Št. 71. V Gorici, dne 4. sopteiiihm 1900. Letnik II. l/.h:ij;i vsak toi'ck in soboto v Icilini oIj 11. iiri pri-ilpohlue za inestu |it S vin. Gn"DTP A \J lAt l.\J Hjl (\> v svoji dosedanji narodni indivi- duvalmisti še v nedogledne case. — ali pa iiehaino to biti in se prelije ua.ša in- dividuvalnost v kako drugo splosno slo- vansko bitstvo, ali pa da celt) izginemo s povrsja zgodovine, polopivsi se narodno v moi'ju germanizma in niadžarizma, to je : da se nas ponemči in pomadzari V To so vprašanja, s katerimi se v jedi»u bavi gori inienovana znanienila knjiga in ki se bavi ob enein z vprasa- njem: kako o h r a n i t i a v s t r i j ski1 S 1 o v a 11 e v s a j — s I o v a n s t v u, a k o j i in ž e p r e t i usoda, da i z g u b i j o vsak svojo posebno narodno i n di v i du v a 1 n o s tV Ker nain avstrijskim Slovanoin pa ne more biti vsejedno, kaj nas čaka v bodočnosti, se nain je dosti zarana pe~ eati z misli.jo naše režitve s 1 o v a n - stvu, in to tembolj, ker nas dogodki prepričavajo, da nasi polilieni sovražniki na jugu in severju delajo na vse kriplje na to, da bi nas o d t r g a 1 i slovanstvu in pokopali za vek v valove tujinstva. Haztnotrujoč vsc to, nam je pazno slediti vsem točkam, o katerib razpravlja omenjena knjiga grofa Coudenhove, da pridemo konečno do prepričanja, kako d o b r o za nas avstrijske Slovane je go- voril ta visokoučeni avstrijski diplomat. Pričnimo toraj. 1. kaj se itna zgoditi z Avstrijo? Krancozki časnik „Revue des Deux Mondes" objavil je 15. noveinbra lan- skega leta članek slovečega liaucozkega publidsta .Cliarles-a Benoist-a pod na- slovom ,.L" Europe sans Autriche*' (,.Ev- ropa brez AvsLrije"), clanek, ki je vzbudil precejšno seiizaeijo po vsej l^vropi. Pi- savee t<»ga t-lanka razpravlja točno o na- činu in o možnih posledicah razdelitve Avstro-Ogerske, razdelitve, katcre mnogi pricakujejo, katero se mnogi boj6 in katere mnogi tudi žele. Piibaja pa do zaključka. da t(i nevarnosti pač dunes ie ni, ker je vsej Evropi do tega, da se Avstro-Ogerska ohrani. katero, ako bi je ne bilo, bi Evropa morala iznajti, kis- inairkn leta 1S07. in sieer proti volji krone in pruskega g(Mieralnega šlaba, ne mara anektirati nrinških provincij Avstrije jedino z nainenom. da ne ojat-i se bolj katoliÄke stranke, centralislov, na Akodo dinastije llohenzollernoev. Kusija pa noče števila svojih podanikov |>oljsk(! narod- nosti še bolje poinno/.ili s tem, da bi vzela Galicijo. ker bi se jej bilo bati koniplikacij. Ta „zines narodnostij'', kakor Bo- noist imeuuje Avstro-Ogersko, je torej potrebna Evropi, da Nemcija in Husija ik^ trčite skupaj. Avstro-Ügerska je preslaba. da bi koga v/.nemirjala. a je mocna dovolj, da ohrani, kar v njej obstoji (V) — lladi tega se člankar ne boji. da hi naslale x Avstro-Ogerski krize, ki bi spremenile obliko države na zujiaj. paC; ]>a v notra- njem. Vprašii nudalje, ako bi s<; sedanji dualizem dal spi-emeniti v liijalizem (tro- državno obliko), ne da bi na to vpra- šanje odgovarjal. Kakor znak velike slabosli Avstro- Ogerske se smatra že to, da se o niož- nosti razdelitve s])loh razpravlja. Vkljub temu pa, da ta francozki pu- blicist in ž njim seveda mnogi «Irugi inozemski poznavalci avstrijskih razmer smatrajo za možne take stva'i v Avstro- Ogerski, pa mislijo isti ^e vedno jako opti- mist ično o nasih razmerah. Uni namreč prezirajo, — tako grol' Coudenhove — dejstvo, da že dolga leta polje med av- slrijskimi narodnosimi hud političen boj, ter da se sovraiUvo inno/J od dne do dne. A ona temna moč, katorej pravimo panslavizem, je neodmorno na delu, da izpodkoplje temelje habsburžkidržavi. Krvavi ustanki v Pragi, v Žalcu, Uebu; umorstva v Gradcu, Brnu in Sje- nicaku; dvoboji ministerskih predsedni- kov. policija v parlamentu, Oinladin;'. flProč od Hirna" - klici, antisemitizem. ^trajki, sovraštvo, nezadovoljnost, ne- miri na vseh koncih in krajih — to vse v rnonarhiji, ki se je smela početkom tega stoletja skozi tri desetletja ponaSati z ulogo voditeljice na evropskem politic- lKMii polju ! Od kodi la padi;e, to stalno sesedanje? Li-ni nobene pomoui. nobe- nega sredstva, da se temu pride vokom? Mnogi seveda majejo z glavo in vzkli- kajo: „Proc je proč, razpad se ne da več zadrzati !" In v e n d a r t e m u n i takö ! 2. Bodornost Avstnjt* v njenih narodih. NaSa država sestoji iz l\-o.\\ narod- nosti: „Germanov, Slovanov in Madjarov". Izborna snov narodnostij, iz katere bi se dalo narediti kaj lepega, ako pomislimo, da }o gormansko pokoljenje v cvetu možke dobe, slovanska in madjarska pa sti v cvetu mladeniStva. Ali je |iz tako krepostne tvarine narodnostij zares ne- mogoč procvit naše države, je li popol- noma izključona n ova p o m 1 a d n a (I o b a habsbursk(^ monarhije ? V združonju je moč*! Kako smešna je bila Nemčija v svoji razkosanosti v 37 malih državie! In kaj je postalo iz nje po zjedinenju teh državic v eno konipaktno državo! In vender se je ta preobrat v Nemčiji iz- vršil tekom par desetletij! Enako so Francija, ltalija in Anglija preživele mnogo dob procvita. Zakaj bi se taka doba ne ponovila tudi za Avstrijo? Toda kako? Z