20$. Številka. Trst, v soMo, 22. oktobra 1898. Tečaj XXIII. EDINOST (Večerno lzdaoje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Itv. 870. 4 nVČ. ▼ edlnontl Je m o« t „Edlaoit" izhaja dvakrat n» dan. razun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. uri zjutraj. >'»ročni«» znaša: Ohe izdanji na leto . . . ghl, 21'— Za »amo večerno izdanje . „ 12'— Za pol letu,četrt leta in na meneč razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Na drobno ae prodajajo v Trutu zjtitranje Številke po 3 nvČ. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake /.jutranje Številke po 2 nvČ. Izven Trsta po 1 nvč. več. I - . Oglasi *e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. I Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do- . mači oglasi itd. se računajo po pogodbi. , Vsi dopisi naj se poSiljajo urednifttvu. \ Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema lipravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo hi tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Vpravnlitvo, od-pravnifitvo in sprejemanje Inseratov v ulici Molin piccolo Stv. :t, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Dunaj 21. (Nagodbeni odsek.) PorI. l>aron H c h we pel (veleposestvo) je odločno zagovarjal ukupno banko. Glede uvedbe plačevanja v gotovini je treba previdnosti. Govornik je govoril o carinski in trgovinski zvezi in je priporočal razširjenje železnic, osobito v Dalmaciji; nadalje naj se odpravijo davki od prevažanja blaga po Dunavu in naj se napravi jednoten red za mornarje; izrekel je svoje razloge proti temu, da se odpošljejo poročevalci-strokovnjaki na konzulate in je priporočil, naj ne napravi carinska in trgovinska konferenca kakor trajen institut. Govornik je konečno zahteval, naj se kmalo predloži dogovor o kvoti, kakor tudi naj se zviša kvota. Poslanec Lorber (nemška ljudska stranka) je zahteval, naj se v kratkem uravna kvotno vprašanje in je rekel, da bode glasoval proti nagodbi. Poslance Kaiser (nemška ljudska stranka) je zahteval, naj se Avstrija popolnoma loči od Ogerske. Zahteval jo celo vrsto naredeb v prilog poljedelstvu in industriji. »Nemogoče je« — je rekel govornik — »da bi vlada privolila v nagodbo sedaj, ko so notranje politične razmere tako nejasne in se nam je bati celtf prevrata v ustavi.« Govornik se je izrekel za samostojno banko in jo izustil željo glede podržavljenja železnic. Poslanec Kaiser jo rekel na koncu svojega govora, naj se nagodba odbije. Poslanec dr. Lccher (nemška napredna stranka) je obrazložil, da toži Ogerska po carinski ločitvi od Avstrije. Ako se izvede predlagana nagodba, bi tedaj pomenilo to neizogibno gospodarsko ločitev obeh državnih polovic. Govornik je govoril o vrednosti ogerskega trga za Avstrijo, kakor tudi o posledicah morebitne carinske ločitve. Priporočal je neprenehno carinsko unijo. Govoril jo tudi o kvotnera vprašanju, rekši, da bi edino prava kvota bila v carinski ločitvi in v ukupnih dohodkih. Glede bančnega vprašanja je rekel govornik, daje v očigled vladini politiki, ki spiavlja v negotovost vse podlage države, popolnoma izključen poskus o plačevanju v gotovini. Blinaj 21. (Poslanska zbornica.) Ko je nehal govoriti posl. dr. Lccher, se je pretrgala seja. Prihodnja soja bode v ponedeljek. DunnJ 21. (Uradno poročilo o žetvi.) Oves je skoraj povsod dobro obrodil, tako glede kakovosti kakor glede množine. Tudi drugo žito je obrodilo dovoljno, le ječmen je zaostal. Koruze se je pridelalo povprečno komaj v srednji mori, ajde je več, nego se je pričakovalo. Lan zadovoljuje. Sladkorno pese se jo pridelalo razmerno malo. Budimpešta 21. Listi pišejo, da je neresnična vest, da bi se Zola, ako tudi mimogrede, zadrževal v Budimpešti. Rini 21. Macola je bil danes radi dvoboja, v katerem je usmrtil Cavallottija, obsojen na 13 mesecev ječe. Priče so oproščene. Born 21. Zavezni svčt je sprejel povabilo italijanske vlade za udeležbo na mednarodi kon-fernei proti anarhistom. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Načelo deželnih individuvalitet in sodna uprava. V dal jšem članku smo že govorili o odgovoru grofa Tliuna deputaciji odvetnikov glede zahteve Slovencev, da bi se v Ljubljani zasnovalo više deželno sodišče, h kateremu bi pripadala tudi slovenska dela štajerske in Koroške. Pred vsem pa se moramo zavarovati prod kakoršnimsibodi očitanjem »neprevidnosti« s konstatacijo, da so o odgovoru grofa Thuna glede označene slovenske zahteve popolnoma soglašala vsa poročila po vseh slovenskih listih; ker si torej nikakor ne moremo misliti, da bi bili mistifikovnni vsi listi, še manje pa, da bi bili vsi členi deputacije — sami pravniki — slabo umeli gospoda mi-nisterskega predsednika, moramo že smatrati, da dotična poročila odgovarjajo resnici. Gospod Thun je rekel torej, da po ustanovljenju zahtevanega višega sodišča bi bilo predrto načelo deželnih individuvalitet, po katerem načelu je sedanja zgodovinska razredba kraljestev in dežel nedotakljiva, oziroma so kraljestva in dežele nerazdeljive. Mi bi imeli sicer tehtnih pomislekov proti temu načelu, a respektujemo je za sedaj prav zato, ker je je vsprcjela večina državnega zbora v svoj program in ker imamo to uverjenje,da smo si s tem respektom pred jednim načelom večine pridobili p r a v i c o, da smemo zahtevati tem odločneje, da se respektuje tudi drugo načelo iste večine: načelo narodne j e d n a k o p r a v n o s t i — in da smemo zahtevati tem odločneje od iste večine same, da z vsemi svojimi sredstvi, kolikor jih ima na razpolago, pritisne na vlado, da bode tudi ta poslednja jela enkrat in z vso zaresnostjo uveljavljati to načelo. Skrajni čas bi bil zares. O veljavnosti načela deželnih individuvalitet ne bode torej govora tu. Pač pa hočemo dokazati gospodu miniaterskemu predsedniku, da ni bilo baš srečno njegovo sklicevanje na rečeno načelo v ta namen, tla je odklonil--— ali recimo drugače, da dobimo gotovost, da ne storimo krivice njegovi ekscelenci, recimo torej: da ni mogel hitro pritrditi jedni najnujnejih zahtev slovanskega naroda. Po osnovi višega deželnega sodišča v Ljubljani — je rekel Thun—bi bilo predrto načelo deželnih individuvalitet! Proti tej bojazni govoriti po našem prepričanju dve dejstvi. Ti bi bili: a) d a sodna uprava ni nikakor odvisna od pol. uprave dežel, in b) daje glede sodne uprave to načelo ž o davno — predrto! Dokažimo to z izgledi! Začeti hočemo z izgledi iz sodne uprave. Pod deželno sodišče v Trstu spadata n. pr. tudi sodna okraja Sežana in Komen, da-si ležita v o b m o č j u deželnega zbora v Gorici; isotako spadajo semkaj sodni okraji Koper, Piran, Podgrad in Volosko, da-si leže v območju deželnega zbora istrskega! Nadaljnji izgled. Okrožno sodišče v Rovinju z vsemi okrajnimi sodišči, nahajajočimi se v njegovem območji, torej v Istri, in pa vsa sodišča, nahajajoča se v Dalmaciji, spadajo v delokrog istega revizorja v pravosodnem ministerstvu!! Sodišča pa, ležeča na Goriškem, trgovinsko in pomorsko sodišče v Trstu, deželno sodišče v Trstu in •k Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. obe okrajni sodišči v Trstu, kakor tudi sodišča Komon, Sežana, Koper, Piran, Podgrad in Volosko (prvi dve torej v območju dež. zbora gori&kega, ^^IrfM^pa istrskega), spadajo zopet pod dru-zega revizorja na ministerstvu. In zdi se nam, da isti nadzoruje tudi sodišča na Solnograškcm ali Gornjem Avstrijskem. Ti izgledi govore