obdobje 1981 — 1985, ki jo je sprejela občinska skupščina v mesecu maju letos. Z analizo smo sprejeli nove materialne okvire za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 in za izvajanje Družbenega plana v letu 1982. Ugotovili smo tudi osnovna odstopanja po posameznih področjih gospodarstva in nakazali nadaljnje usmeritve. V tem poročilu zajemamo tudi osnovne ugotovitve iz Analize izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letih 1981 — 1985 z oceno možnosti njegovega uresničevanja v prihodnjih letih in iz Poročila o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja. Oba dokumenta je skupščina SR Slovenije obravnavala v mesecu juliju 1982. (nadaljevanje na strani 4) POVEČEVATI IZVOZ IN ZMANJŠATI PORABO Za začetek srednjeročnega planskega obdobja je značilno izredno zaostrovanje devizno-bilančnega in plačilno-bilančnega položaja države, predvsem v odnosih s konvertibilnim območjem. Močno so se namreč zmanjšale možnosti angažiranja inozemskih sredstev za potrebe domačega razvoja, zaostril pa se je tudi devizno-likvidnostni položaj države. Vse to odločilno in bolj kot smo lahko ocenjevali ob pripravi družbenega plana vpliva na družbenoekonomski razvoj in uresničevanje ciljev, zastavljenih v srednjeročnih planskih dokumentih. Kljub temu, da smo v SR Sloveniji med osnovne cilje postavili izvoz in kvalitativne spremembe v zagotavljanju gospodarskega razvoja (predvsem preko prestrukturiranja gospodarstva) ter v planskih usmeritvah uskladili vse oblike porabe z razpoložljivimi sredstvi, so analize gospodarskih gibanj v letu 1981 in ocene razvojnih možnosti v letu 1982 in kasneje jasno pokazale, da so spremembe v ekonomskih odnosih s tujino pa tudi zaostritve razmer v domačem gospodarstvu takšne, da smo morali pristopiti k dopolnjevanju in spreminjanju srednjeročnih planskih dokumentov. Dogovorili smo se, da bomo v tem okviru v planske dokumente vgradili predvsem potrebo po hitrejšem in bolj intenzivnem uresničevanju osnovnih že začrtanih usmeritev ter nadaljnjem prilagajanju vseh oblik porabe zoženim materialnim možnostim in zaostrenim razmeram na področju ekonomskih odnosov s tujino. Ob nadaljnjem poglabljanju problemov devizne likvidnosti države so bili v mesecu maju 1982 na zvezni ravni sprejeti ukrepi, ki kot prioritetno nalogo opredeljujejo poravnavanje zapadlih obveznosti Jugoslavije do tujine. Ti ukrepi, čeprav še ne moremo celovito oceniti vseh njihovih učin- kov, v SR Sloveniji kot tudi v občini dodatno zaostrujejo pogoje gospodarjenja. Vse te spremembe kažejo, da bodo letos in v prihodnjem letu pa tudi do leta 1985 problemi ekonomskih odnosov s tujino temeljni problem družbenoekonomskega razvoja. SLABŠA OSKRBLJENOST S SUROVINAMI IN REPRODUKCIJSKIMI MATERIALI Zaostrene razmere na področju ekonomskih odnosov s tujino se odražajo tudi v družbenoekonomskih gibanjih v začetku srednjeročnega planskega obdobja, saj so odločilno vplivale na vso družbeno reprodukcijo. Za leto 1981 je značilno, da so bile pred SR Slovenijo z Odlokom o enotni projekciji plačilne bilance Jugoslavije postavljene izredno zahtevne naloge pri uresničevanju plačilno-bilančnega položaja SR Slovenije v enotni plačilni bilanci Jugoslavije. Z veliko napori in nemalo težavami je slovensko združeno delo uspelo izpolniti zastavljene cilje, poleg realiziranega povečanja izvoza blaga in storitev pa je to zahtevalo tudi zmanjševanje in selekcijo uvoza, ki je bila posebno ostra po sprejetju ukrepov Zveznega izvršnega sveta septembra 1981. Zmanjšana možnost uvoza ter slabša oskrbljenost s surovinami in reprodukcijskimi materiali z jugoslovanskega tržišča, kot posledica njihovega izvoza ter neurejenih dohodkovnih povezav združenega dela, so se najbolj neposredno odražale kot odločilna omejitev za možnosti proizvodnje, pogosto pa celo kot vzrok zastojev v posameznih organizacijah združenega dela, predvsem v industriji pa tudi v nekaterih drugih dejavnostih. Take zaostrene razmere so se v enaki meri odražale tudi v gospodarskih gibanjih občine Krško. (nadaljevanje na strani 4) STRAN 4 NAS GLAS St. 12 — september 1982 7. IZHODIŠČA IN SMERNICE ZA SESTAVO PRORAČUNA OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983; predlagatelj: IS; pristojna: ZZD in ZKS; zainteresiran DPZ; obravnavata: odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenopolitični sistem. 8. PREDLOG DRUŽBENEGA DOGOVORA O REŠEVANJU ROMSKE PROBLEMATIKE V OBČINI KRŠKO; predlagatelj: IS; pristojna: ZZD in ZKS; zaiteresiran: DPZ; obravnavajo: normativno-pravna komisija, odbor za družbenopolitični sistem in odbor za družbenoekonomske odnose. 9. PREDLOG ODLOKA O SEKRETARIATU SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO; predlagatelj: predsedstvo SO; pristojni: vsi zbori; obravnavata: normativno-pravna komisija in odbor za družbenopolitični sistem. B. Teme in akti iz pristojnosti republiške skupščine 1. PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981 — 1985; pristojni: vsi zbori; obravnavajo: IS, skupina delegatov za zbor občin, odbor za družbenoekonomske odnose in odbro za družbenopolitični sistem. 2. OSNUTEK RESOLUCIJE O POLITIKI IZVAJANJA DRUZBE-NENEGA PLANA SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETU 1983; pristojni: vsi zbori; obravnavajo: IS, supina delegatov za zbor občin, odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenopolitični sistem. 3. PREDHODNO POROČILO O RAZISKAVAH ZA PRIPRAVO DOLGOROČNEGA RAZVOJA SR SLOVENIJE; pristojni: vsi zbori; obravnavajo: IS, skupina delegatov za zbor občin, odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenopolitični sistem. SEJE SKUPŠČINSKIH ZBOROV 13. DECEMBRA 1982 A. Teme in akti iz pristojnosti občinske skupščine 1. POROČILO O URESNIČEVANJU ZASNOVE IN NALOG NA PODROČJU SLO IN DS S PREDLOGOM USMERITEV RAZVOJA V LETU 1983; predlagatelj: IS; pristojni: vsi zbori; obravnavajo: svet za SLO in DS, odbor za družbenopolitični sistem in odbor za družbenoekonomske odnose. 2. POROČILO O IZVAJANJU OBČINSKIH ODLOKOV S PODROČJA SLO IN DS S PREDLOGI SPREMEMB IN DOPOLNITEV OZIROMA USKLADITVE Z NOVIM REPUBLIŠKIM ZAKONOM O SLO IN DS; predlagatelj: IS; pristojni: vsi zbori; obravnavajo: svet za SLO in DS, normativno-pravna komisija in odbor za družbenopolitični sistem. (nadaljevanje na strani 5) RAST CEN Zaostrene gospodarske razmere v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu, slabšanje oskrbljenosti proizvodnje z reprodukcijskimi materiali in trganje reprodukcijskih vezi povzročajo tudi pojave, ki negativno vplivajo na uresničevanje zastavljenih ciljev, odražajo pa se tudi v močnih pritiskih na rast cen (dobave so pogojevane s plačili v devizah, s soudeležbo pri pokrivanju izgub, z različnimi sovlaganji pri investicijah itd.). IZVOZNE SPODBUDE Visoka rast cen neposredno zmanjšuje tudi dohodkovni interes za izvoz, zato so bila v letu 1981 ob premalo odločni politiki realnejšega tečaja dinarja za uresničevanje izvoznih predvidevanj zbrana sredstva za dodatne neposredne izvozne spodbude. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje izvoza je v sprejemanju tudi letošnje leto in ker se tako na samoupravni osnovi pridobivajo dodatna sredstva za pospeševanje izvoza, je pomembno, da sporazum v občini vsi zaposleni sprejmejo. UČINKOVITOST GOSPODARSTVA V OBČINI Navedeni pogoji gospodarjenja so se odražali tudi v materialnih gibanjih gospodarstva občine Krško. Podatki o doseženih rezultatih gospodarjenja temeljnih organizacij združenega dela kažejo, da se je obseg industrijske proizvodnje v letu 1981 povečal za 1,9 % ob 2,5-od-stotnem povečanju zaposlenih. V I. polletju 1982 pa je za 5,2 % večji v primerjavi z enakim obdobjem lani. Ce pa iz primerjave izvzamemo nekatere organizacije združenega dela, ki so prestrukturirale pro- izvodnjo oziroma povečale kapacitete, je ostala industrija dosegla za 2,3 % manjši fizični obseg proizvodnje kot v enakem obdobju lani. Z doseženim fizičnim obsegom in povečanim številom zaposlenih je dosegla industrija v letu 1981, v primerjavi z letom 1980, za 37,3 °/o višjo novoustvarjeno vrednost, realna novoustvarjena vrednost v industriji pa je višja samo za 0,7 % pri izračunu realne rasti novoustvarje-ne vrednosti smo upoštevali republiški deflaktor, ki znaša za industrijo 36,3 °/o). Finančni pokazatelji kažejo, da se učinkovitost gospodarjenja v občini zmanjšuje. Ekonomičnost poslovanja je v upadanju, saj je vsakih sto dinarjev porabljenih sredstev v gospodarstvu občine dalo v letu 1980 poprečno 39,7 din celotnega prihodka, v letu 1981 37,2 din in v I. polletju 1982 samo 35,9 din. Na vsakih sto dinarjev poprečno uporabljenih poslovnih sredstev je bilo v letu 1980 doseženih 29,4 dinarjev, v letu 1981 23,8 dinarjev in v I. polletju 1982 11,3 din dohodka (polovica celotnega učinka^. Pri I. polletju 1982 moramo upoštevati, da so visoko porasla sredstva za amortizacijo zaradi višjih stopenj in re- valorizacije osnovnih sredstev, vendar kljub temu ugotavljamo, da je glede na leto 1980 rentabilnost poslovanja v upadanju. AKUMULACIJSKA SPOSOBNOST Vsakih sto dinarjev poprečno uporabljenih poslovnih sredstev v gospodarstvu občine je dalo v letu 1980 4 din, v letu 1981 3,7 din in v I. polletju 1982 1,8 din (polovica celotnega učinka) sredstev za akumulacijo. Iz teh izračunov ugotavljamo upadanje akumulacijske spo- (nadaljevanje na strani 5) St. 12 — september 1982 NAS GLAS STRAN 5 3. POROČILO O PRIPRAVLJENOSTI, POGOJIH IN MOŽNOSTIH ZAŠČITE V PRIMERU IZREDNIH DOGODKOV V NE KRŠKO S PREDLOGOM UKREPOV; predlagatelj: IS; pristojni: vsi zbori; obravnavajo: svet za SLO in DS, odbor za družbenoekonomske odnose, odbor za družbenopolitični sistem in nor-mativno-pravna komisija. 4. OCENA IZVAJANJA STALIŠČ IN SKLEPOV OBČINSKE SKUPŠČINE V ZVEZI Z IZGRADNJO, ZAGONOM IN OBRATOVANJEM NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO S PREDLOGOM POTREBNIH UKREPOV; predlagatelj: IS; pristojna ZZD in ZKS. 5. PREDLOG ODLOKA O POOBLASTILIH IN PRISTOJNOSTIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA PODROČJU SLO V VOJNIH RAZMERAH; predlagatelj: IS; pristojni: vsi zbori; obravnavajo: svet za SLO in DS, normativno-pravna komisija in odbor za družbenopolitični sistem. 6. POROČILO O URESNIČEVANJU NABORNE POLITIKE V LETU 1982; predlagatelj: sekretariat za LO; pristojni: vsi zbori; obravnavata: svet za SLO in DS in odbor za družbenopolitični sistem. 7. PREDLOG ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA OBMOČJE INDUSTRIJSKE CONE 2ADOVI-NEK IN SPODNJI GRlC II, LES-KOVEC — GMAJNA IN OBMOČJA OB CESTI BRESTANICA —SENOVO TER SPREMEMBE ZAZIDALNEGA NAČRTA NASELJA BRESTANICA — DORC; predlagatelj: IS; pristojna ZZD in ZKS; obravnava: normativno-pravna komisija. 8. OSNUTEK ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983; predlagatelj: IS; pristojna: ZZD in ZKS; obravnavajo: odbor za družbenoekonomske odnose, odbor za družbenopolitični sistem in normativno-pravna komisija. 9. PREDLOG O ODLOČITVI ODSTOTKA OD POPREČNE GRADBENE CENE, KI SLUZI ZA DOLOČITEV VREDNOSTI ZA RAZLAŠČENO STAVBNO ZEMLJIŠČE; predlagatelj: IS; pristojna: ZZD in ZKS; obravnavata: normativno-pravna komisija in odbor za družbenoekonomske odnose. 10. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DAVKIH NA PROMET NEPREMIČNIN; predlagatelj: IS; pristojna: ZZD in ZKS; obravnava: normativno-pravna komisija 11. OSNUTEK PROGRAMA DELA SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983; predlagatelj: predsedstvo SO; pristojni: vsi zbori; obravnavajo: odbor za družbenopolitični sistem, normativno-pravna komisija in odbor za družbenoekonomske odnose. (nadaljevanje na strani 6) sobnosti gospodarstva, ki je v glo-balu v gospodarstvu občine padla za 7,5 %. Trinajstim organizacijam združenega dela, ki imajo 28,6 % vseh zaposlenih v gospodarstvu občine, pa se trend upadanja akumulativne sposobnosti nadaljuje že iz leta 1980. REPRODUKTIVNA SPOSOBNOST V upadanju je tudi reproduktiv-na sposobnost gospodarstva, ki je bila v letu 1981, v primerjavi z letom 1980, za 13,4 % manjša. Štirinajstim organizacijam združenega dela, ki imajo 30,2 % vseh zaposlenih v gospodarstvu občine, se slabša reproduktivna sposobnost vse do leta 1980. PRODUKTIVNOST Vsak delavec v združenem delu gospodarstva je ustvaril poprečno v letu 1981 407.010 din dohodka ali nominalno 31,6 % več kot v letu 1980, realno pa 1,6 % manj kot v letu 1980. V vasi SAJEVCE pri Kostanjevici je Posavski muzej iz Brežic letošnje poletje raziskoval, kaj vsebujejo ostanki ilirskih gomil, katerih velik del so odpeljali kot nasipno zemljo in uničili zgodovinsko osta-lino, ki bi arheologom lahko marsikaj odkrila o življenju pred davnimi leti v teh krajih. Strokovnjaki Posavskega muzeja in njegovi »gostje« so poskušali rešiti, kar se je pač dalo in pri tem so tudi uspeli; našli so precej nepoškodovanih predmetov, med drugim fibulo, glinasto posodje itd. Iz primerjave ustvarjenega dohodka na delavca in fizičnih kazalcev industrijske proizvodnje (ki predstavlja v celotnem gospodarstvu 72,8 % družbenega proizvoda), ob upoštevanju rasti zaposlenih, ugotavljamo, da tudi produktivnost dela in sredstev stagnira. HITRA RAST OBVEZNOSTI Hitreje kot dohodek rastejo pogodbene, zakonske in druge samoupravno dogovorjene obveznosti. V letu 1981 so se povečale v primerjavi z letom 1980 za 52,7 %. Primerjava obveznosti prvega polletja 1982 pa kaže, da dosegajo že 94 % celotnih obveznosti leta 1980 in 61,6 % obveznosti leta 1981. Poslovanje organizacij združenega dela je spremljalo veliko pomanjkanje obratnih sredstev, pri zagotavljanju tekoče likvidnosti pa