MED TEORIJO IN PRAKSO Vključevanje dijakov tujcev v srednješolsko izobraževanje Zdenka Sušec Lušnic, profesorica slovenščine in družboslovja, Šolski center Ravne, Srednja šola Ravne Slovenija je postala pomembno križišče migracijskih tokov. Posledično se tudi na Srednjo šolo Ravne vsako leto vpiše precejšnje število dijakov tujcev. Dijaki so predvsem iz jezikov- nih okolij bivše Jugoslavije, precej pa je tudi vpisa mladostnikov, katerih materni jezik je albanščina. Temelj uspešne integracije priseljencev, in to ne samo v šolsko življenje, temveč tudi v širšo lokalno skupnost, je obvladanje jezika okolja, torej slovenščine. S poučevanjem le-te kot drugega jezika se na šoli ukvarjamo že nekaj časa, seveda pa pri tem ne gre brez težav. Te poskušamo sproti odpravljati in tako iz leta v leto izboljševati način izobraževanja tujcev. Da bi bila pot integracije tujih dijakov čim hitrejša, smo z razrednimi urami v ta pro- ces poskušali vključevati tudi oddelčne skupnosti, v katerih so tujci, s pomočjo projektnih tednov širšo dijaško skupnost, na konferencah pa s pomočjo osveščanja in opozarjanja na težave, ki so se pojavljale pri tujih dijakih, tudi vse pedagoške delavce. Ob vsem tem smo spoznali, da se moramo načrtovanja procesa integracije tujcev lotiti celovito, predvsem pa s podrobno strategijo, ki bo vključevala vse subjekte šolskega življenja. Uvod šolstvo je v letu 2009 izdal Smernice za izobraževa- Migracije srečujemo v vseh zgodovinskih obdobjih. nje otrok tujcev v vrtcih in šolah. S tem so se posta- Moderne evropske družbe, in tudi večina svetovnih, vili temelji vključevanja otrok tujcev v vzgojno-izo- so etnično mešane. To je značilno tudi za Slovenijo braževalno delo, ki zadevajo tako predšolsko vzgojo in močno vpliva na naša družbena razmerja ter nas kot tudi osnovno- in srednješolsko izobraževanje ter hkrati sili, da se tovrstnemu dogajanju neprestano delo v dijaških domovih. Gre za okviren dokument, prilagajamo. Republika Slovenija mora tako kot vse katerega namen je pomoč šolam pri vključevanju ostale članice Evropske unije tujcem zagotavljati po- tujcev in pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega goje za njihovo vključevanje v vse sfere življenje, torej dela. To je pomenilo, da je vsaka vzgojno-izobraže- tudi na področje izobraževanja. To nam narekuje naš valna institucija še tri leta nazaj sama iskala konkre- temeljni pravni akt – Ustava Republike Slovenije, na tne rešitve in na osnovi teh pripravila lastne načrte osnovi katere imajo tujci v Sloveniji v skladu z med- dela. V pomoč so nam bili napotki in predlagane re- narodnimi pogodbami vse pravice, razen seveda šitve v omenjenem dokumentu, predvsem pa smo tistih, ki so v ustavi in z zakoni opredeljene le za dr- bile šole prepuščene same sebi in iznajdljivosti, kako žavljane RS. otroke tujce čim uspešneje vključiti v življenje in delo šole, hkrati pa tudi v delo širše lokalne skupnosti. Slovenija se je po osamosvojitvi najprej srečala z be- gunci iz bivših jugoslovanskih republik, a je bila ta Tujci na Srednji šoli Ravne integracija dokaj neurejena, saj so imeli takratni pri- V zakonu o tujcih (Uradni list št. 003-02-6/2011-5) je seljenci naziv začasnih beguncev. Današnji status definirano, da je tujec oziroma tujka vsakdo, ki nima tujcev urejata Zakon o tujcih in Uredba o integraciji državljanstva Republike Slovenije. To je tudi izhodi- tujcev. S sprejetjem uredbe smo podrobneje uredili šče za opredelitev dijakov tujcev na naši šoli. Z vo- še pogoje za izobraževanje tujcev in njihovo vključe- denjem evidence le-teh smo za potrebe ministrstva vanje v našo družbo. Zavod Republike Slovenije za začeli v šolskem letu 2011/12. 