vojnami? Nikakor! Kajti vsled mnogovrstnosti avstrijskih na- rodnosti ne bi bila nobenej teh narod- nosti posebno dobrodošla vojna Avstrije s katerokoli evropsko velevlastjo. Na katero stran toraj krenitiV K — vedi in trgovini! To bi bila je- dina pot, jedino sredstvo, ki bi pripo- moglo Avstriji zopet k nekdanji moči in velikosti in to sredstvo leži v avstrijskih parodih. Na vprašanje, od kod izvira sla- bost Avstrije, v cem tiči uzrok njenega propadanja in zukaj gre pri nas že leta in desetletja vse navskriž in narobe, na to je saino jeden odgovor: ,.Nezadovolj- nost slovanskih narodov v naši državi, katere narodnosti hočejo ostati si ovan- s k e in ki se ne puste za nobeno ceno spremeniti v Nemce ali Madjare! Turaj razdraženost Slovanov, — nestrpljivost m ej Nemci in Slovani na eni stran i, ter M ad- jar i in Slovani na drug i, je uzrok v se in navskrižje m. Slovane zad o v olj iti, a ne da bi radi tega trpelo nornžtvo in mad- jar stvo, to jedino dovede zopet do moči in slave naSe monarhije. 3. Kako to doscči? Hazločck in e j „avstrijskim" in Kvctovnini jezikom. Ako hoöemo na to vprašanje do- stojno odgovoriti, treba, da pogledamo malce okrog s(.'b(^, da vidimo, ako se na- haja vlad, ki so v enakem težkeni polo- žaju, kakor mi in kako si iste vedo po- magati iz zagate, treba tudi poiskati v naši lastni zgodovini po pripomoekih, ki so se izpričali kot dohri in katerih pri- pomočkov bi se bilo treba z nova po- prijeti v interesu obOnega blagra. Najnujnišo v tem pogledu pa je, da se pecamo z razmerjem mej Čehi in Nemci na Čežkem, ki bijejo ljut medse- bojni jezikovni boj, ne da bi bili do da- nes dosegli več uspeha, nego da so äe pomnožili sovraštvo in ljutost. Kako je z jezikom narodov? Tu gremo po razredih. Kakor nahajamo razne posamezne jezikovne oddelke, ki so: semitski, indo- germanski, kamitski in pristno altajski itd., tu mrtvi in ondi živi jeziki, enako so nam porazdoljeni jeziki v dva razreda in sicer v jezike, ki so svetovni jeziki in v jezike, ki niso svetovni jeziki. Svetovni jezik je oni kulturni jezik, kateri govore razni narodi, ki politično ne spadajo skupaj in ki žive po razsež- nih, dostikrat celo prekomorskih ozem- ljih. Za pomen svetovnega jezika treba L1STEK. Zlobna tašča. .Maluruaki: M. VoviJek. I. Nekoč je živela v naši vasi udova Orliha. Biht sem se mala dekliea, in ne pomnim dobro U;ga; ali čula sem vse to cid rajne malere — Bog jej daj nebeAki '•aj! Bile ste sosedi z Orliho — plot ob plotu. Ta Orliha mi miglja pred očmi kakar v megli — visoka, v rdeti čepiei, v<'dno dvigajoča črne obrvi. Mož jej je bil že davno umrl. Sta- T'^jsi sin je bil ubit na vojni s Turki; manjsi je bil pri materi in je gospodaril. ^il je dečko, da je bilo kaj; lop-- vodo 'Ji mu bil pil z lica • živ, vesel in de- '^ven. Mater je spožtoval in slara je P^^ila nanj bolj, nego na oko v glavi. Kar se spomni Orliha, da je treba °Ženiti Bazilija, in jela je iskati zanj pri- nieriie pridruge (žene). Ko so se zbrala dekleta na vasi, ali kje druge, pa je že "a Orliha poleg, pa je poslušala ter °Pazovala... „Sinko moj", pravi, „ne jemlji bo- gate; saj mi nisnio bogati; išci kako, da bode mirna in dobra". „Dobro, mama, izberite kakor treba, pa se oženim". V tem pa, ko je iskala mati nevesto, našel jo je sam. Bil je na sejmu v Vi- ženkah, in od lega časa je jel zahajati tje^ Mali je to zapazila najprej in izve- dela je: da hodi Bazil k Ivanki Kraljevi. ,.Sin moj, sin", reče: „ne jemlji te bogatinke; preveö bo prevzetna: to je očetova hč'i, domiSljava in oSabna — pusti jo!" Ali Bazil je jel prositi mater, naj bi smel vzeti lvanko. Kaj se je hoteloV Poslali so svate; vzeli nevestin dar in napravili svatbo. Pi-ijieljali so nevesto k tasei. Ali je imela ta dote! 0 moj Bog, svet ti moj! Na devetih vozovih so pri- peljali halo, vsak voz so peljali štirje sivi voli. Bila j«^ tu svilnata obleka, pa svetli pasovi, kožuhi, obsiti se svilo itd. Nevesta je imela zlato, prelično vezano čepico, in rdeče korale so jej segale skoro do pasa. Vsi so se zavzeli: kot jiolna roža! Samo stara Orliha, ki jej je podala kruha in soli, (v pozdrav) gledala je nekako neveselo svoji nevesti v oci. Preživeli so leto. Iz prva je hodila mlaila Orliha na ulico. In ko je izpre- govorila ali se zasmejala — bilo je ve- selje že starenm t-loveku. Ali pozneje je ni bilo več videti, vedno je bila le doma. (Hižo so si bili že razdelili na dve ploti: v enem delu sta bila rnlada, v drugem mati). Ta ali oni je vprašal... staro: „Kaj pa vaša otrokaV Ali je dobra nevesta V" „Se vo, kakor očetova lici: rekla jim je; ali pa ni nisi odgovorila, kakor bi ne biht ničesar <5ula. Nekoč pride lvanka v našo hišo. Moja mati jo gleda: bila je zelo tužna in potrta. Mati sede k njej, pa jej de: „Kaj pa ti je, lvanka, da si ti tako ža- lostna in pobita?" lvanka sklone roki in solze jo ob- lijejo kot biserna zrna... „Tašča me ne ljubi!" reče — „obrekuje me, paha z bož- jega sveta; psuje me, da sem očetova hči!... 0 moj očka, ko bi bili vedeli, kako nesrečna bo moja usoda, utopili bi me bili že otroka v globoki vodi!" Mati povprašuje, kako in kaj je tarn pri njih, in