je odigral veliko vlogo sklad gospodarskih rezerv občine Krško. INVESTICIJSKA VLAGANJA V letu 1981 je bilo vloženo v investicije v gospodarstvu 327.026.000 din in v I. polletju 1982 377.974.000 din, medtem ko so organizacije združenega dela v gospodarstvu planirale za obdobje 1981 — 1985 investicijska vlaganja v višini 6.262.970.000 din po cenah 1980. Ocenjujemo, da se proces prestrukturiranja pri investicijah v občini prepočasi odvija, saj glede na uveljavljene kriterije za verifikacijo investicij nimamo pripravljenih ustreznih programov; programi, ki imajo prednost v razvoju (kmetijstvo), pa gredo prepočasi v realizacijo — glede na sprejeto obvezo v srednjeročnem planu za samooskrbo in pridelavo tržnih viškov. RAST DRUŽBENEGA PROIZVODA Z analizo spremenjenih pogojev in okvirov za dopolnjevanje srednjeročnih planskih aktov v občini Krško za obdobje 1981 — 1985 smo ugotovili izpad pri doseženih materialnih gibanjih in ocenili, da ga v zaostrenih razmerah gospodarjenja v prihodnjih letih tekočega srednjeročnega obdobja ne bo možno nadomestiti. Zato smo prvotno dogovorjeno 4,2 % rast družbenega proizvoda v obdobju 1981 — 1985 ponovno ocenili in se dogovorili za spodnjo mejo poprečne realne stopnje rasti duržbenega proizvoda, ki naj bi bila v obdobju 1981 — 1985 2,2 %. V letu 1981 smo dosegli v občini 2,1 °/o realno rast družbenega proizvoda v družbenem sektorju gospodarstva in 2,4 % realno rast družbenega proizvoda, če upoštevamo skupaj družbeni sektor in samostojno osebno delo. ZAPOSLOVANJE Ob tem predvidevamo v letih 1981 — 1985 poprečno stopnjo rasti zaposlovanja 1,9 °/o — ta stopnja je nižja od sprejete s srednjeročnim družbenim planom za 0,6 %. Ker ;p uaotovliena rast zaposlenih v prvih dveh letih višja od načrtovane, naj bi bila rast zaposlenih v letih 1983 — 1985 le 1,6 °/o. (nadaljevanje na strani 6) STRAN 6 NAS GLAS Št. 12 — september 1982 B. Teme in akti iz pristojnosti republiške skupščine: 1. OSNUTEK ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UPRAVAH ZA DRUŽBENE PRIHODKE; pristojni: vsi zbori; obravnavajo: IS, skupina delegatov za zbor občin, odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenopolitični sistem. 2. OSNUTEK ZAKONA O VARSTVU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ PRED SPREMEMBO NAMEMNO-STI; pristojni: vsi zbori; obravnavajo: IS, skupina delegatov za zbor občin in odbor za družbenoekonomske odnose. SEJE SKUPŠČINSKIH ZBOROV 28. DECEMBRA 1982 1. PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985; predlagatelj: IS; pristojni: vsi zbori; obravnavajo: odbor za družbenoekonomske odnose, odbor za družbenopolitični sistem in normativno-pravna komisija. 2. PREDLOG RESOLUCIJE O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 — 1985 V LETU 1983; predlagatelj: IS; pristojni: vsi zbori; obravnavata: odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenopolitični sistem. 3. OSNUTEK ODLOKA O SPLOŠNIH DOLOČILIH ZA URBANISTIČNO UREJANJE DOLOČENIH NASELIJ V OBČINI KRŠKO; predlagatelj: IS; pristojna: ZZD in ZKS; zainteresiran: DPZ; obravnavajo: normativno-pravna komisija, odbor za družbenoekonomske odnose in odbor za družbenopolitični sistem. 4. POROČILO O IZVAJANJU DAVČNE POLITIKE IN O PROBLEMATIKI S PREDLOGOM SMERNIC IN SKLEPOV ZA IZBOLJŠANJE STANJA NA TEM PODROČJU; predlagatelj: IS; pristojna: ZZD in ZKS; zainteresiran: DPZ; obravnavata: komisija za družbeno nadzorstvo in odbor za družbenoekonomske odnose. 5. PREDLOG ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983; predlagatelj: IS; pristojna: ZZD in ZKS; zainteresiran: DPZ; obravnavajo: odbor za družbenoekonomske odnose, odbor za družbenopolitični sistem in normativno-pravna komisija. 6. PREDLOG O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB V OBČINI KRŠKO V I. ČETRTLETJU 1983; predlagatelj: IS; pristojna: ZZD in ZKS. 7. PREDLOG ODLOKA O JAVNEM REDU IN MIRU V OBČINI KRŠKO; predlagatelj: IS; pristojna: ZZD in ZKS; obravnavata: normativno-pravna komisija in odbor za družbenopolitični sistem. SKUPNA IN SPLOŠNA PORABA Pri oblikovanju sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v svobodni menjavi dela naj bi tudi v prihodnjih letih zadržali politiko 10--odstotnega zaostajanja njihove rasti za rastjo dohodka. Sredstev za splošno porabo (občinski proračun) naj bi v prihodnjih Tako začrtane nove materialne okvire rasti in razmerja v delitvi pa bomo dosegli le z večjim prizadevanjem vsakega delavca v združenem delu za kvalitetnejši razvoj vsake organizacije združenega dela in celotne družbe. KAKO URESNIČEVATI POLITIKO EKONOMSKE STABILIZACIJE Materialna neskladja, s katerimi smo se začeli spopadati v prvih letih tega srednjeročnega obdobja, zahtevajo učinkovitejše dogovarjanje o skupnih interesih in dosledno uresničevanje politike ekonomske stabilizacije. To pa pomeni, da ne moremo še nadalje povečevati proizvodnje in dohodka na osnovi ekstezivnega investiranja in zaposlovanja ter prekomernega zadolževanja v tujini, da ne moremo trositi več kot ustvarimo in da ne moremo več poglabljati strukturnih neskladij. V sedanjih gospodarskih razmerah so realne razvojne možnosti le ob večji in racionalnejši proizvodnji, ki mora predvsem izvažati na konvertibilno tržišče, višji individualni in družbeni produktivnosti, boljši izrabi obstoječih zmogljivosti, usklajenih odnosih med posamezni- letih naraščala realno za 10 % počasneje od rasti dohodka. Pri zaostajanju rasti sredstev za skupno in splošno porabo v bilanci občine ni upoštevana Nuklearna elektrarna Krško in bomo po vključitvi Nuklearne elektrarne določili nova razmerja zaostajanja vseh oblik porabe. mi oblikami porabe in ustvarjenim dohodkom ter trdnejši samoupravni in dohodkovni povezanosti združenega dela na osnovi razvitejših družbenoekonomskih odnosov. Odločnejše uresničevanje takšne politike sprva povzroča tudi težave, predvsem pri spreminjanju odnosov v gospodarstvu in družbeni reprodukciji. Zahteva hitro in odločno ukrepanje za prilagajanje proizvodnje, kajti le tako lahko ohranimo rast proizvodnje, zmanjšamo upadanje življenjskega standarda ter vseh oblik porabe. Ob tem pa je potrebno prerazdeliti dohodek v korist temeljnih organizacij združenega dela, predvsem tistih, ki izvažajo na konvertibilno področje. Z združevanjem sredstev moramo zagotoviti razreševanje dolgoročnih problemov pri prestrukturiranju gospodarstva s trajnejšo izvozno naravnanostjo, večjo pridelavo hrane in zagotavljanjem energije. POMEMBNA NALOGA — PROIZVODNJA HRANE Za pospeševanje kmetijstva, boljše izkoriščanje naravnih virov in preusmerjanje v tržno proizvodnjo smo v začetku leta 1982 sprejeli na ravni SR Slovenije zakon, v občini SPREMENJENE REALNE RASTI Skladno s spremembo oblikovanja in razporejanja družbenega proizvoda (bruto dohodka) v srednjeročnem