30 25 20 15 10 5 0 2011/12 2012/13 2013/14 2014/15 2015/16 2016/17 2017/18 2018/19 2019/20 2020/21 50 Graf 1: Število tujcev na SŠ Ravne od šol. leta 2011/12 do 2020/21 Didakta Graf 1 prikazuje, kakšno je bilo število tujih dijakov v zadnjih desetih letih, odkar smo začeli z vodenjem evi- dence vpisa le-teh. Največji porast se je zgodil ravno med šolskima letoma 2014/15, ko je bilo na šoli šestnajst tujcev, in 2015/16, ko se je število povečalo za deset, kar pomeni, da je bilo v tem šolskem letu na šoli šestin- dvajset tujih dijakov. V naslednjih letih je število tujcev ostajalo približno enako ali pa se je rahlo zmanjševalo. Letošnje šolsko leto imamo na šoli tako osemnajst tujih dijakov. Pri vključevanju v šolsko življenje sta pomembna tudi narodnostna struktura oziroma materni jezik priselje- nih dijakov. 16 14 12 10 8 6 4 2 0 2011/12 2012/13 2013/14 2014/15 2015/16 2016/17 2017/18 2018/19 2019/20 2020/21 srb. bos. alb. mak. Graf 2: Število tujih dijakov glede na materni jezik (2011/12–2020/21) Iz grafa 2 je razvidno, da je zelo naraslo število tistih dijakov, katerih materinščina je albanščina, in sicer iz enega dijaka v šol. letu 2011/12 na šestnajst dijakov v šol. letu 2015/16. Sledijo jim dijaki z bosanskim maternim jezikom. Število teh se je iz leta 2011/12, ko sta bila na šoli dva, leta 2015/16 povečalo na devet dijakov. V prvih dveh letih popisa smo imeli na šoli tudi Makedonce (2011/12 trije, 2012/13 dva), srbsko govoreči dijaki pa so bili vedno v manjšini (eden ali dva, od leta 2014/15 ni bilo nikogar). V letošnjem šolskem letu imamo na šoli enajst bosansko in sedem albansko govorečih dijakov. Tuji dijaki glede na željeni poklic svobodno izbirajo izobraževalni program. Večina se jih vpiše v srednje po- klicno izobraževanje. Tako je tudi v letošnjem šolskem letu več kot po- lovica tujih dijakov vključenih v srednje poklicno izobraževanje, od tega je pet albansko govorečih, v srednje strokovno izobraževanje je vpisanih šest dijakov, od tega sta dva albansko govoreča. V po- klicno-tehniško in nižje poklicno izobraževanje pa letos ni vpisanega nobenega tujega dijaka. Potek integracije v šolsko okolje Integracija naj bi bila dvosmeren proces. Gre za to, da se ne prilagajajo le migranti večinskemu delu prebivalstva, temveč jih slednji tudi sprejemajo, in sicer tako, da lahko tujci v novem okolju izražajo SPI SSI kulturo svoje izvorne države. Le na tak način se bodo tujci kvalitetno vključili v novo družbo in s Graf 3: Tujci v izobraževalnih programih tem prinesli družbi dodano vrednost. Vse preveč v šol. letu 2020/21 pogosta pa so pričakovanja, da se bodo prilagaja- 51 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO li zgolj migranti, da se bodo le oni učili od prevla- osnovnega strokovnega izrazoslovja. Še posebej to dujoče družbe, medtem ko je koncept vzajemne možnost svetujemo albansko govorečim dijakom, učljivosti kultur skorajda povsem izključen. saj je tukaj sporazumevanje najtežje. Albanščina namreč ne spada v skupino slovanskih jezikov, kot Problem pri integriranju tujih dijakov v veliki meri na primer bosanščina in srbščina, ki sta sorodni predstavljajo njihove kulturne navade in vrednote, slovenščini, temveč je to povsem samostojen jezik pa tudi njihovo nepoznavanje slovenske kulture. znotraj indoevropske skupine, ki naj bi bil delno Največja ovira pa je slabo znanje ali celo popolno romaniziran. Poleg tega ti dijaki tudi zelo slabo ob- neznanje slovenščine, kar jim preprečuje socialno vladajo angleščino, kar še dodatno otežuje zače- mreženje z drugimi, slovensko govorečimi dijaki. tno komunikacijo. Težavo predstavljajo tudi razlike v učnih načrtih in standardih znanja v primerjavi s šolami, ki so Žal se za varianto enoletnega izobraževanja v niž- jih obiskovali v svoji državi. Kljub temu da so bili v je poklicnem izobraževanju odloči le malo dijakov, prejšnjih šolah