zakaj je nastal prepir. „Že od prve ure me ni ljubila. Po- kvarila mi je mojo najlepšo svilnato obleko: kadar jo vzamem v roke, me kar vžge v rokah. To je ona, ona, saj dobro vein! Nekaj mi je natrosila v skrinjo... tudi moja zlata cepica je potemnela, in rdeči pasovi so obledeli, vse moje blago hoče uničiti. In vedno golči Bazilu: „Pro- daj, prodaj te vole (ki so od inojega očeta). A jaz d6m: „NoČem tega, zakaj bi j ill prodajali?" In res, Bazil jih ni peljal na trg. Ali tašea se me je lotila: „A, vražja hči, ti si me osiromašila! Moj Bazil se je odlocil od mene. Le počaj le, te že izplačam!" „Udaj se, lvanka", reče jej moja mati. „Kaj pa hočeš?" „Zakaj bi se jej jaz uklanjala!" vzklikne lvanka. „Nočem! Kakor se zav- pije v gozd, tako odmeva iz njega" pravi pregovor. (Konec prih.) — brez ozira na kulturo — v prvi vrsti veliko geogral'sko razsežnost dežela in ogromno množino ljudstev, ki ta jezik govore in se ga poslužujejo kakor po- aredovalnega jezika*). Politični pregled. Notranjl položaj. Cesar se ja pripeljal tut Dunaj in mislilo ae jo, da vsprejme še isti dan rninisterskega predsednika v posebni av- dijenciji, kar so pa ni zgodilo. Vsi listi pa poročajo, da jo kri/.a v na^i politiki akutna. Glasjlo dr. Stranskega trdi celö, da podä dr. Koerberjevo ministerstvo v najkrajšem času svojo ostavko. Kakor smo porocali, je iniel izvr- Sevalni odbor mladoceškega kJuba v petek svojo sejo. v kateri se je posvetoval o političnem položaju ter sklepal o torn, aJi naj Čehi opuste" obstrukcijo ali ne. Ornenili smo tudi, da je od sklepov te seje odvisno, ali se državni zbor skliče, ker je dr. Koerbor sklenil, da ne skliče državnega zbora. ako nima poprej zago- tovila, da Čehi opuste obstrukcijo. Javnosti o sklepih izvrSevalnoga odbora mladoče.skega kluba, ni še nicosar znano, saj oticijelnega komunikeja v tem po- gledu ni priobčil noben list. Ali ker piše dr. Stranskega glasilo o stavki dr. Koer- berjevega piinisterstva inje dr. Slransky tudi ud zgorej imenovanega izvrševal- nega odbora mladoče.^kega klub <, se sklepa lahko po vsej pravici, da Oehi no mislijo opustiti obstrukcije in da dr. Koerber vsled tega ne rnara sklicali državnega zbora, ker ve, da bi isti ne mogel delo- vati. Za slučaj pa, da bi dr. Koerberjevo miuisterstvo res odstopilo, navajajo listi več moz, ki bi utegnili sledili dr. Koer- berju ter prevzeti vladno knnilo. Nava- jajo se imena : Gautsch, Badoni in Schön- bom. posebno pa se imeuuje Ali'red knez Liechtenstein dr. Koerberjevim naslodni- kom. Po teli poročilih bi pa dr. Koer- berjev naslednik ne razpustil drzavnega zbora, niarveč oktroiral bi novi državno- zborski opraviini red, sklical poteni v mesocu oktobru državni zbor ter skuš;d spraviti pod streho najprej vladine in- vesticijske predloge in pa nagodbo z Ogersko. Tako poročajo nekateri listi, dočim narn vedö drugi povedati, da je usoda s'danjega državnega zbora zakljii- čena in da nosi dr. Koerber žo v žepu cesarski patent, — s kateri m se v teh dneh razpusti državni zbor. No, pa saj 10. September je itak bli/.n in do tat-as zvemo, kar zvemo. Razprava protl morilcu Bresciju. V sredo 29. avg. se je vrsila pred milanskiini porotniki razprava proti Bre- soiju, morilcu italijanskega kralja Um- berta. Morilca je pripeljala v sodno dvo- rano močna straža. Okoli justično palace se je nabralo >e zirana vse polno rado- vednega občinstva. A palaco samo je obstopila mocna vojaska in civilna straža. Bilo je 19 policijskih nadzornikov, 180 redarjev, 90 orožnikov, dva oddelka ko- njenikov in 150 inlanteristov. Obravnava «ü je zacela ob 8. uri z izžrebanjom po- rotnikov. Pred obravnavo so je morilcev zagovornik, advokat Merlino, dolgo raz- govarjal ž njim. Na razpravo je prišlo okoli 100 novinarjev s celega sveta, naj- več seveda italijanskih, a so morali z občinstvom vred ostati na dvorišču, kjor je bil provizorieno prirojen brzojavni urad. Bresci je dospel na razpravo po- polnoma miren in se jo oziral po po- rotnikih, kakor bi si hotel vsacega po- sebej zapomniti, videti je bilo, da je še celo ponosen na svoj čin. Pred razpravo je sicer hotel zagovornik Merlino isto zavleči, čoš, da äe ni dovolj preStudiral aktov, a sodišče je to zalitevo odklonilo in razprava se je pričela. Morilec Bresci je priznal umor in izpovedal, da je narnen, urnoriti kralja, dozorel v njem že lota 1895, ko je imela Italija nesrečno vojno v Abesiniji, po- sebno pa pozneje o dogodkili v Siciliji in Milanu. Jzjavil je, da se inu srnili ita- lijanski narod, kateri je vsled nesrečne vojne v Abesiniji moral prenaäati velikih krivic in bremen, a v sploänem trpi ve- liko bedo, katerejebil kriv edino le kralj Umberto. Hadi tega je sklenil ga urnoriti in veseli ga, da je umoril — tirana. (Bresci in njegovi tovariii menda ne vedo ali nočejo vedeti, da bo prvi provzro- čitelji ljudske bede. v Italiji, kakor i drugod — židje, na Čelu Hotsild-Arnsel-Mayor, a aa temi da pridejo še le — drugi !) Breicijev zagovornik je učinil na razpravi to veliko neumnost, da je Bre- «cija primerjal z — Oberdankom ter de- jal, da sta obadva bila mučenika vzvi- fiene „ideje reäitve