planu, smo tudi za leto 1982 sprejeli nove realne rasti in se dogovorili za razmerja, kot jih prikazujemo v nadaljevanju: Plan 1982: v občini v SRS v ° 6 ._ *« *§g,o =-™ »C« ' Oh 2 (^ ali O (X -H p Is G O O! C/5 C - 1. Družbeni proizvod (bruto dohodek) — nominalno (defl. DP je 28) 24,7 30,9 21,8 30,0 — realno 3,9 2,3 1,5 1,5 2. Zaostajanje rasti skupne porabe za rastjo bruto dohodka najmanj 9 — 25 9 — 25 3. Zaostajanje rasti splošne porabe za rastjo bruto dohodka — • 10 — 10 - 10 — 10 4. Zaostajanje mase osebnih dohodkov za rastjo dohodka - 8 — 8 — 8 — 8 5. Rast sredstev za skupno porabo ob upoštevanju 25 % zaostajanja rasti skupne porabe za rastjo bruto dohodka 18,5 23,2 22,5 6. Rast sredstev za splošno porabo (obč. proračun) 15,6 27,8 15,6 19,6 St. 12 — september 1982 NAS GLAS STRAN 7 pa odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane za obdobje 1982 — 1985. Trenutno so v občini v konstituiranju samoupravni organi sklada, skupščina sklada pa bo sprejela program dela in finančni načrt za letošnje leto. MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1983 V letu 1983 se bodo prenesli nekateri problemi razvoja iz letošnjega leta, močni pa bodo tudi vplivi ukrepov, ki so in še bodo sprejeti za zagotavljanje devizne likvidnosti države. Spremenjeni pogoji gospodarjenja bodo preko zmanjšanih možnosti uvoza vplivali predvsem na proizvodnjo (najbolj industrijsko) ter zaostrovali vse probleme, ki so prisotni pri sedanjem tekočem poslovanju. Značilno za sedanje obdobje je slabšanje oskrbljenosti proizvodnje z reprodukcijskimi materiali. Industrija in tudi nekatere druge .panoge ne razpolagajo z ustreznimi zalogami surovin in reprodukcijskega materiala za normalen potek proizvodnje. Problem oskrbljenosti s surovinami in reprodukcijskim materialom je najizrazitejši pri proizvajalcih delovnih sredstev in pri proizvajalcih surovin in reprodukcijskega materiala. Motnje pri oskrbi s surovinami in repromaterialom pa niso le posledica omejenih uvoznih možnosti, temveč tudi povečanega izvoza tistih surovin in materialov, ki so nujni domači proizvodnji, zaradi neusklajenosti cenovnih razmerij na domačem trgu in pomanjkanje likvidnosti plačilnih sredstev. Vse pogostejši so tudi pojavi, da se dobavitelji ne drže dobavnih rokov, da svoje dobave pogojujejo s plačili v naprej, s plačili v devizah in z združevanjem sredstev za razširitev zmogljivosti. Zato bo tudi v letu 1983 moral biti glavni cilj stabilizacjske ekonomske politike zagotavljanje intezivne rasti izvoza na konvertibilno tržišče, in to občutno hitreje od rasti proizvodnje. Samo tako bomo uspeli zagotoviti reprodukcijske materiale in surovine za proizvodnjo, da ta v letu 1983 ne bi stagnirala, ter devize za odolačilo obveznosti do tuiine. Ker bodo te obveznosti v letu 1983 precejšnje, možnosti naip-mania novih kreditov na močno omeiene, se bo nadaljevala selektivna uvozna politika. Nadaljnje večanje izvoza ob splektivni uvozni politiki ne bo možno samo z zagotavlifiniem zadostnih vzpodbud za izvoz, temveč predvsem s prizadevanji za čim večjo produktivnost v posameznih proizvodnjah, varčevanjem na vseh področjih ter odrekanjem pri domači porabi, da preusmerjanje blagovnih fondov v izvoz ne bi povečevalo neskladij na domačem tržišču in inflacijskih tendenc. Z obvladovanjem posameznih oblik porabe bi tako zagotovili, možnosti za nadaljnje umirjanje rasti cen, ob tem pa tudi za postopno odpravljanje posameznih disparitet v cenah. 2e letos sprejeti ukrepi ekonomske politike v tolikšni meri vpilvajo na zmanjšanje investicij, da bodo v naslednjem letu stagnirale. Zato bo investicijska sredstva še nadalje potrebno usmerjati v proizvodne, predvsem izvozne in razvojno-tehno-loške projekte, še nadalje pa omejevati vlaganja v neproizvodne investicije. Ocene možnosti razvoja v letu 1983 so še zelo negotove, v veliki meri so odvisne od tega, kako bomo uspeli v letu 1982 izpolniti začrtane cilje in kako se bo gospodarstvo uspelo prilagoditi zaostrenim pogojem gospodarjenja v II. polletju letos. Če se bomo lotili odpravljanja nastalih težav na samoupravnih osnovah, s povezovanjem in dogovarjanjem in če bodo vsi nosilci odločitev tako v letu 1982 kot v letu 1983 s polno odgovornostjo izvajali sprejete ukrepe in obveznosti, ocenjujemo, da bomo v letu 1983 ustvarili nekatere pogoje za začetek procesa postopnega odpravljanja nakopičenih gospodarskih problemov, povezanih predvsem s plačilno-bilančnimi in devizno-bilančnimi omejitva- Pri tem pa je odločilnega pomena takojšnje izvajanje temeljnih stabilizacijskih nalog na osnovi dolgoročnega programa stabilizacije. Vsi temeljni nosilci planiranja morajo vgraditi dolgoročne stabilizacijske naloge v svoje planske dokumente in zagotavljati njihovo izvajanje. Priznanje krškemu društvu gluhih OSREDNJA REPUBLIŠKA PROSLAVA MEDNARODNEGA DNEVA GLUHIH BO 25. SEPTEMBRA V KRŠKEM Zadnjo soboto v septembru se bodo slušno prizadeti iz vse Slovenije zbrali v Krškem, kjer bodo proslavili mednarodni dan gluhih. Osrednji del praznovanja bo v Delavskem domu Edvarda Kardelja, šaljive športne igre pa na igrišču osemletke v Leskovcu. V pogovoru s Stanetom Bergan-tom, tajnikom krškega društva slušno prizadetih, ki vključuje vse slušno prizadete iz posavskih občin Brežice, Krško in Sevnica, smo izvedeli nekatere podrobnosti v zvezi s proslavo. Ob 11.30 se bo pričel svečani del proslave mednarodnega dneva gluhih v avli Delavskega doma Edvarda Kardelja; udeležence bodo pozdravili predsednik in tajnik domačega društva Bogdan Kuhar in Stane Ber-gant ter predsednik in sekretar Zveze slušno prizadetih Slovenije Jože Ribič in prof. Aljoša Redžepovič, prav tako pa jim bo sprgovoril predsednik Skupščine občine Krško Branko Pire. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci Osnovne šole Jurija Dalmatina iz Krškega ter folklorna skupina »Vita Zupančiča« ljubljanskega društva slušno prizadetih. Udeleženci si bodo ogledali tudi kratki film »500 let Krškega«. Slušno prizadeti bodo na tej slovesnosti prejeli tudi številna priznanja za športne dosežke v letošnjem letu, med drugim Bogdan Kuhar iz Bob pri Kostanjevici za zmago v veleslalomu na republiškem prvenstvu slušno prizadetih. Domače društvo bo hkrati podelilo svoja priznanja, med drugimi soustanoviteljema društva 88-letnemu Tonetu Zajcu in dolgoletnemu predsedniku Albinu Levičarju. Na leskovškem igrišču se bo več kot 100 slušno prizadetih pomerilo v različnih športnih igrah. Popoldne »NAS GLAS* — skupne dele- sratske informacije. — Izdaja INDOK center Krško. — Na- klada 1000 izvodov. — Odgo- vorni urednik Ivan KasteHc. — Uredniitvo CK2 12, Krike tel. 71-168. — Tisk: Papirkon- fekcija Eriko. STRAN 8 NAS GLAS St. 12 — september 1982 se bodo udeleženci proslave odpeljali z avtobusi v Kostanjevico, kjer si bodo ogledali tamkajšnje kulturne znamenitosti: galerijo forme vi-ve, Galerijo »Božidarja Jakca« in še kaj. Proslavo bodo zaključili z družabnim srečanjem v krškem hotelu »Sremič-«. Prizadevno krško društvo si je z dosedanjim plodnim delom prav gotovo zaslužilo organizacijo te proslave in prav gotovo to tudi to nalogo uspešno opravilo. PA SE TO! Društvo slušno prizadetih Krško je od 3. do 17. septembra imelo postavljeno v avli Delavskega doma Edvarda Kardelja Krško razstavo likovnih del gluhih umetnikov Kitajske. Pokroviteljica razstave je bila Kulturna skupnost Krško. Ob republiški proslavi mednarodnega dneva gluhih v Krškem bo gostitelj organiziral razstavo likovnih del slušno prizadetih slovenskih ustvarjalcev. 