uspešni učenci z lepimi ocenami, je saj večina v tem, da ne obvladajo učnega jezika, njihovo znanje zelo slabo in pomanjkljivo. Ker ne ne vidi ovire in se tako vpisujejo v programe glede obvladajo slovenščine, pa ta primanjkljaj zelo težko na poklicne želje. Več kot tretjina jih je zaradi ne- nadoknadijo in tako iz prejšnje podobe uspešnega znanja učnega jezika v prvem letu izobraževanja dijaka padejo v skupino neuspešnih, kar slabo neuspešnih in se večinoma odločijo za ponavlja- vpliva na oblikovanje njihove samopodobe nje letnika, le redkokdo pa za prepis v nižji poklicni v novem okolju, nemalokrat pa so tudi tarča program. posmeha s strani slovenskih dijakov. Sama sem po izobrazbi slovenistka in sem poleg Pomembno vlogo igra tudi drugačna vloga star- rednega poučevanja na šoli zadolžena tudi za to, šev pri vzgoji oziroma v družini. Matere s šolo ni- da tuje dijake dodatno poučujem slovenščino. To majo stika, prav tako pa se šola zelo težko poveže poučevanje je namenjeno pridobivanju osnovnih z očeti, bodisi zaradi nezainteresiranosti za sodelo- sporazumevalnih zmožnosti, s katerimi se bodo vanje bodisi zaradi prezaposlenosti oziroma odso- tuje govoreči dijaki lahko čim hitreje vključili naj- tnosti z doma. Tuji dijaki velikokrat živijo v okrnjeni prej v razredno skupnost, kasneje pa tudi v širše družini, saj pogosto del članov, največkrat mati in šolsko okolje, hkrati pa postavili temelje za pridobi- mlajši člani družine, še vedno živi v matični državi. vanje strokovnega znanja in besedišča. Na šoli opažamo, da se zlasti albansko govoreči di- jaki zelo težko integrirajo, saj se izven pouka, to je Način dela pri dodatnih urah slovenščine med odmori ter po pouku in pred njim, družijo iz- Še pred časom smo imeli na razpolago samo dve ključno z mladostniki svoje narodnosti in se pogo- dodatni šolski uri in glede na to, da smo jih izko- varjajo v albanščini. To grupiranje negativno vpliva ristili za usvajanje osnovnega besedišča in slov- na slovenske dijake, kar včasih povzroča verbalne ničnih struktur, smo v ta način pouka vključili le in tudi fizične spopade. Vsi ti dejavniki nedvomno tiste tuje dijake, pri katerih je znanje slovenščine na proces integracije delujejo zaviralno ali pa ga bilo zelo nizko ali pa tega znanja sploh niso imeli. vsaj otežujejo. V ta namen smo znanje dijakov preverili z učnim listom, s katerim smo ugotovili njihovo obvladanje Slovenščina kot jezik okolja splošnega besedišča in preprostih stavčnih struk- Za tuje dijake predstavlja slovenščina kot drugi tur. jezik, ki je hkrati tudi učni jezik, največji zaviralni dejavnik pri integraciji. V kolikor dijaki pridejo na Na osnovi njihove materinščine smo jih razvrstili v našo šolo neposredno iz svoje matične države, ne dve skupini: eno skupino so predstavljali dijaki, ki obvladajo niti osnovnega besedišča. Tudi če so di- so govorili slovanski jezik, v drugo pa so bili vključe- jaki pred vpisom na našo šolo že obiskovali nekaj ni albansko govoreči dijaki. To je pomenilo, da smo razredov slovenske osnovne šole, je njihovo spora- se z vsako skupino sestali enkrat na teden, kar je zumevanje v slovenščini zelo slabo in pomanjklji- seveda za učinkovito učenje jezika premalo. Dijaki vo. V večini primerov so sposobni le ustne komu- so sicer snov, ki smo jo predelali pri dodatnih urah, nikacije, medtem ko imajo na pisnem področju v utrdili še pri rednih urah slovenščine. Prav tako so znanju slovenskega jezika velik primanjkljaj. Zaradi dobili tudi domače naloge, in sicer za vsak dan v te ovire dijakom pri vpisu v izobraževalne progra- tednu, da so se jezika učili čim bolj nepretrgano. me predlagamo, da se prvo leto vpišejo v nižje po- Pri srbsko in bosansko govorečih dijakih, kjer je bil klicno izobraževanje in šolsko leto predvsem