trpečega človežtva". S to neresnično trditvijo je Merlini hotel *) Tu zaniinivii knjigu s*e ilobiva v glaso- viti knjigarni Carl üerold'u Sohn, Wien, 1,, B&rbfcritgaäkitf it. 2. sanK) demoiistrirati, kor je znano, da jo bil Oberdank i rre d e n t o v ec, a Bresci je anarliisl. Naposled je Bresci izjavil, da ni imel sokrivcov, namreč du je umoril kra- lja iz lastnega nagiba in se je za umor pripravljal s tem, da se je uril v sti-e- Ijanju s poojstrenimi kroglami. — Po posvetovanju je sodišce obso- dilo Broscija v dosmrtno ječo. Bresci je pri toj priliki vzlikuil : „VaŠa ob sod b a mi jo vse jedno, jaz pričakujem rovolucije!" Proti odsodbi jo Brosci prijavil rekurz. Bolgari in Rumunl. Spor mej ohema toma balkanskima državicama je res prispol do toliko na- petosti, da bi lahko priSlo do vojne. ako bi se vojne delale iz samega — sovraiS- tva. A zato jo troba zopot tistega tako- zvanega denarja. In poslednjega nima Bolgarija in tudi Humuniji ga menda ne preostaje. Radi tega menda ne bo z rojno, vsuj z olicijelno vojno. nič. Brez ozira na to pa se pripravljata ena kakor druga ,.za vse slucaje*". Oho držnvi sti oborožili nekaj svojega voja.slva, ki se pomika proti meji. Humunski v na Balkauu. Kusija bode tudi storila primerne korako. da so spor poravna cim prej. Toda ruska vlada no bode storila ničosar brez Avstro-Ogerske in so toraj ni Bolgarija ni Rumunija ne morota zanašati na kako podporo oil toh strani. Obe državi hočcta varovati seda- nji položaj na Balkauu in proprociti vsak poskus molonja tega položaja. Spanyhank. Turki so se zopol zacc^li oglasati. Poroča se, da so minoli mesec udrli cosarsko-turski vojaki — baialjon pescev in en polk kurdskih konjenikov - v turski po armonskih kristjanih naseljeni kraj Spanghank in ondi nousmiljeno klali, ropali in požigali. Vse probival'stvo jo bilo od turških ilivjakov na grozovit način v pravem pomonu besede ra/.me- sarjeno. Iz Spanghanka so drli Turki so v dfujo krajo in enako divjali, mesarili in požigali. Voc vasij so do tal uničili. Huska vlada jo na to storila korako pri sultanu ; a do danes s<^ ni zginlilo še ničesar druzoga, kakor da jo bil odstuv- Ijon Ali-paAa, pod čegar poveljstvom so j se vršile omenjene grozovito.sti. In tako grozovitosti se onostavno prozirajo |>o onih cinitoljih, ki se zgražajo nad ki- tajskimi grozod«;jstvi. - Seveda, Kitajska je dalec oil nas, Spanghank pa razmoi-no bližjo.... h tega slučaja so pa zopet raz- vidi, da jo Turek šo vodno isti, kakor jo bil in da ne bo mini prod njim, dokler bo migal le ^o z enim prstom. Vojna v južni Afrlki. Kakor poročajo časniki, imajo An- gleži v Al'riki res pravcato sinolo. Miuoli todon j(» burski general Uevvot zaj('l že- lezniSki vlak, v katerem jo bilo ;J0.000 angle.ških — uniform in nad öden mili- jou l'rankov denarja. — Beutorjev urad poroča, da je vsak hip pričakovati na- pada na Ladybrand. V bliznjem hribovju so so prikazalo gosto bursko coto, kar j(^ zolo vznemirilo Anglc/.i». M -d Bellastom in Dalmamutho pa ilivja zo od 2H. avg. sein hud boj mej Buri in Agloži, o katerein pravijo, da je odlocilon za nadaljno usoilo položaja v južni Al'riki. Roberts in liniier sta nastopila vsak s 40.000 vojakov proti generalu Botha in predsedniku Oianjo, Stoynu. Buri so zasedli hribovje okoli BcU'asta in Machadorpa. Bursko topnistvn s(> vede Lako junaško, da je hvali sau Roberts. Buri so se naposlod — neprrmagani — umaknili vnepristopno pogorje Leydenburga. — Angležem pa nedostaje na mnogi,1. njihovih operacijah potrebnih zivil in obleko, kar jo jako ob- čutno v torn zimskem času. Veliko an- gležkih vojakov je tako utrujenih tor ožuljenih, da morajo obstati na potu mej marši po slabih kamenitih potih, katera so torn slabejSa, combolj se bli- bližajo gorovju. Veliko njih jo brez vsa- kega obutala. In Roberts je še toliko pogumen, da odpošilja vojaštvo iz Af'rike na Kitaj- sko! Ali je to znamenje, da smatra stvar za dobljeno ali izgubljeno, ali pa, da so mu postali vojaki radi velike bode — odvečV Upati je pa, da se kmalo odloči tudi v južni Ai'riki, ali postanejo ondi Angleži gospodarji ali ne. Vzrok amjležklh nevspehov v sedanjl vojski je iskati po sodbi modrih angležkih po- litikov V — [»remilem postopanju Ro- bertsa in njih goneralov. Starokonstjrva- tivni, sicer dokaj zmorni londonski lisl „St. James (•Ja/.elle'' ne more najti dovolj graje, ker se Roberts Se sedaj ni oprijel vzgleda genorala Woylerja na Kubi. Jed- nako srdito piše istotako konservativna „Mornig Post*'. Angleži so so v novejsi dobi popolno iznovorili pravomu značajii. imajo namroc provelik respekt prod /.a- s(ibno laslnino. Tu in tarn so sioor za- žgali kako bursko tartiio, toda nc v to- liki meri, kakor bi bilo zoloti ! Zazgati bi bili morali Angloži cim najveo burskih bivalisc. Ženo in oti-oci bi bili potom pribegli v vojni labor. Krüger bi bil inoral rediti 15.000 žona več in vojska bi bila že davno pri kraju. Tudi ropanju se jo skoro do cela odvadil sedanji angležki rod. Hopanje je v vojski neobhodno po- trebno sredstvo in provzroča izbin-on učinek na prebivalstvo deželo. skozi ka- tero prodira artrada. Provolika