40-LETNICA GUBČEVE BRIGADE 4. septembra 1942 je bila v gozdu pri Trebelnem v današnji trebanjski občini ustanovljena 4. SNOUB »Matije Gub-ca«. jubilejna proslava ob 40 -letnici je bila v nedeljo 5. septembra na istem kraju, kjer je slavna Gubčeva brigada začela svojo zmagovito pot. Udeležili so se je preživeli Gub-čevci, mladina, pripadniki JLA ter občani trebanjske občine, ki v spomin na ta dan praznujejo svoj praznik. Slavnosti so se udeležili predsedniki občine Krško, kjer ima Gubčeva brigada tudi domicil. Slavnostni govornik je bil predsednik predsedstva SR Slovenije in nekdanji komisar Gubčeve brigade Viktor Avbelj — Rudi, ki je borcem Gubčeve brigade izročil visoko državno od-ličje — red zaslug za narod z zlato zvezdo. Nov davek na nepremičnine ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti SO Krško bosta na seji 27. septembra predvidoma sprejela odlok o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin. Iz otr;r/i'«>Uve dokumenta, ki ga je pripravila občinska uprava za družbene prihodke, povzemamo: Po sporazumu o usklajevanju davčne politike v občinah celjske regije za leto 1982, je bil postopek usklajevanja davka na promet nepremičnin že opravljen v prvi polovici letošnjega leta. Odlok o davku na promet nepremičnin je bil sprejet v naši občini v letu 1972, osnove in stopnje za kmetijska in stavbna zemljišča ter za gradbene objekte pa so bile spremenjene v letih 1975 in 1977. Osnove in stopnje za ta davek so bile prilagojene takratni vrednosti nepremičnin. V času od zadnje spremembe odloka so se cene nepremičnin znatno spremenile, zato osnove in stopnje ne ustrezajo več sedanji vrednosti. Glede na zgoraj navedene ugotovitve predlagamo v osnutku spremembe odloka nove osnove in stopnje, ki so usklajene s sedanjimi ce- nami nepremičnin na območju celjske regije. Po predlaganih spremembah se predvideva nekoliko nižja obdavčitev od dosedanje. V 2. členu predlagane spremembe odloka o davku na promet nepremičnin sme v oprostitev pri odmeri kupoprodajnih in menjalnih pogodb vključili tudi kmete-koope-rante, ki imajo v bistvu enak status kot čisti kmetje. Navajamo prvi in drugi člen dokumenta: 1. člen V odloku o davku na promet nepremičnine Skupščinski Dol. list, št. 17-261/72, 14-170/75 in 21-314/77) se osnove in stopnje pod a), b) in c) v 2. členu spremenijo tako, da se glasijo: a) za kmetijska zemljišča, če znaša prometna vrednost m2: nad do din % — 5,00 — 10 5,00 10,00 0,50 + 17 10,00 15,00 1,30 + 24 15,00 20,00 2,90 + 30 20,00 25,00 4,70 + 40 25,00 30,00 7,20 + 50 30,00 — 10,20 + 60 za stavbna zemljišča, če znaša prometna nad do 40,00 din % 25 40,00 60,00 10,00 + 35 60,00 80,00 17,00 + 40 80,00 100,00 25,00 + 45 100,00 120,00 35,00 + 50 120,00 140,00 44,00 + 55 140,00 — 55,00 + 60 nad do 6.000.— din % 10 6.000.— 9.000.— 600.- - + 12 9.000.— 12.000.— 960.- - + 14 12.000.— 15.000.— 1.380.- - + 16 15.000.— 18.000.— 1.860.- - + 18 18.000 — — 2.400- - + 20 od presežka nad 5,00 din od presežka nad 10,00 din od presežka nad 15,00 din od presežka nad 20,00 din od presežka nad 25,00 din od presežka nad 30,00 din od presežka nad 40,00 din od presežka nad 60,00 din od presežka nad 80,00 din od presežka nad 100,00 din od presežka nad 120,00 din od presežka nad 140,00 din od presežka nad od presežka nad od presežka nad od presežka nad 6.000,— din 9.000.— din 12.000— din 15.000— din 2. člen 3. člen odloka o davku na promet nepremičnin se v celoti spremeni in glasi: 1. Ce proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko ali gozdno zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in mu je kmetijstvo edini vir preživljanja ali kmetu-kooperantu, ki je na tej od presežka nad 18.000.— din osnovi zdravstveno zavarovan, se davek na promet nepremičnin ne plačuje. 2. Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani menjavajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja, vendar samo, če se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim virom preživljanja, ali kmetje kooperanti, ki so na tej osnovi zdravstveno zavarovani. POŽAROV V PRVEM POLLETJU TOLIKO, KOT LANI VSE LETO PGE izredno aktivna Skupna ugotovitev je, da moramo zaposleni in krajani posvečati več pozornosti požarnemu varstvu. Delovne organizacije morajo nenehno izobraževati zaposlene o preventivnih ukrepih in o gašenju z ročnimi gasilnimi aparati in hidrantno opremo. V gospodinjstvu moramo posvečati veliko pozornost vzgoji in varovanju otrok ter urejenosti pod- strešij, plinskih naprav in gospodarskih poslopij z vsemi instalacijami, opremo in pogonskim gorivom. Ob požarih ugotavljajo, da je v privatnem sektorju v glavnem vse podzavarovano. Zavarovalna skupnost Triglav Krško vzpodbuja ustrezna zavarovanja, zato naj se prebivalci posvetujejo z njo in se ustrezno zavarujejo. St. 12 — september 1982 NAS GLAS STRAN 9 Poročilo o dejavnosti Poklicne gasilske enote Krško od 1. januarja do 30. junija 1982 januar februar marec april maj junij skupaj Požari po lastništvu: sektor 26, privatni sektor 19. Požari po panogah: industrija 17, promet 4, gospodarska poslopja 3, družbena stanovanja 2, barake 1, kmetijstvo (trava) 15, komunala 3. Poleg teh aktivnosti so bile aktivnosti preventive in represive, ki se izvaja po programu Občinske gasilske zveze Krško v gasilskih društvih. žari hn. terv. si** šilec upaj •i--. •-j 3 c 5s !-o. a P .