monda dovolj jasno, da sodna uprava nikakor ni vezana na politiško upravo dežel. No, morda ne bode škodilo, ako podamo nekoliko izgledov tudi iz raznih družili, nesodnih oblasti. Pod škofijo tržaško spadajo n. pr. razne župnije, nahajajoče se v grofiji Goriški, v mejni grofiji Istrski, v Trstu in tržaški okolici. Torej župnije iz treh upravnih skupin. Pod kranjskega knezo-škofa spada u. pr. župnija Skollje na Goriškem. V dokaz, da je načelo deželnih individuvalitet res že davno predrto, moremo navesti tudi izgledov, ko j e p o v e č celih pokrajin združenih v jedno administracijo. N. pr.: a) K višemu deželnemu sodišču v Gradcu spadajo Štajarsko, Kranjsko in Koroško. b) II. finan. instancija v dohodarstveno-kazen-skih stvareh je ukupna: za Štajersko, Koroško in Kranjsko. c) Območje poštne in brzojavne direkcije v Trstu obsega Primorsko in Kranjsko. In tu imamo še ta kričeči izgled, da Trst sam dajo svoje oznaČje vsemu poslovanju v obeh teh deželah, iz česar izvirajo tožbe brez konca in kraja. d) Zavarovalnica za slučaj nezgod posluje za Trst, Kranjsko in Dalmacijo. In zopet tu imamo kričečo krivico, da je poslovanje toga zavoda tako, kakor da bivajo sami Italijani tudi v Kranjski in v Dalmaciji; tu kar komandira tržaški magistrat in lahko rečemo mirno vestjo, da morata slovenski in hrvatski delavec iz Kranjske in Dalmacije prispevati — za volitve v Trstu. e) Snuje se — in menda celo brez vsacega sporazumljcnja z dotičnimi blagajnami samimi — zaveza bolniških blagajn iz več pokrajin. Glede teh dveh zadnjih zavodov bi bilo pov-dariti še posebno, da sta to avtonomna zavoda!!! Torej celo na takih zavodih je predrto načelo deželnih individuvalitet!! P Obrtni nadzorniki imajo istotako svoj delokrog po več pokrajinah hkratu. In finis coronat opus: g) c. kr. na mestni št v o v Trstu posluje za tri dežele!! Monda bode dovolj izgledov. Dokazali smo, da sodna uprava nikakor ni vezana na načelo deželnih individuvalitet, ter da jo to načelo sploh predrto že davno, daje torej ni smeti navajati kakor razlog proti ustanovitvi zahtevanega višega deželnega sodišča v Ljubljani, li katerima dvema razlogoma se pridružuje šo tretji, tehtni, navedeni že uvodoma, d a bi namreč z u s t a n o v i t v i j o tega višega deželnega sodišča slednjič v sodni upravi z a nas Slovence na Kranjskem, Koroškem in Stajarskem prišlo d o v e 1 j a v e d r u g o, p r e v a ž n o, z a n a s sveto načelo sedanje večine, na katero se m c n d a h o č e o p i r a t i t u d i g r o f T h u n — načelo popolne Jetlnakopravnosti našega jezika. Politični pregled. V TRSTU, ilne 22. oktobra. K položaju. Ali so ne Kodo krnj to grozne igro?! Kolikokrat *c je {h»daljšal rok za odgovor vlade na naše zahteve! Stvar je že ros jela zguh-Ijbti na resnosti in mi so ne čudimo prav ni? našim ljudem, da so že jeli delati dovtipe ne le o večini in vladi, ampak tudi o — slovenskih postu-latili. Kolikokrat so je že reklo: »utvari so se obrnile na bolje *, »stvari so ho zasukale na slabo«, »pogajanja so nadaljujejo«, »do tega dne ho mora stvar rešiti«, »ined vlado in Slovenei je veliko navskrižje«, »navskrižje so jo ublažilo« itd. itd. — in vsikdar je minol rok, ne da bi bil prinesel odločitev. \ černjšuji »Slovenec« prinaša vendar enkrat vest, ki je sestavljena v tako pozitivni obliki, da res ne moremo drugače, nego da jej verujemo. Ta dunajska, razprtimi črkami tiskana »Siovenčeva« vest se glasi : »Odposlanstvo slovanske krščansko-narodne zveze pojde jutri na povabilo k grofu Thunu, da se bode žnjim dogovarjalo o zahtevah Slovencev, Hrvatov in Malorusov. V odposlanstvu so zastopane vse tri narodnosti.