miloba je kajpada provzročila tudi zadnjo „za- roto" proti Robertsu. Tore] več po/.igauja, ropanja in seveda tudi klanja, pa bodo Buri kmalu ugnani v kozji rog. — Tako pi-5ejo londouski konsorvat. listi in to v trouutkii, ko se vos omikani svet zgraža nad nečlovoskim postopanjem Robortsa in njogovih napram Burom in tujcein. Ali jo potem Oudno. i!a skoro ves svet sim[)atizujo z Buri m so vosoli kakega. angložkega porazaV Vojna na Kitajskem. Kakor vso kažo, bi uto^nil v<»nder- lo kmalu nastati mir na Kitajskcnn. Tako Nomcija, kakor i Kusija in Zjediujene dr- žave Sovorno Amoriko so za to, da se prej ko prej ustavi nastopanje proti Ki- lajski in so si velesile že izbralo pod- kralja Li-I.lung-Oangu za posredovalea mej kitajsko vlado in velevlastmi. In tako so najbrzo sklono mir, olicijolnim poloin sovoda, najhrže lo, prej, nogo pride na Kitajsko gröl' Waldorsoo, ,,vrhovni povelj- nik". iNomčiji, v prvi vrsli „boj(?vitomirl nemskemu cesarju, sicor ui po volji, da so stvari vršijo takorokoc brez nomsko komando in po najvcič tudi brez sodolo- vanja Nomčije, saj so ob zavzotju Pokinga |)O mejiiarodiiih čolah bilo uoinško ladije s svojini voja.šlvoin so daloč na morju, ko so mejuarodno č(»U> bile žo v lN^kingu. To jo neprijetno ponižanjo za Nomčijo in njonoga cosarja. Ako pa so skleno mir s Kitajsko brez Waldersee-ja, bode to , nov udaroc v obraz bahatim Gormanom, ki so bili dozdaj navajo'ii, povsodi igrati „prvo ulogo" na svolu. Pa tudi Angliji ni povseči. da bi so sklenil mir s Kilajsko, ko so ni dobila svojoga zažolj(vnoga plöna. ! Proj ni imola na razpolago vojaAtva, da bi bila nastopala na svojo roko in odtr- gala kos — Šangaja, Japonci pa tudi niso marali segali v og poslala š(j nadaljnih 7000 mo/ v Mandžurijo, da si tako po- polnoma zavaruje svoje stališčo v severni Kitajski. Rusija anoktira pac Mandzurijo, toda nj<^ nanien je jt^lino h» la, da se ulrdi za oni možni slučaj, ako bi hotela kaka druga volcvlast jej škodovati na toin kraju, ki moji noposrodno na Rusijo. Na- dalje se poroča, da so Kilajci zolo raz- burjeni, kor so Japonci zasedli ok raj Amoy, radi toga se jo bati resnih nomi- rov v pokrajini Kukian. V splošnom vlada veliko razburjcnje v Hankau-u, v Nan- kingu in Kantonu, ustaši uprizarjajo tu velikih grozodejstev. Veliki oddelki bok- sarjev so so prikazali v okolici Tienlsina. — Vse to se utegne seveda hitro poleči, ako se sklene mir. V splošnem se zahtova, da se Waldersee-ja zopet od- pokliče, ker bi njegov nastop na Kitaj- skeni utegnil še bolj vznemiriti duhove. Domače in razne novice. lineuovanjc. Suplont na hrvalski državni gimnaziji v Pazinu g. Jos. Koža je imenovan gimn. uc'iteljem istotam. Duhovniskc spreineinbe v goriški nadškoliji: Č. g. Auge I j Cargo, vikar na Goronjom polju, gre za kurata v Na- brežino; na njegovo m^sto prido sedanji kurat na Banjsicah, č. g. Jožel' Vid- mar; na Banj^ico pa č. g. Blaž Bevk, vikar v Zapotoku; vikarijat Zapotok je podeljen č. g. Antonu Gorbec, ka- pelanu v VolOah, na cigar mosto prido I semeniški duhovnik g. Janoz K u n s i 0. Č. g. 11 e n r i k P e I o r n e 1, kapelan na Placuti v Gorici, je poslan za zupuoga upravitelja v JagerJ^co, na njegovo mt'sto pa pride dosedanji sompeterski kapelan c. g. Jož<»r Li can. a v Št. Peter kape- lan iz Mirna, č. g. Priinož Zakrajsok. Vikar na Oblokah č. g. Auilrej Uržič, jo jiroinesciMi za vikarja v Orehok, Ob- lok(J pa bodo začasno oskrboval g. vikar strz-iski. (iiiardijaiioni v saiuostami oo. FrniK'isknnov na Kostanjcvici pri Gorici j(' |»ostttt o. Kdvard, vikarjem pa o. Ba- zilij. Prodslojnikoui svetišča na Sv. Gori jo dolocon o. Kaliksl, dosedanji guardijan v Pazinu. Za „Solski doin". -- Kapucinski povci zlozili med seboj K 260. Hvala! Vipavska /cloznica. Ueželni od- bor «,'oriški je narocil donarnoinu kre- (litnomu zavodu v Trstu, da takoj naloži ]»ri (.»rornetiiem donarnem zavodu na Du- naju na razpolago žolezniškemu mini- sterstvu svoto 100.000 gld. in to kot prisjievek dežele za nakup osnovnih akuij Vipavske žoloznico. O tern je ob- voslil deželni odbor tudi železniško rni- nislerstvo. Nailejamo so toroj, da so odda delo gradenja žohv.nice v najkraj^em času ! Kclo jo spreniPiiil iiro^rnin? -- Dr. Tumajes svojo gospodaisko niodrostjo pri koncu. R(»sil j(» na Goriskom doinačo obrt in trgovino gotovega propaiJa. — Naši obrtniki in truovci so vsh'd toga naj.srecnpjši Ijmljo - in posobno pre- uasajo slovenski parobrodi —- vse polno izdolkov nasih obrtnikov tja v daljne, do zdaj so noj)ozuaii(> pr(»kinorsk<^ kraje. Maujka .so nasim trgovcorn in obrnikom ticjega mloka. Mi smo prepričani in z nami najbrzi» tudi dr. Tuina. da živi člo- vok lahko bri»z licjoga mleka, ali, ako bi naži trgovci in obrtuiki od dr. Tuine zahlovali, da jim priskrbi so tičjega mloka, mož jim bo gotovo obljubil, da jim pre- skrbi so to s casoma. Dr. Tuma jo za obljubo kakor vstvarjon. posobno pa ker so drži načola, da zadostujojo le ob- Ij u bo. Torej gospodarski p ogram nje- govega delovanja je dokončan.— Pesek, ki so da v tej stroki motati potrpežlji- vtMiiu občinslvu v oči — jo do cola po- rablj(Mi. Zato so je pa vrgel zdaj dr. Tuma na polilicno poljo, in posogel jo 1 po politiciwMii ..