¦-L & O >rs: 4 36 107 10 157 8 150 6 52 104 8 162 6 75 18 61 101 (i 180 11 182 fi 43 78 3 127 8 130 9 47 100 4 160 4 107 2 75 101 3 181 5 65 4r> 315 591 34 967 42 709 u: družbeni OPOZORILO Poklicna gasilska enota Krško ponovno ugotavlja, da mnogi ne poznajo načina alarmiranja v primeru požara. Z območja Krškega kličite telefonsko številko 93, z območja kostanjeviške telefonske centrale pa telefonsko številko 71-123! POVZETEK POROČILA O IZVAJANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI KRŠKO KADROVSKA POLITIKA Poročilo uvodoma navaja, da je bil prvi družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Krško sklenjen leta 1974. V skladu z novo zakonodajo in kongresnimi dokumenti je bil dokument nato dopolnjen ob koncu leta 1979 in v februarju 1981. Ob zadnji dopolnitvi so bili v družbeni dogovor vključeni Titova poduka o kolektivnem delu, določila o kadrovanju za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite, ustreznejša opredelitev pojma »-moralnopolitična primernost«, nekatera določila v zvezi s politiko odlikovanj in uskladitve z novimi sistemskimi predpisi. Podpisovanje dokumenta se je obakrat dokaj zavleklo, vendar »smo s pristopom še kar zadovoljni«, je navedeno v poročilu. Slabše pa poteka usklajevanje internih aktov z določili družbenega dogovora — to delo marsikje še sploh ni opravljeno. Poročilo vsebuje poleg uvoda naslednja poglavja: razvidi del in nalog, načrtovanje kadrov in poklicno usmerjanje, zaposlovanje novih kadrov, štipendiranje, kadrovanje za opravljanje najodgovornejših funkcij, politika družbenih priznanj in organiziranost kadrovskih služb. Gradivo vsebuje tudi predlog stališč in sklepov ter priloge: prikaz potreb po delavcih v letu 1982 v občini Krško, kvalifikacijska struktura potreb po delavcih v primerjavi z ocenjeno strukturo priliva v zaposlitev v občini Krško, deficitarni poklici v občini Krško in suficitarni poklici v SR Sloveniji. RAZVIDI DEL IN NALOG še v precejšnjem številu delovnih skupnosti niso izdelali ali pa so le stare sistemizacije delovnih mest »prekrstili« vanje. Vzrokov za t.j. več: od principa razdeljevanja sredstev za OD po kvalifikacijski lestvici do premajhne usposobljenosti strok, služb. V večini OZD razvidi del in nalog še ne zagotavljajo doseganja njihovih ciljev, ker so neustrezni in nepopolni, saj v njih manjkajo opisi faz dela in delovnih postopkov, strokovne zahteve so navedene le v grobem itd. Posledice tega se seveda kažejo v neustrezni izkoriščenosti razpoložljivih strokovnih kadrov. NAČRTOVANJE KADROV IN POKLICNO USMERJANJE sta kot soodvisni tematski področji obravnavani skupaj. Načrtovanje kadrov je še vedno ena izmed šibkih točk našega združenega dela, navaja poročilo. Potrebe združenega dela in poklicne namere učencev se dokaj razlikujejo; med namerami in poznejšim vpisom so opazne razlike, kar je pogojno z zahtevnostjo šolanja, poklicnim usmerjanjem, ma-terimi možnostmi staršev in krajem šolanja. Statistični podatki kažejo, da se bo neskladje med potrebami združenega dela in prilivom kadrov še nadaljevalo, v kolikor spremembe v tehnologiji proizvodnje ne bodo zahtevale višje stopnje usposobljenosti delavcev. ZAPOSLOVANJE NOVIH KADROV za opravljanje novih del in nalog ter na izpraznjena delovna mes- ta v **lu 1981 ni potekalo po predvidevanjih, saj sta letni plan zaposlovanja in resolucaja o družbenoekonomskem razvoju občine Krško načrtovala 2,3-ostotno rast, ta pa je bila 3,2 odstotna oziroma 330 delavcev več. Sicer pa je združeno delo izkazovalo potrebe po 1802 delavcih, pokrite pa so bile le 87-odstotno. V letu 1981 se je kvalifikacijska struktura potreb in zasedb poslabšala. Za letošnje leto je bila načrtovana 1,6-odstotna rast zaposlenih, vendar bo predvidoma presežena. 2e v prvem polletju je rast zaposlenih v gospodarstvu znašala 1,6 odstotka, v negospodarstvu pa 2,1 odstotka. V delovnih skupnostih DPO, DPS in SIS se število zaposlenih še naprej zmanjšuje — lani za 4,9 odstotka, v prvih šestih mesecih letos za 1,5 odstotka. Združeno delo je v letošnjem prvem polletju iskalo 900, dobilo pa 657 delavcev, pri čemer se je struktura potreb in zasedb izboljšala v prid delavcev širokega profila ter profila inženir in diplomirani inženir. BREZPOSELNOST V LETU 1981 je prvič imela drugačno strukturo — povečal se je namreč delež brezposelnih oseb od širokega profila naprej. Ob koncu leta 1981 je bilo 248 brezposelnih, kvalifikacijska struktura pa je bila takale: ozek profil — 168, širok profil — 48, profil tehnik — 27,profil inženir — 3, profil diplomirani inženir — 2. Bolj kot absoluten porast števila brezposelnih (ob koncu 1980 — 204) je bila zaskrbljujoča starostna struktura: do 26 let — 58,1%, iskalcev prve zaposlitve — 33,5%. Do konca junija letos je število brezposelnih padlo na 223, kvalifikacijska struktura pa je bila takale: ozek profil — 188, širok profil — 43, profil tehnik — 18, profil inženir — 4, profil diplomirani inženir — 1. Še vedno je mladih do 25 let 48%, iskalcev prve zaposlitve pa 31%, kar je le majhno zmanjšanje, problem pa se bo še zaostril proti koncu leta, ko del generacije, ki je letos končala šolanje, ne bo našel ustrezne zaposlitve (suficitarni poklici: avto-mehaniki, prodajalci, frizerji, gimnazijski maturanti, medicinske sestre, ekonomski tehniki, vzgojitelji, elektrotehniki; vedno težje je najti zaposlitev tudi za socialne delavce in predmetne učitelje). OZD ne spoštujejo zakonskih določil o pogodbenem zaposlovanju; Skupnost za zaposlovanje je izdala lani soglasje za 295 pogodbenih zaposlitev, dejansko pa je bilo takšnih 529. ŠTIPENDIRANJE v občini Krško poteka na podlagi družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma za to področje. Štipendije in združenih sredstev so za- STRAN 10 NAS GLAS St. 12 — september 1982 mišljene predvsem kot socialni korektiv in kot prehodna oblika, dokler v celoti ne preidemo na kadrovske štipendije. Ta prehod pa je počasen, zavirajo ga tudi gospodarske težave. Število kadrovskih štipendij v zadnjih šolskih letih je bilo takole: 78/79 — 259, 79/80 — 362, 80/81 — 356, 81/82 — 369 in 82/83 — 349. Število štipendij iz združenih sredstev: 78/79 — 638, od tega osnovnih (prosilci nimajo kadrovske štipendije) 303, 79/80 — 551 (287), 80/82 — 502 (272), 81/82—529 (332). Večina kadrovskih je razpisana za proizvodne poklice, največ za poklice širokega profila, ki pa za mladino še vedno niso vabljivi; od 369 štipendij, razpisanih za lansko šolsko leto, je ostalo 66 nepodeljenih, od tega 50 za 2- oziroma 3- letno usposabljanje. Možnost dodatnega stimuliranja za deficitarne poklice je uveljavilo le 23 prosilcev. Ob koncu leta 1981 je bilo — po nepopolnih podatkih — v naši občini 449 kadrovskih štipendistov, ki jih je štipendiralo 33 OZD. Kvalifikacijska struktura kadrovskih štipendistov je ugodnejša od poprečja v Sloveniji, kar daje v prihodnje možnost izboljšanja kadrovske strukture zaposlenih. KADROVANJE ZA OPRAVLJANJE NAJODGOVORNEJŠIH FUNKCIJ je bilo lani in letos področje, ki mu je bila posvečena posebna skrb. Velika večina delovnih ljudi in občanov je bila vključena v predlaganje in razpravo o možnih kandidatih za prevzem delegatskih in najodgovornejših funkcij v skupščinah SIS in občinski skupščini, zavest o odgovornosti izbire pa se je pokazala tudi v obliki visoke volilne udelež be (97,5%). Redno je bila spremljana tudi problematika poslovodnih organov. Poročilo navaja, da je bilo lani na novo ali ponovno imenovanih 22, letos pa 