« Torej danes so izvedeli naši — ali sc smomo nadejati temu? — kako prav za prav misli grof Thun o naših zahtevah. (Jas hi bil res, da se neha ta grozna igra. Tudi neugodna gotovost je slednjič vendar bolja, nego taka negotovost. Kralj Aleksander Srbski je menda doživel na svojem potovanju po Srbiji marsikaj, kar ga mora prisiliti k resnemu premišljevanju. Nikjer navdušenja, povsodi vse potrto. V nekem kraju da so mu rekli kar naravnost, da Srbi pač vidijo v njem, v kralju, svojo bodočnost, toda v kraljevem očetu svojo pogubo. Ti pojavi da so napravili tolik utis na kralja Aleksandra, da je sklenil, da takoj po svoji povrnitvi v Iieligrad odslovi Milana iz Srbije. O tem ni dvoma: potrebno bi bilo to, zelo potrebno. Le vprašanje je, da-li ima mladi kralj dovolj v to potrebne energije?! In morda tudi — svobode? 1 Grof Muravjev na Dunaju. Sinoči je dospel na Dunaj ruski minister za vnanje stvari, grof Muravjev. Ako prihaja v prestolnico kancelar toliko mogočne sosednje države, kakoršna je Rusija, j je menda več nego umevno samo ob sebi, da je na licu mesta tudi domači minister za vnanje stvari. Iz dejstva torej, da je grof Goluehowski tem povodom prihitel iz Galicije na Dunaj, ni da bi torej izvajali Bog ve kakih sklepov. Istotako pa ne bi hoteli priseči, da je namen prihoda grofa Muravjeva res omejen le na poizvedovanje, kako da misli cesar Fran Josip o ideji carjevi za razoroženje. Saj se ne more nikoli vedeti, kaj nosijo taki visoki diplomatje v svojem žepu. Morda ni brez pomena, da je došel na Dunaj tudi avstrijski poslanik v Petrogradu, princ Liehtenstein. Anglija in Francija. Te dni so se bile močno poojstrile razmere mej Anglijo in Francijo, tako, da se je že zaresno govorilo o možnosti vojne med obema državama, ki tekmujeta med seboj in se borita za upliv v severni Afriki, ob Nilu. Naj-noveji spor je bil navstal vslecl tega, ker je fran-cozki major Marchant zašel Fašoda, nekdanjo egiptovsko naselbino v Sudanu. Anglija trdi, da nobena država nima pravice zasesti one naselbine, kajti ona je svojedobno le začasno, prisiljena v to, zapustila Sudan. Francozka je zopet odločno oporekala tej teoriji Angležke. In tako se je razmerje, kakor že omenjeno, poojstrovalo bolj in bolj, tako, da je faiodska afera jela vzbujati v Fraucozki veče zanimanje nego pa afera Dreyfus. Pa tudi na Angleškem so začeli rožljati sabljo. Kancelar zaklada Sir M. Kioks-Blaoh je govoril te dni v North-fieldu in je prav pošteno zagrozil Francozom. Menil je ponosno, da angleška vlada je nadahnena prijateljstvom do Francozov in ne bi hotela ponižati istih. Toda ona hoče, da sc žnjo postopa pravično. Delo Angleške v Egiptu še ni dovršeno. A v Afriki da je prostora za oba naroda. Nesreča bi bila to — je menil govornik — ako hi se po 80-letnem miru skalili odnošaji in bi bila Anglija prisiljena v vojno. Toda jo še hujih zla, nogo je vojna, zato se vlada angleška ne bode plašila pred ničemer, ker ve, da ima za seboj združen narod! Ali se ne glasi to grozno resno? Tolažljivo pa je vsakako to, da so Angleži v noveji čas jeli kazati zaporedoma, da tudi oni ne jedo juhe tako vroče, kakor jo kuhajo. Domače vesti. Himen. Jutri se poroči gosp«nl Vek os lav Skerl, e. kr. poštar v Staremtrgu pri Rakeku, z gospodičino Ivanko Makuc iz Idrije. Bilo srečn« i! Mestni sr^t tržaški je imel predsinoči svojo XXIX. javno sejo. Zupan je prijavil, da se je vladna predloga za nova dela v pristanišču tržaškem že predložila zbornici poslancev ter da se je javno čiščenje zopet izročilo nekemu Hattistigu. — Potem je odgovoril župan na interpelacijo svetovalca Rratosa, zakaj se jc izdelovanje kostimov za komunalno gledališče za prihodnjo sezono izročilo neki inozemski tvrdki. Zupan je rekel, da so se le krojaška dela izročila neki —■ milanski tvrdki! Rratos je odgovoril rezko, da sc pogajanja z dotično tržaško tvrdko niso vršila tisto resnostjo, kakor bi sc bila morala. Ce jo bila kaka mala diferenca v ceni, pa je bila utemeljena v kakovosti dela. Sicer pa, ako se računa stroške prevoza in druge razne izdatke, katerim se 110 more izogniti inozemska tvrdka, ni možno misliti, da jc milanska tvrdka res nudila take ugodnosti, kakor trdi župan. Zato sc govornik ne čuti zadovoljenega po odgovoru županovem in zahteva, da bi domači podjetniki in obrtniki imeli prednost prod onimi »od zunaj«. (Ali, gospod Bratos, mi vas ne umorno! Malo bolje bi že morali poznati svoje — prijatelje!) Zupan je na kratko zaključil to diskuzijo z izjavo, da več verjame vodstvu gledališča, nego pa spoštovanemu Bratosu. (Način, kakor je župan prerezal nit tega razgovora, ne kaže ravno o posebnem spoštovanju gospoda župana do gg. svetovalcev. O, gospod župan tržaški zna hiti tudi jako korajžen nasproti svetovalcem. Izvzeti so le oni, katerih — sc boji!) Slednjič se je vsprejel predloženi tarif za oddajanje električne energije od strani mestne plinarne. Ta tarif določa še posebne stalne pristojbine za električne svetiljke v privatnih stanovanjih. Tarif se je vsprejel, toda brez stalnih letnih prispevkov za privatna stanovanja. Velika dramatična predstava prvega novembra v redutui dvorani gledališča »Politeama Rossetti« obeta biti najsijajnejn. Priprave so velike. Pisalo se bodo tudi na Kranjsko po krasne slikovite gorenjske noše. Tamburaši se tudi pridno vadijo, da izvrše precizno in vestno nalogo svojo. Vsi, vsi tekmujejo, da bi se predstava izvršila v občno zadovoljnost. Slavno občinstvo se tudi jako zanima za igro in svetovali so nekateri, da bi se predstavljala dva večera. Mi pa menimo in tudi je bolje, tla se predstava vrši samo eden večer t. j. prvega novembra. Tedaj pa pridite vsi Slovenci iz Trsta in okolice. A kaj pravim, vsi! Samo (>00 naj jih pride in dvorana bode napolnjena. Ah, kako divna slika gledati glavo pri glavi. Kako težko jo pa pri srcu gledati prazne prostore. Pač ni žalostnejšega pojava za igralca in poslušalca, nego prazno gledališče ali dvorana. Posebno pa naj ne izostane naša inteligenca! Pridite med narod, ki vas ljubi, spoštuje ter se z vami ponaša! Ne vidite, kako srečen je priprost človek, če mu privoščite prijazno besedo, če se žnjim veselite, če žnjim sočutstvujete v veselju in žalosti?! S tem ne izgubite ničesar, narod pa pridobi, kajti to mu daje ugled in veljavo pred tujcem. Zanimiva petdesetletnica. Dne 23. oziroma 24. oktobra leta 1848. je izdal »odbor slavjan-skiga družtva« v Trstu uastopni poziv v slovenskem, hrvatskem, italijanskem in nemškem jeziku: »Po vabljenje k sedinjenju slavjanski g a družtva v T e r s t u. Mnogi v Terstu živeči Slavjani so družtvo z imenam »Slavjanski zbor v Terstu« osnovati sklenili, v ktero brez ozira na razne slavjanske narečja vsaki Slavjan stopiti zamore. Namemba tega družtva hoče biti: a) Dvignenje slavjanstva v Austriji po mogočnosti na nar višji stopnjo izobraženja po vodilu slobode enakosti in bratinstva. h) Zagotovljenje in hramba uslavnih naprav na potu cnaoih pravic vsili avstrijanskih narodnosti. c) Vzajemnost, približavanje in porazu meje vsili kolen vel i ki g a slavjan-slciga naroda. d) Podpiranje Cesarstva in ustavniga prestola. K dosežbi tc Čvctere namembe bodo udje imenovaniga zbora a) v primernima pohištvu se družili, h) novine in časopise vsili slavljanskih narečij, zraven dnevnike drugih jezikov, tudi veljavne zemljopise in slovnike v izbornih izbah k občinski rabi vsakiga uda pripravljene imeli. c) po mogočnosti podučenje slavjanskih bratov te dežele sirili. Vsaki ud plača