|»cskirk, ila nas goriškt^ ] Slov(Mico j)olil.icno resi, kakor nas je gospodarsko. To svoje delovanje je začel na pouosročenem shodu v Vrtojbi in jo je nadaljcval poteni tudi v Koba- | t-iciii in v Tolininu. Kak utis so napra- vila dr. Tumova izvajanja na Tolminskem shodu naevropske politike,a.pos(;bno .^o na avstrijsko not ran jo poliliko, nam ni 3e znano — porocila o tem molče ^e po- polnoma. Ako jo pa dr. Tuma tudi na tol- minskem shodu tako nerodno govoril, ter resnici bil tako hudo v obraz, kakor jo to sloril na kobari.skom shodu —¦ potem vlovi v svojo mrdi se nii. da l)i bilo to, kakor bi razstavil vse onu orodje, ki se odvzanie tatinskeinu lovcu ;ili celo liu- dodelcu; kajti na teni se uče niladi ta- tinski lovci in niladi razhojniki, in za kaj takega vendar ne srnem dati povoda. Tako pošteni Nemeu, ki l.jubi res svoje ljudstvo. Ne tako nasi hero- strati, ki ne pomislijo, da je tako po- stopanje grešno in narodu škodljivo — in naj bi bilo. reeimo, včasih ttuli res- nično kar pišejo. In taki ljudje si upajo trditi v brk, da ljubijo svoj narod! O. vse drug priiniek vain lice! V Alojzijevis«H> s|>rej(Ui so na novo sledeči dijaki. Faganel Jozel' iz Sempasa. Filipie Alojzij iz Havnice, Fun Jožel iz Srpenice, Kompara France iz Lokavca, Kos Karol iz Konina, Kranjee Fr. iz Mlinskega, Lenar France iz UudejuZne, Munih Jožes iz Sv. Lucije, Mužina Hugo iz Gradišča, Sivec France iz Krna, Ušaj Just iz Plač, Zdravje Matija iz Bovca. Prosilcev za vsprejem bilo je letos in). Udbor je izbral izmed njih le 12 najbolj vrednih. V spomiu ninorjeiietiit itaiijan- ske^n kralja so priredili llaliiani v so- boto veeer neko predavanje. Predavali jim je prišel odvelnik Scliiavi iz Vidma. Predavauje se je vršilo v glediščni zgor- ! nji dvorani. Prišlo je k predavanju tudi več Italijaiiov iz Vidma. Pri vhodu je strazila nieslna straža v paradi. Mi v re- snici ne vemo. koliko časa bodo Italijani še zloi'abili ta grozen urnor kot prelvezo za svoje iredentovske demonstracije. Vse to. kar se je godilo o priliki kraljevega umora in se še vedno godi, napravlja na nas vtis. kakor da l)i Italijani manj za- lovali po kral.ju nego se veselili, da jim je dano pod pretvezo žalovanja prirejati protiavstrijske demonstracije. Avstrijska Xizza in njcn prali. —• Sei sein na sprehod proti juzneiuu kolodvoru. Bilo je proti večeru, has ko dospejo trije vlaki z Dunaja, Trsta in iz Italije. Slučajno je dospelo ta večer vse polno potnikov, ki so večinoma za- sedli vozove ter se peljali v mesto. Hkratu jib je zavil gost prah v svoje, ne baa prijetno okrilje, tako, da se ni videlo iz njega ne potnikov, ne konja in skoro tudi ne voza. Kako prijeten mora biti la prvi utis na ptujca, ki si pride zdravit v Gorico svoja bolna pljiiča?! Našim Go- ričanom dopada Je denar, katerega pri- nasajo tujci v mesto, a da bi za njibovo ugodnost skrbeli, za to jih ni Bog uslva- ril. Pa se čudijo, da prihaja vedno manj tujcev v Gorioo! Naši niestni očetje bi storili veliko bolje, ako bi skrbeli za to, da se odstranijo taki nedostatki, nego pa, da se toliko bavijo s politiko. Ogenj. — Sinoci ob 10. uri je za- celo goreti na šempeterski cesti v Pod- turnu. Vnel se je hiev posestnika, ki ima hiso tik zavetišča sv. Jožela, ki je v kralkein času pogorel do tal. Zgorela je večinoma že spravljena pica in dve pra- «eti. Tudi ob govejo živino bi bilo, da se ni ohrabril nek kmet iz Podturna, po domače Simonut, ki je ne brez lastne nevarnosti, ko je plamen že švigal po Sovedih, planil v hiev ler jih resil. Bolj kasno so prišli ognjegasci, ki so ogenj po- polnoma ugasili. — Kako da je nastal °genj, se ne ve. Tatici. V soboto zveeer so areti- '¦ali Ano Kotar. staro 25 let in Marijo Kavcic, staro 19 let. stanujoči v ulici Leoni St. 15 iz Podgore obadve delavki v tovarni. Obtožila jih je namree Ana Grilanec stanujoca v ulici Kočevija št. '• da so jej ukradli jedno zlato žensko 1111>, jedno srebruo ovratno verižico, jedno ^'(), 10 platnenih rut, jedno srajco, 2 nJci.ra blaga in '6 krone. Poleg tega da st'd ukradli Ani Hrovatin 2 dctsetaka; Ani Ganic 2 srajci in jedne svitice, Jo- želi Kojk jedno srajco. Nasli so tudi v Ssnetišcu pri njih jedno zlato verižico, ^' je lastnina sobarice Dore Seine. Ko H0 jiina preiskali stanovanjt1 so našli pi-i nJih še več ukradenih rcči. Vse ukradene »•eCi so vredne 91 K 10 b. Pretep pri ženitvi. V nodoljo se ^ obhujalu v Št. Petru /cnitev in pova vabilo seje pri tej priliki na kozarec tudi kakih dvajset mladenicev. Oni, ki niso J|li povabljeni, so povabljence zavidali in ^0 sklenili maščevati se had njirni. (^akali so jih loraj pred hišo, v ka- terej se je vršii.i svatba, in ko so po- vabljenci prišli iz hiše. napadli so neke- ga Alojzija Di'oca in ga znčeli pehali: Anton Keščič ga je pahnil celo tako hudo, da ga je prevrnil v Vi'tojbico; Jože 1'avlin pa ga je vrhu tega udaril po nosu tako hudo, da je moral v bolnišnico. \atjdiLiio Iruplo v Sot'i. Včeraj popoludne so na.sli na diisnem bregu Soče nasproti Šl. Andreža niožko Iruplo. I'topljenec. katerega je Soča prinesla