izko- zaradi sorodnosti njihove materinščine s slovenšči- ristijo za učenje slovenščine. Zaradi manj zahtev- no napredek hitrejši, smo lahko približno po treh nega učnega programa na prej omenjeni stopnji mesecih že začenjali z vodenim domačim bra- se lahko ti dijaki v veliki meri posvetijo pridobiva- njem slovenske knjige, kar pomeni, da smo se do- nju splošno sporazumevalnega besedišča in tudi govorili, koliko strani izbrane knjige bodo prebrali 52 Didakta do naslednjega srečanja. Nato smo se pri uri pri- ter osnovne slovnične oblike. »Napredovalnika« bližno deset minut pogovarjali o prebranem, dijaki ni ocenjevala, njegov namen pa je bila povratna pa so si izpisovali nepoznane besede, ki smo jih pri informacija dijakom in njej, koliko so napredovali uri skupaj razložili. Na tak način so dijaki prebrali v učenju slovenščine in kje ostajajo njihova šibka roman Gorana Vojnovića Čefurji raus!. področja. Na osnovi rešenih napredovalnikov in z upoštevanjem še drugih kriterijev, na primer ude- Ker še vedno ni bilo učnega gradiva, ki bi bilo pi- ležbe pri urah, sodelovanja, pisanja domačih nalog sano neposredno za srednješolsko populacijo, ga in dela pri rednih urah slovenščine, je dijaka konec je kolegica slovenistka, ki je koordinatorica projek- šolskega leta skupaj z njegovo učiteljico slovenšči- ta za poučevanje tujcev, pripravljala sama. Pri tem ne ocenila, ta ocena pa je služila kot uradna ocena, si je pomagala z obstoječimi učbeniki za začetni ki se je vpisala v redovalnico in na podlagi katere tečaj slovenščine kot drugega/tujega jezika, ki so je imel dijak tujec ocenjen predmet slovenščine v namenjeni odraslim: Slovenščina Ekspres, A, B, C prvem letu izobraževanja na naši šoli. … 1, 2, 3, gremo in Slovenska beseda v živo. Pri pou- čevanju albansko govorečih dijakov je uporabljala Težave ob poučevanju slovenščine kot drugega tudi gradivo, ki je bilo namenjeno osnovnošolski jezika populaciji, na primer Slika jezika ali prosto dosto- Največji problem pri vsem tem je bila nedvomno pno spletno gradivo na naslovih http://www.med- premajhna kvota dodatnih ur za poučevanje slo- kulturnost.si/ in http://www2.arnes.si/. V glavnem venščine. Omenjena težava se je odražala tudi v pa je njeno delo temeljilo na gradivih, ki jih je pri- številu učiteljev, ki so bili vpeti v poučevanje slo- pravila sama. To so bile različne PowerPoint pred- venščine kot drugega jezika. Za poučevanje je bila stavitve, didaktični pripomočki, kot so igra Spomin, zadolžena le ena kolegica, druge slovenistke pa različne igralne plošče, sličice pantomime, križan- smo zgolj pomagale, tako da smo pri urah sloven- ke, rebusi, priprava stripov, ki so jih dijaki ustno in ščine poskrbele za individualno učenje teh dijakov pisno opisovali, preko spletnega kanala YouTube na osnovi vaj, ki jih je kolegica pripravila. Želja je jim je posredovala krajše preproste prispevke, ki so bila, da bi se skupina učiteljev za delo s tujci pove- jih poslušali in potem ustno obnovili ali pa samo čala in bi tako lahko dijakom zagotovili intenzivnej- gledali ter jih razlagali in podobno. še učenje jezika. Razmišljali smo tudi o tem, da bi s pomočjo občine preko javnih del zaposlili učitelja, Predelano snov so trikrat v šolskem letu preverili ki bi lahko izvajal še dodatne ure, prav tako smo z delovnimi listi, ki jih je poimenovala »napredo- razmišljali, da bi v to delo vpeli tudi knjižničarko valnik«. Delovni list so dijaki reševali individualno, oziroma tim učiteljic, ki bi izvajale dodatno učno z njim pa so preverili pisno in slušno razumevanje pomoč. 