21 individualnih poslovod-nihorganov, letos pa tudi 1 predsednik in 2 člana kolegijskega poslovodnega organa ter 4 delavci s posebnimi pooblastili. Trenutno je v OZD naše občine 10 vršilcev dolžnosti poslovodnega organa (brez NEK, ki je DO v ustanavljanju!). V zvezi z razpisi poročilo navaja, da nekateri ne uspejo zaradi nezainte-resiranosti potencionalnih kandidatov. Potrebno bo sistematično spremljati perspektivne delavce in jih dodatno usposabljati za prevzem odgovorne funkcije. Poročilo tudi omenja, da je še vedno dobra polovica poslovodnih organov brez osnovnega seminarja. POLITIKA DRUŽBENIH PRIZNANJ se izvaja na osnovi Zakona o odlikovanjih SFRJ in Odloka o priznanjih in znakih pozornosti občine Krško. Poročilo navaja nekatere po- manjkljivosti na tem področju, med drugim preskromne obrazložitve, zgolj formalna mnenja, nenavajanje vrste in stopnje odlikovanja, pomanjkljivosti v zvezi z izročanji itd.. Komisija za odlikovanja in občinska priznanja je ugotovila tudi neustreznost strukture; za odlikovanja bi bilo treba v prihodnje predlagati več žensk, saj jih je med sedanjimi 529 odlikovanci le 97. ORGANIZIRANOST KADROVSKIH SLUŽB trenutno ni zadovoljiva, saj manjka ustreznega strokovnega kadra, v nekaterih OZD pa kadrovske službe nimajo in se s celotnim spletom kadrovskih vprašanj še vedno ukvarjajo le poslovodni organi. Posledica navedenih pomanjkljivosti so neustrezne kadrovske projekcije, ki v končni fazi vplivajo na mrežo šol usmerjenega izobraževanja. PREDLOG STALIŠČ IN SKLEPOV med drugim navaja: 1. da mora biti samoupravno uresničena kadrovska politika temelj za ustvarjalno uveljavljanje delovnih ljudi kot osnovnih dejavnikov proizvodnje vseh materialnih in duhovnih dobrin ter celotnega razvoja družbenih odnosov; 2. v nekaterih sredinah in primerih je potrebno odpraviti nedelavnost, zaprtost, pa tudi sektaštvo in oportunizem v uresničevanju kadrovske politike; 3. v občini, KS in OZD je treba graditi dolgoročno politiko načrtovanja kadrov in izobraževanja na vseh ravneh in v vseh družbenih strukturah na osnovi samoupravnega načrtovanja; 4. prioritetne naloge podpisnikov družbenega dogovora o kadrovski politiki so, da dosledno uresničujejo s tem dokumentom dogovorjeno politiko; vsebina dokumenta se mora v celoti odražati v samoupravnih aktih OZD in biti znana slehernemu članu delovne skupnosti; politika odlikovanj naj se še v večji meri odraža kot sestavni del družbeno dogovorjene kadrovske politike; 5. v program razvoja vsake OZD je treba vključiti načrtno in permanentno izobraževanje ob delu, še posebej družbenopolitično izobraževanje; 6. v dolgoročnejši politiki štipendiranja je treba posebno pozornost posvetiti usmerjanju v deficitne smeri študija; 7. Kadrovske službe v OZD morajo dobiti novo kvaliteto in jih je treba izenačiti z drugimi pomembnejšimi strokovnimi službami; treba je izdelati srednjeročni program usposabljanja kadrovskih delavcev. POLITIKA ODLIKOVANJ V »Predlogu stališč in sklepov« POROČILA O IZVAJANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI KRŠKO je o politiki odlikovanj zapisano: Politika odlikovanj naj se še v večji meri odraža kot sestavni del družbeno dogovorjene kadrovske politike, za kar so dolžni poskrbeti nosilci kadrovske politike na vseh ravneh. Pri uresničevanju in podružbljanju politike odlikovanj je potrebno sodelovanje vseh subjektivnih dejavnikov. Zato naj se v postopek za podeljevanje odlikovanj vključijo samoupravni organi, družbenopolitične in druge organizacije v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela ter samoupravnih interesnih skupnostih, da bo tako v predlogih za odlikovanje upoštevana celotna aktivnost kandidata. Nujno je, da politika odlikovanj spremlja razvoj naše socialistične družbe, da podpira in stimulira napore pri izgradnji samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, krepitvi obrambe, varnosti in neodvisnosti države, utrjevanju bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, uresničevanju gospodarske stabilizacije ter materialni in družbeni razvoj na vseh ravnah. Da bi bil dosežen ta cilj, je nujno potrebno, da se kriteriji pri izbiri posameznikov in kolektivov kot tudi vrst in stopenj odlikovanj dosledno uporabljajo, kar bo tudi utrdilo moralno vrednost odlikovanj. Komisije za odlikovanja naj za odlikovanja predlagajo več mladih delavcev in strokovnjakov, zlasti novatorjev in raciona-lizatorjev, ki izstopajo s svojimi zaslugami v vseh vejah neposredne proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti. Večjo pozornost je treba posvetiti predlaganju za odlikovanje za izredno družbeno koristna dela, posebno delovne in druge uspehe, dosežene v krajšem časovnem obdobju v skladu z 2. b točko dogovora o izvajanju zakona o odlikovanju SFRJ. Pri predlaganju za odlikovanje za večletno uspešno delo je treba upoštevati postopnost pri izbiri vrste in stopnje odlikovanj tako pri prvem kot tudi pri naslednjih odlikovanjih. St. 12 — september 1982 NAS GLAS STRAN 11 Gostovanje pevcev iz Obrigheima! Prijateljstvo in sodelovanje med občino Obrigheim in občino Krško je bilo formalno sklenjeno s podpisom listine 19. marca 1982 v Krškem in 2. aprila v Obrigheimu, ki je tako tudi uradno postala temeljni dokument trajnega prijateljstva in sodelovanja. S podpisom listine je bila izražena in potrjena obojestranska želja za čim tesnejše sodelovanje, zlasti pa zbližanje in medsebojno spoznavanje prebivalcev obeh občin. Ta namen je ob neki priložnosti najbolj nazorno izrazil prejšnji dolgoletni župan Ertl, ko je dejal: »Naj to prijateljstvo ne bo samo formalno, na uradnem nivoju! Spoznati in bližati se morajo ljudje. Samo to izpolnjuje našo skupno željo, da bomo živeli srečno in v miru.« Sedaj se začenjata uresničevati namen in cilj podpisane listine. V okviru dogovora o konkretnih oblikah sodelovanja pride koncem septembra na 3-dnevni obisk in gostovanje v naši občini mešani pevski zbor iz Obrigheima. Ob tem je prav, da se pobliže seznanimo z našim gostom in občino, s katero imamo sklenjeno prijateljstvo in sodelovanje. Občina Obrigheim je po površini in številu prebivalcev sicer majhna občina z nekaj nad 5000 prebivalci, v kateri je bila zgrajena prva jedrska elektrarna v ZRN, ki predstavlja najpomembnejši dejavnik gospodarskega in splošnega razvoja občine. Čeprav v občini ni drugih večjih industrijskih objektov, je gospodarstvo v občini zelo razvito. Občina leži v slikoviti dolini reke Neckar, ki je zelo podobna dolini reke Krke. Tudi prebivalci so zelo prijazni, gostoljubni in družabni. To ugotovitev še posebej ilustrira dogodek ob podpisu listine, ko so dijaki tamkajšnje realke povsem spontano izrazili željo, da prisostvujejo podpisu listine. To je dalo svečanosti posebno obeležje in potrdilo željo in