do lu, ima kakih 50 let in je popoluonia nepoznan. I'hil s<> jc v nedeljo ponoci zidar Jakob Kovačič h Modrrja. Šel je bil zvečer v bližnji Poljubinj kupovat kravo. Tarn se je menda nasrkal nesrecnega žganja. in je padel, domov gredoč, pod zid, kjer je obležal nirtev. (iad jt1 pit'il nedavno nekega A u d r c j a IS I a v r o iz Kala. ko je napravl.jal hosto. Mož se je lako prestrašil, da za prvi hip ni znal storiti druzega. nego da je bežal proti bližnji hisi; a zaslrupljenje krvi je prov/rorilo, da je na polu padel v omedlevico. Ljudje, ki so ga slučajno našli, so ga spravili do- mov in poskusili vsa sredslva. da ga ottno snirli. Naposled se jim je posrečilo ga resiti, a iuož je prestal budc boh;- cine. • Županstvo v Kobariihi nas prosi, da objavimo lo-lc: Ker pad»' tržni dan 9 sept, v nedeljo držal se bode trg 10 sept, in sicer za blago in živino. Ob jednem se naznanja da se bodo dr/.ali tudi trgi za živino v pondeljek po zahvaljenci in 9. marra vsaktiga [otn. Kii/pis stijx'udijov. — Hazpisuje se eden deželui stipendiji po (500 kron, ki jih je ustanovil deželni zbor se sklepom 10. sepU'inbra 1888 v spomin šlirideset- lelnice vladarstva Nj. Vel. presv. cesarja Franca Jožela 1. 1. Ueležiti hv. morejo te ustanove dijaki, sinovi očeta rojenega, stanujocega in pristojnega v tej groliji, slusatelji prava, medicint», eventuelno tnodroslovja, poli- tehnike ali višjc^ poljednlske sole — na kateriiin nv-trijskeni vseiuMlisci — skozi vsa leta vseučilisčnih sludij, drž(jč s(i ob- stoječih poslavnih pr. t. in. pod naslovom Fi*an Jaklič, ucitelj ¦¦- Dobre- polje. Tisti tovari.ši in tovarišice, ki so zadrzani osnovnega shoda se udeležitl, naj pismeno naznanjajo svoj pristop k drustvu do 10. septembra. „Slomsekovi zvezi" je podlaga od- ločno delo na polju slovenske prosvete „no le s sunmimi veselicami. iepimi govori in visokodonecimi napitnicami, temuč zla- sti z odlicnimi dejanji rnoramo ob- hajati stoletnico nasega velikega uznr- nika". Namen dru^tva izraža § 1. osnova- nill pravii s sledecimi besedami: ,,Slom skova zveza" slovenskih ueiteljev je dru- štvo slovenskih ueiteljev in učiteljic, ka- tehetov, obrtnih in srednjesolskih ueite- ljev in proiesorjev drugih javnih zavo- dov, vzgojileljev in prijateljev sole, ka- teri hočejo podpirati nravno-verske, pe- dagogiške in patrioliške sinotre sole te- ineljcin katoliških načcl in zastopati ma- terijalno stanovske interest1 ueiteljstva. I'olitiski smotri so izključeni." B (Ml u i clani drustva (§ 0.) mo- rcjo biti vsi na javnih in zasebnih Ijud- skih in inescanskih solab stalno ali za- casuo names'-eni učitelji, učil(.'ljice in ka- ti'heli, c. kr. okrajni šolski nadzorniki, prolesorji in ucitelji obrtnih, srednjih in enakih sol in drugih ueilišč, uč-itoljice ročnih del, vpokojeni učit(?lji in učiteljice, naposl(!(l oni vzgojilelji. ki se pečajo z vzgojo kot /.ivljenjskim smotrom. Podporni člani (§ 8.) so one osebe, ki se ne morejo prištevati oniin v § 5. imenovanim, a vendar plačujejo v drustvene namene najmanj eno krono na leto. U s t a n o v i t e lj (§ 9.) je oseba, ki je podarila druStvu najmanj 50 kron. Č I a n a r i n a za redne člane znaša dve kroni, za naročnike „Slov. Učitelja" eno krono na leto. Odbor ima po § 21. biti tako se- stavljen, da je iz i5esterih učiteljev, treh veroučiteljev, oziroma duhovnih profesor- jev in treh u^iteljic. Z drustvom je v zvezi p o d p o rn I zaklad (§ 39.), namenjen v podporo v šolah se nahajajočim sinovom in hčeram rednih članov. To so ob kratketn glavne točke dru- stvenih pravii, ki se bodo na osnovalnem shodu predložila udeležencem in po po- trebi izpremenila. Plemenit dar. — Magistratni po- licijski svetnik v Ljubljani, gospod Fran Podgoršek, daroval je za Slomšekovo ustanovo, ki je namenjena revnim dija- kom, 100 K. Posli Ijubljanskekreditnc bankc: Nakup in prodaja vrednostnih papirjev in valul, posebno rent vseh vrst, zastav- nih pisem, železniskih prioritet, akcij, srečk. neinških mark, laskih lir, rubljev, amerikanskih dolarjev itd. Vnovčevanje kuponov, izžrebanili zastavnih pisem in srečk. Zavarovanje proti izgubi pri kurzu pri izžrebanju srečk, zastavnih pisem in prioritet. Vinkulacija in devinkulacija vrednostnih papirjev vseh vrst najkulant- neje. Kavcije vojaških ženitev, kakor tudi vse druge kavcije v vrednostnih papirjih preskrbuje ceno. Denarne vloge obresluje od dne vloge do dno vzdiga s 4% 'ii izplačuje tudi večje zueske proti zelo kratki odpovedi. Posojila na vred- nostne papirje z zmernimi obrestmi. — Sprejemanje vrednostnih papirjev v shrambo in oskrbovanje. Bevizija izžre- banih .