53 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Veliko težavo je predstavljala tudi razpršenost ur, braževanja v Republiki Sloveniji. Ta tečaj šola izvaja saj bi bili učinki učenja jezika boljši, če bi lahko po ustreznem programu v strnjeni obliki v prvem vzgojno-izobraževalno delo organizirali tako, da ocenjevalnem obdobju šolskega leta oz. najdlje bi učenje slovenščine kot drugega jezika potekalo do konca januarja tekočega šolskega leta. Ude- strnjeno tri do štiri mesece, nakar bi se dijaki tujci ležba na tem tečaju je za tuje dijake obvezna. Po na osnovi usvojenega učnega jezika lahko vključili opravljenem tečaju dijak opravlja preizkus znanja v redni izobraževalni proces. slovenščine po Skupnem evropskem jezikovnem okviru na ravni A2. Preizkus opravlja na šoli, kjer je Velik problem je bil in je tudi še sedaj nizka mo- opravljal tečaj, izvaja pa ga učitelj slovenščine. Šola tivacija za učenje jezika okolja. Seveda to dejstvo dijaku po uspešno opravljenem preizkusu izda po- ne velja za vse dijake tujce, je pa problem zlasti trdilo. Za dijake, ki preizkusa znanja iz slovenščine pri albansko govorečih dijakih, ki tudi načeloma ne opravijo, šola organizira dodatne ure. Ti dijaki se prihajajo iz socialno šibkejših družin. Posamezni testirajo še enkrat, to je ob koncu šolskega leta. dijaki so se tako izogibali dodatnim uram sloven- ščine, velikokrat s seboj niso imeli potrebščin, to je Pri bosansko govorečih dijakih je načeloma manj delovnih listov in zvezkov, tudi domačih nalog niso težav, večina jih dokaj hitro usvoji slovensko bese- delali redno. Se pa zelo pogosto pojavlja, da ti dijaki dišče. Pri albansko govorečih pa so težave, saj je niso nemotivirani le za delo pri učenju slovenščine, njihovo usvajanje slovenskega jezika precej poča- temveč na sploh za delo pri pouku, torej tudi pri snejše kot pri bosansko govorečih dijakih, zato tudi drugih predmetih. Vzrok za to gre verjetno iskati v zelo težko opravijo test oz. ga večkrat ponavljajo. slabem predznanju, slabih učnih navadah, v neza- Pravilnik Srednje šole Ravne določa, da lahko dijak vedanju pomena učenja in izobrazbe, nemalokrat tujec, ki ni opravil preizkusa iz slovenščine, napre- pa jim je Slovenija le vmesna postaja selitve v preo- duje v višji letnik, če je pri ostalih predmetih uspe- stale evropske države, kjer že živi kateri od njihovih šen, oz. izjemoma napreduje tudi z dvema neza- sorodnikov. dostnima ocenama. Pred dvema letoma, to je v šolskem letu 2018/19, Druge možnosti šolske integracije je na področju poučevanja slovenščine tujih dija- Dejstvo je, da se tuji dijaki ne integrirajo samo sko- kov na srednji šoli vendarle prišlo do sprememb. zi učenje slovenščine. Še pomembnejši dejavnik Država je s Pravilnikom o tečaju slovenščine za di- uspešne integracije, ki predstavlja tudi motivacijo jake v srednjih šolah opredelila intenzivni tečaj oz. za učenje tujega jezika, je okolje, kjer se bo prise- število dodatnih ur slovenščine za dijake tujce. Ta ljenec počutil varnega in sprejetega, kar mu bo pravilnik ureja organizacijo in izvedbo dodatnih omogočalo uspešno socialno vključevanje. Ideal- ur slovenščine za dijake, katerih materni jezik ni ni prostor za ustvarjanje takega okolja je razredna slovenski ali ki niso končali osnovnošolskega izo- skupnost, v katero je dijak vključen, razrednik pa 54 Didakta je tisti, ki mu mora čim bolj pomagati pri vklju- čevanju v to novo okolje. V ta namen lahko izko- risti razredne ure, kjer poskuša med dijaki preseči predsodke ter jih pripeljati do strpnosti in medkul- turnega dialoga. Razrednik lahko pripravi temat- ske razredne ure o strpnosti do drugačnosti in do sprejemanja le-te ter o posameznih vrednotah, kot so svoboda, enakopravnost, solidarnost in spošto- vanje. Dijake migrante lahko vzpodbudi, da bodo na razrednih urah predstavili svojo državo, narod, zgodovino, običaje in navade, jezik in podobno. Enako naj za tujce storijo tudi slovenski dijaki. Do- bro se je izkazalo tudi