pripravljenost za čim tesnejše sodelovanje, zlasti pa za zbližanje in medsebojno spoznavanje prebivalcev obeh občin. Od tu torej prihajajo naši gostje — mešani pevski zbor SANGERKRANZ — FROHSIN. Predvsem je zanimivo, da je zbor ustanovil že 9. februarja 1877 naduči-telj Arnold. Tako zbor slavi letos 105-letnico svojega obstoja, čeprav segajo poskusi za njegovo ustanovitev že v šestdeseta teta prejšnjega stoletja. V njegovem preko stoletnem obstoju so zbor spremljali vzponi in nihanja, mnoge težave in ovire, kar je sicer značilno za amatersko kulturno dejavnost. Tudi obe svetovni vojni mu nista prizanesli, najhujši udarec pa je leta 1933 zadala nacistična oblast, ki je prepovedala njegovo dejavnost in zaplenila notni material. Morda se prav v teh okoliščinah izraža značilnost tega zbora in izjemna zavzetost ljudi za njegovo delovanje. Ob tem pa je treba povedati še to, da je tudi sicer amaterska dejavnost v občini Obrigheim zelo razvita. Najbolj zgovoren primer za to je vas Asbach, ki šteje nekaj nad 700 prebivalcev, v različna kulturna in športna amaterska društva pa je včlanjeno in deluje okrog 350 ljudi. Tudi večstranska in različna verska pripadnost jih ne moti, prej bi lahko rekli, da jih celo združuje in motivira v tem zelo razgibanem amaterskem delovanju. Imeli bomo torej priložnost spoznati zbor in prisluhniti njegovemu petju, ki ga gojijo že preko 100 let — zbor, ki združuje ljudi različnih poklicev in stanov, vse pa druži želja in veselje do petja. Po dogovorjnem programu bodo imeli prvi koncert v petek, 1. oktobra 1982 v Delavskem domu »Edvarda Kardelja« v Krškem, v soboto, 2. oktobra pa v Domu »XIV. divizije« na Senovem. Prosti čas gotov bo namenjen za ogled zanimivosti naše občine in za obisk Kumrovca, v nedeljo, 3. oktobra pa bodo popoldan s krajšim programom nastopili v cerkvi ko-stanjeviškega gradu. Na nas je torej, da se ob tej priložnosti, kakor smo to znali vedno doslej, izkažemo kot gostitelji, zagotovimo polno udeležbo na omenjenih koncertih in tudi sicer storimo vse za njihovo ugodno počutje. Zanesljivo bosta vse pozornosti deležna moški pevski zbor DPD »Svoboda« iz Brestanice in pihalni orkester tovarne »Djuro Salaj«, ki bosta v okviru kulturnih izmenjav prihodnjo spomlad gostovala v Obrigheimu. Naslednja leta bodo sledila gostovanja drugih skupin. Raznih oblik in možnosti za sodelovanje med občinama je veliko. Tudi pobratimstvo z občino Bajina Bašta in listina prijateljstva z občino Litija nudijo široke možnosti. Potrebno se bo le dogovoriti in ustrezno organizirati za razvijanje in utrjevanje prijateljstva in konkretnega sodelovanja. Organizacijski odbor STRAN 12 NAS GLAS St. 12 — september 1982 Dr. Milčinski govori obiskovalcev - na njegovi levi stoje gostujoči umetniki Slovesni zaključek »Forme vive » Letošnje poletje je v Kostanjevici na Krki — v okrilju nekdanjega cisterci j anskega samostana — ustvarjalo šestero kiparjev: Kanadčan Kari Ciesluk, Franc Weickmann iz Zvezne republike Nemčije, Carlos Medina iz Venezuele, Indijec Avtarjeet Dhanjal, Japonec Etsuo Hori in Bora Kovačevič iz Zagreba. 111 dosedanjim skulpturam se je pridružilo šest novih, Carlos Medina pa je ustvaril še skulpturo v parku pred kostanj eviškim zdravstvenim domom. Slovesni zaključek letošnje Forme vive je bil 3. septembra. O pomenu Forme vive je govoril predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Janez Milčinski. Diplome je letošnjim udeležencem mednarodnega kiparskega simpozija podelil akademski kipar Dušan Tršar. V nekdanji samostanski cerkvi so si zelo številni udeleženci sklepne slovesnosti lahko ogledali jubilejno razstavo »Dvajset let Forme vive«, ki jo je postavil umetnostni zgodovinar Stane Bernik. Slovesnost je z bogatim programom zaključil Ribniški oktet. ROKOVNIK ZA IZVEDBO POSTOPKOV OB VOLITVAH ORGANOV KRAJEVNE SAMOUPRAVE 1982 Rokovnik volitev v KS September: začetek postopka za spremembe in dopolnitve statutov KS ter njihovo uskladitev z ustavnimi in zakonitimi spremembami. Odgovorni nosilec: svet KS. Sodeluje SO Krško s svojimi strokovnimi službami. Do 25. septembra: evidentiranje možnih kanditatov za delegate skupščine KS; vzporedno stem pa še evidentiranje možnih kandidatov za člane — poravnalnega sveta, — sveta KS, — združene delegacije za SIS materialne proizvodnje, — za nosilce najodgovornejših funkcij: predsednika in podpredsednika skupščine KS ter predsednika sveta KS. Evidentiranje mora biti organizirano v vseh vaških in mestnorajon-skih skupnostih, v vseh družbenopolitičnih organizacijah (ZKS, ZZB NOV, ZSMS, SZDL) v KS ter v vseh društvih v KS. Odgovorni nosilec: predsedstvo KK SZDL in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja in volitve; 2. oktober: skupna seja predsedstva KK SZDL in KO za kadrovska vprašanja in volitve: obravnavanje in uskladitev programa: — o evidntiranih možnih kandidatih za sestavo skupščine KS, — o možnih kandidatih za člane sveta KS, — o možnih kandidatih za člane poravnalnega sveta, o možnih kandidatih za člane potrošniškega sveta, o možnih kandidatih za združeno delegacijo za delegiranje delegatov v skupščine SIS materialne proizvodnje, za nosilce funkcij v KS: predsednika in podpredsednika skupščine KS in predsednika sveta KS. 24. oktober sklic skupne seje krajevne konference SZDL in skupščine KS v vlogi kandidacijske konference, ki: — obravnava poročilo o delu skupščine KS in njenih teles v preteklem mandatu, — obravnava poročilo predsedstva KK SZDL o poteku evidentiranja možnih kandidatov za delegate skupščine KS in člane njenih organov ter nosilcev funkcij, — izglasuje predlog liste možnih kandidatov za: 1. delegate skupščine KS, 2. člane sveta KS, 3. člane poravnalnega sveta KS, 4. člane potrošniškega sveta KS, 5. člane združene delegacije KS za SIS materialne proizvodnje, — obravnava predlog sprememb in dopolnitev statuta KS. Odgovorna nosilca: predsednik KK SZDL in predsednik skupščine KS. Sodelujejo predstavniki občins-skeh DPO in občinske skupščine. Nadaljevanje rokovnika izvedbe volitev v samoupravne organe KS bomo objavili v naslednji številki Našega glasa! SPEEDWAYISTI — EKIPNI DRŽAVNI PRVAKI Tekmovalci Krškega AMD so sicer doslej osvojili že nekaj naslovov posamičnih državnih prvakov v spedwayu, naslov ekipnega prvaka pa so tokrat osvojili prvič. Tako kot na prvih dveh dirkah (Lendava, Osijek) so 19. 9. zmagali tudi na zadnji — na stadionu Matije Gubca v Krškem. V postavi Četo Bergant. Krešo Omerzel, Jože Zibert in Zvone Gerjevič so skupno osvojili 110 točk in tako drugouvr-ščeno ekipo Gornje Radgone prehiteli kar za 18 točk. Zmagoslavje Krčanov je zatorej več kot zasluženo in daje še poseben pomen 25-letnici spee-dwayskega športa v Krškem. Povemo naj še to, da je bila ta dirka hkrati že 70. v organizaciji krškega AMD. 2. S.