številk in odrezovanje kuponov. Eskomptovanje menic kulantno in ceno. lncasso menic na vse tuzemske in ino- zemske bančne trge. Dovoljenje domici- lovanja menic izven Ljubljane v zvezi z banko stoječih slrank. Stavbeni krediti s primerno podlogo najkulanlneje. Blagovni oddelek. Nakup in prodaja blaga v ko- misiji. Poleg tega bodo se vse druge v bancno stroko padajoče transakcije naj- skrbneje izvrsevale. Bavnateljstvo „Ljub- Ijanske kredilne banke". Trojrke povila je žena Janeza Aljancica, tovai-niskega delavca na Savi pri Jesenicah. Po porodu je mati umrla, otročiči so pa vsi zdravi. Pred 14 me- seci je žena povila dvojeke. Nova Vilharjeva opera. — Naš rojak gospod proi'esor F. Vilhar v Za- grebu piše sedaj novo opero „Ivanjska kraljica", kateri besedilo je napisal pesnik Milivoj Podravski. Gospod Vilhar je svoji operi ,.Smiljani" pridejal na koncu nov prizor ter se bode ta opera, kakor se ciije, pela tudi na slovenskem odru v Ljubljani. Skoro ueverjetiio! — Čujeino, da je znana s 1 o v e n s k a stavbinska tvrdka Knez & Supancic v Ljubljani vse po- tr«;bščine, kakor: železje, orodj<» itd., ka- tero bode pol.r(d)ovala pri njej izroceni regulaciji Ljubljanice ob Zalogu, na- rocila pri zagrizeni nemcurski tvrdki B a k u s c h v Celju. In vendar razpolaga z vsemi temi rečmi tudi velika novo- ustauovljena slovenska tvrdka Maj di- č e v a v Celju. S tern činom je tvrdka pokazala, koliko jej je za narodno na- čelo, — celjskim nemčurjem pa dala nov povod da se nam rogajo in pojö nad nami slavospeve. Brca za biro, — Ko je hotel celj- ski „Sokol" prirediti 15. avgusta letos svojo slavnosl, je celjski župan to slav- uost prepovedal na jako žaljiv način. Daljevkljub itak dostavljenemu prepoved- ncinu odloku se po inestu nabiti plakate, na katerih inestna oblast prepoveduje slovensko slavnost, čes. „Sokolovau slav- nost bi bila izzivanje mestiKjga prebival- stva. Toda takoj po tej prepovedi so si izmislili Nemci, da napravijo početkom tega meseca v Celju svoj „Hauptgaulag"1. A t e slavnosti Nemec Stiger n e pre- pove, čeraVno bode ista najhuj.se izzi- vanje slovenskega naroda na Štajerskem. ,.Hauptgautagi" imajo v Celju vso pravico, a slovenski ,,Sokol;' nobene! DaleČ snio že ! Obsojeii burs. Celjski jurist Caesar Babesit je bil obsojen na 20 K, ker seje zaletel v g. Detičeka in ga za to ger- mansko ljubeznjivost še ozmerjal. Nasledki pijanč«vanja. — V ne- deljo 26. avgusta so se stepli po noči pijanci v Kapli ob Dravi na Koroškem. Eden gluh in mutast je obležal mrtev na mestu pretepa, preboden z nožem v sree in na več krajih. Zlobneže imajo že pod ključem. Nesrečno pijančevanje ! „Slavisches Echo4', v nemškem je- ziku pisani slovanski öasnik, kateri izdaje na Dunaju g. Fran Podgornik, prinaša najzanesljivejäa poročila o vsem gibanju Slovanov, v gospodarskein, kulturnem in politič-nem oziru. Na listu sodeljujejo rnnogi odlicni slovanski učenjaki in pu- blicisti. Kdor zna nemški in se želi pou- citi o tekoüih vprasanjih v slovanskem svetu, naj si naroči „Slavisches Echo". Celoletno stane 12 kron, polletno G K. četrtletno 3 K. Naslov: „Slavisches Echo", Dunaj, X. Eugengasse štv. 37. Na katoliski shod v Zagrebu pride tudi častitljivi vladika Strossmayer. „Dom in svet" prinaša v 17. zvezku to-le vsebino. 0 lepoti. (Dr. Fr. Lampe) Idile planinske.... VI. VII. (Ljud- mila) 0 ta testament! (Podgoričan). Lu- žarji. (1. S.) Gresnica. (Josip Knaflič). So- cijalni pomenki. (Dr. Iv. Ev. Krek). Nekaj spominov s pariske razstave. (F. 0.) Slike. Kuna v (ilasgovu. V Glasgovu na Angleškern se je pojavila kuga. Vsled tega so vse sole v mestu in okolici za- prte in vsi javni lokali, cerkve itd. pod strogim polieijskim nadzorstvom. Značilno pa je, da se bolezen širi le bolj mej otroci, katerih je pomrlo že večje število. Objava. Podpisauo vodstvo javlja, da prične redni poduk na c. kr. pripravniei za učiteljišča v Sezani due 17. septembra t. 1. lJo jako ngod- niini poyoji. Naslov pove upravnislvo ru/.poslalo 135 stulpuil) ur v popolno za kraj»1 avstro-cycrski1 monarhiji' v sodili oil ;")('> lilrov naprej. Na zalilcvo posilja liuli iizorci». Cene zmerne. Postrežba postcita. j^nton ^on, klolmčjir in goslilničar v Seincniški ulici. ima hogalo /alogo raxnuvi'slnih kloUukov in ločivsvuji krčmi prisl- na (K)inara vina lei' ])Ootrežo ludi / jako iikiisiiimi jedili. Posli'O/ha in ccno jako sulidno. Nova politična knjiga! Ravnokar izšla! Naši narodni grehi. Kako bo z vojsko? SlovTiici'in v sviirilo in v pouk napisa! Fod^'i'ajskl. (.!(Mia 5O vin. po posti ö nvč. v(»č. Dobiva se v »Xa- rodni tiskanii^ v Goj'ici, ulica Velhii'ini his. Stev. 9. in pri (i. Likar-jn, Scnioniškc ulice 10. ltu/S>roi)šl(Mii. dela povsein vi'i'dni c izplaravajo lislcmn, ki prineso knjizicu. (!(? [m laslnik hranilne knjižice žcli, da naj se sine izplarali le njeinu, bodi* ravnaleljslvo laki pridržek (viiicnliiin) zaznauiovalo na knjižici. Hranilne vloge se vračajo: du -00 K brez nupuvedi, du (>()() K po enuinesečni odj)ovedi, du 2000 K po liiniesečni udpovedi, veeji zneski po šeslniesečtii odpovedi. Lastniki hranilnib vlug niso odgovurni za inurebilne izgube. Vso udgo- vornust iiniijo izključno laslniki deložev. 9flr Centralna Posojilnica daje posojila. ^9R 1. na vknjižbo po 5' ,>; 2. na menice in sploh na osebni kredit po 6'/,. 3. na tekoči račun po pogodbi. Centralna Pusujilnicn je zveza ill snk(UŠ(vMk ^ospodarsklll zadl'lig na (jloriskcilll in jt^ kot laku vredna jtodpure in priporučila ud strani vseh guriskih Siovenctiv. Uradni prostori so v ulici Vetturini štev. 9M v pritličju. Uardne ure vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9 do 1 ure.