G-ospodarske stvari. Nekaj o rezi in nje koristi. (Konec.) Kaj pa, če se n. pr. ječmen ali oves ne omlati, ampak zdrobi? Res je pri tera mlatenje prihranjeno, a na drugi strani se naj pomisli, da se na tak način zrnje in slama nikoli zmešala, t. j. pravilno pomeSala ne bota. Tu bo preveč ali celo samo zrnje, tam preveč slanie brez zrnja. Na slami, ki je v takih slučajih zvezana v snopje in se navadno ne žanje. teniveč kar popiplje, visi dosti zemlje, celo malih grud in kaniončkov ne manjka med zvezano slamo; vs'e t.o škoduje živalmi, pa ludi stroju, s katerim se reže, ni na korist. Poleg teh vsakdanjih snovij in nesnag nahaja se še cela vrsta nevidljivih tvarin, ki so deloina strupene, ali vsaj povzročujejo bolezni. Ako pa se žito prej omlati, odpravi se vse to iz slame, tako da je čista in neSkodljiva. Ce polagaš pa neomlačeno, pride seme vsakovrstnih plevel v jasli in tako na vsak način zopet na njivo. Kajti če prav pride vse to živini v želodec, kar nič ne oslabi v svoji moči, temveč pride tudi po tem potu v gnoj in s tem na njivo, kjer zopet bujno poganja. Veliko na boljšem je, kdor vsaj na pol oralati snopje in še le to zreže. A v obeh slučajih je to pomisliti, da celo zrnje živini le malo, prav malo koristi, ker ga ne more prebaviti. Kar se je doslej o načinu rezanja in vporabljevanja rezi ali mešanice povedalo, velja v obče. ako se polaga konjem. Naj še sledi nekaj v vporabljevanju rezanice pri goveji živini. Če hočeš prav veliko slame kot klajo porabiti, moraš previdno ravnati. Več ko je slame v zmesi, toliko boliše raorajo biti druge snovi, druge tvarine n. pr. repa, sekanci, tropine, prga. Ako slama ni čista in je nevarnost, da so kake škodljive snovi v njej n. pr. če je plesnjiva, naj se rezanica s kropom popari in če se še malo soli pridene, bo toliko bolj dišala živini in ostala brez zlih nasledkov. Ravno tako naj se pripravlja rezanica iz trde, kisle trave, ki se drugače le težko kot klaja vporabi. Druge stvari, ki so pretrde, kakor bobova ali bičnata slama, se morajo že zategadelj primerno zdrobiti, ker jih drugači živina nikakor povžiti ne more. Luščinje in stročje se prav umestno rabi kot primes h klaji, se ve, da tudi vsaj nekoliko presekano. Da se tvarine, katere se mešajo, bolj zmešajo in se druga druge držijo, naj se zmes poškropi z vodo, če je treba, naj se je prilije nekoliko, le preveč ne. Kar se tiče velikosti rezi, sme se za govejo živino nekoliko daljše rezati, kakor smo to za konje določili. Pa tudi cela slama ni brez vsake vrednosti. Kedar je hudo za klajo, polaga se eela slama, ker se je tako ne porabi toliko, kakor zdrobljene. Kokošji jajčjek obstoji iz 600—800 celie, katerih se vsaka pod ugodnimi pogoji razvije v jajce. Več kot to Stevilo jajec kokoš nikdar ne more nanesti. Gledali je toraj, da jih znese prej, ko mogoče, da je ni treba predolgo rediti. To se le zgodi, če se primerno dobro skrbi za njih živež. Kajti dobro rejena kokoš ali vsaj ona, ki ne strada, znese omenjeno število jajec malo da ne v treh letih. Sestradana pa prenehava skoraj vsak teden in več, ko sedem let bi morala gospodinja jo rediti, če ima toliko ' potrpežljivosti in toliko koruze, prej ko dobi od kokoši isto število jajec, kakor od rejene v treh letih. Ko je kokoš omenjeno svoto jajec nanosila, nima se kaj več od nje pričakovati, nalogo svojo je izpolnila in pečena na mizi diši kaj boljše ko suha, vela, stara kakih osem let. To naj velja slov. gospodinjam. da si vejo svoje kokoši primerno rediti. Sejmovi. Dne 4. decembra v Konjicah, v Mariboru, na Planini, pri Sv. Tomažu nad Veliko nedeljo in na Zelenem travniku. Dne 5. dec. v Radgoni.