vzajemno učenje jezikov: migrant uči slovenske dijake svojega jezika, ostali dijaki pa njega slovenščino. Priporočljivo je tudi, če se zadolži dva ali tri dijake, ki bodo dijaku tujcu po- magali bodisi pri prepisovanju snovi bodisi pri dru- gih interakcijah z okoljem. Dobro je, če so to dijaki, ki imajo v razredni hierarhiji višji oziroma vodilni položaj, saj je socialno mreženje v tem primeru pri dijaku migrantu hitrejše. Seveda pa je strpnost do drugače govorečih tre- ba vzpodbujati tudi v širši šolski skupnosti. Idealno možnost za to na naši šoli vidimo v projektnih te- Evropske unije. Ob tem pojavu se nujno srečujemo dnih. Le-te izkoristimo, da se dijaki migranti osta- tudi z integracijo ‒ s procesom vključevanja lim dijakom predstavijo na zaključni prireditvi (pri- migrantov v novo okolje. Tako za migrante same povedujejo o sebi, svoji domovini, načinu življenja kot za večinsko prebivalstvo je pomembno, da v njej, zgodovini naroda, glasbi, kulturi in običajih, so migranti čim bolj integrirani v družbo, kjer se religiji, njihovih znanih osebnostih …) ter o tem pri- soočijo z jezikom okolja, drugačno kulturo in z pravijo tudi razstavo. nekaterimi novimi, tudi nenapisanimi, družbenimi pravili, pogosto pa tudi s predsodki do njih. Pri integraciji pa ne igra pomembno vlogo le razre- dnik dijaka migranta, ampak tudi vsi ostali učitelji, Vsa ta soočanja lahko prenesemo na šolsko okolje. ki ga poučujejo. Pogosto se dogaja, da učitelji ta- Tudi tukaj namreč poteka zelo intenzivno vključe- kega dijaka zaradi slabega znanja jezika ne vklju- vanje v novo okolje in učenje tujega ter hkrati uč- čujejo v aktivnosti pri pouku in s tem dopuščajo, nega jezika, kar sta zapletena in večletna procesa, da je le pasivni opazovalec pouka. Učitelji strokov- ki pa sta lažja, če se počuti dijak priseljenec v okolju nih predmetov naj se zavedajo, da učenje sloven- sprejet in če dobi v šoli ustrezno strokovno podporo. ščine ni samo naloga slovenistov, ampak morajo tudi sami poskrbeti, da bo dijak čim hitreje usvojil Na Srednji šoli Ravne se s tem problemom ukvar- slovensko strokovno izrazje. V ta namen naj mu jamo že skoraj deset let, saj se vsako leto srečuje- pripravijo preprosto razlago strokovnih pojmov mo z vpisom tujih dijakov, še zlasti tistih, katerih v slovenskem jeziku, na začetku pa lahko doda- materni jezik je albanščina. Zavedati se moramo, jo še tuji prevod. Tovrstno delo učitelji strokovnih da pri vključevanju tujcev ne gre samo za to, da pri- predmetov usklajujejo na aktivih, učni in socialni seljenci sprejemajo našo kulturo, ampak moramo napredek dijaka pa se obravnava na sestankih od- ozavestiti, da je, v kolikor želimo uspešno integracijo delčnega učiteljskega zbora. migrantov, potrebno v družbi vzpostaviti sobivanje kultur, saj bomo le tako vzpodbujali njihovo moti- Pomembno je, da se o migrantih, njihovih teža- viranost za vključevanje in jim jo hkrati tudi lajšali. vah, problemih in uspehih govori tudi na učitelj- skih konferencah ter se tako na medkulturnost in tolerantnost opozarja tudi tiste učitelje, ki mogoče Viri in literatura: sami niso vpeti v neposreden odnos z migranti. Štefanac, Nataša (2015): Poučevanje slovenščine kot drugega je- zika. Ljubljana: ISA institut. Vir 1: Smernice za izobraževanje otrok tujcev v vrtcih in šolah. Lju- Zaključek bljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 2009 Slovenija je zaradi svoje gospodarske lege postala Vir 2: Zakon o tujcih. Uradni list RS, št. 50/2011. Dostopno na sple- prehodno območje za širše mednarodne tokove tnem naslovu https://www.uradni-list.si/1/content?id=104275 Vir 3: Dijaki priseljenci na poti k maturi. Dostopno na spletnem migracij, ki potujejo zlasti proti drugim državam naslovu http://www.medkulturnost.si/gradiva/ 55 Didakta