na leto 12 H. in sicer zaporedoma za pol leta naprej; zunajni, ne v Terstu živeči udje plačajo polovico, to je (i fl. na celo leto. Radovolne darila k osnovanju tega zbora se bodo zahvalno prejemale. Povabimo tedaj Slavjane in prijatle slavjanstva v Terstu in zunaj Tersta v slavjanski teržaški zbor. Pristop naj blagovolijo zapisaje imena in prebivališta na pričijoči list uterditi. Kakor hitro bode 200 v Terstu živečih udov podpisanih se bo v splohni seji vsih zbornikov sklenilo, jeli če družtvo čitavnica, ali večji zbor širjiga namena biti. Odbor s 1 a v j a n s k i g a družtva v Terstu dana 2;1 Kozapcrska 1H4H. Milo je Človeku pri srcu, ko misli, da so tako pozivali že leta 184*.. in ako primerja ta poziv z sedanjim politiškim položenjem našim. Lepo je bilo vskipelo takrat, ko je v vseh narodih vsklilo idealno navdušenje za jednakost, bratstvo in svobodo, ali padla je potem slana, ki jc zamorila cvetje. Ne mislimo tu le državnikov iz dobe absolutizma, ampak na one, ki so vzvišeno idejo upregli v jarm svoje sebičnosti, na one, ki^so na mesto osebnega absolutizma postavili absolutizem gospodovalnih narodnosti. Ti, ti in najbolj ti so zamorili cvetje iz leta 1848. Kako sodijo Laili o Avstriji. Očividec nam poroča sledeče: »V nedeljo teden jc prišel neki laški delavec, rodom iz Mantovc, na povratku v domovino iz Avstrije na postajo v Vidmu, kjer se je zamešal med druge laške delavce. Vsi so hvalili Avstrijo, da tam so more živeti in tudi kaj prihraniti. Slednjič je zavpil omenjeni delavec »Evviva l'Austria!«, drugi so mu pritrdili. Čim pa je izrazil te besede, padli so nanj navzoči uradniki in druga mestna inteligenca ter ga namlatili. Delavec je pa vedno pripovedoval in zatrjeval, da dokler so bile laške dežele pod Avstrijo, se je imelo srebrnega denarja in se je po človeški živelo, sedaj pa nima nobeden, ako ni prinesel iz Avstrije, niti papirnatega denarja in tudi palank ne, ki tako že niso nič vredne. Ves potolčen seje peljal dalje v Mantovo in šc iz vagona jo kazal avstrijske srebrne goldinarje in jih poljubovul«. Tako čitamo v »Soči«. Kaj pravijo k temu »Piccolo« in »Indipendente« in njih zaplečniki, ki zistematičuo širijo vero med rojaki, da poslednji morajo gojiti le jedno samo željo, namreč to, da bi so združili z »ukupno materjo«, v kateri pa ni — po pričanju onega laškega delavca — niti papirnatega denarja, niti palank, pač pa mnogo lakote, bodal in — anarhistov! Teorije ili — potrebe! Nikakor nam nočeta iz glave interpelacija mestnega svetovalca tržaškega, g. Bratosa, in odgovor župana na to interpelacijo v zadnji seji mestnega sveta. (Glej poročilo na drugem mestu!) Stvar se nam vidi zanimiva toliko z ozirom na osebo gospoda inter-pelanta, kolikor tudi na predmet sam. Gospod Bratos je delavec — tiskar — ia pro-gressova stranka ga je kandidirala izrecno kakor zastopnika delavcev v mestnem zboru. A ta zastopnik delavskega stanu je interpeliral župana, zakaj se jc izdelovanje kostimov v občinskem gledališču izročilo neki milanski tvrdki ? Stvar je torej pomembna, ker interpelacije zastopnika delavstva ni možno tolmačiti drugače, nego kakor protest proti teorijam socijalizma, proti nauku o absolutni »mednarodnosti delavcev«, to je tistemu nauku, po katerem naj bi sleherni tuji delavec imel povsodi isto pravico do zaslužka kakor domačin. Celo za brezsrčneža, za »bestijalnega« narodnega fanatika, za barbara, za sovražnika delavskega stanu in ne vemo za kaj še vsega —seveda samo najslabšega—se razupiva oui, ki se protivi temu, da bi se v deželi redilo na tisoče tujcev, med tem ko stradajo brez dela tisoči domačinov. Koliko takih mednarodnih — fraz so nam pometali na glavo socijalisti sosebno o zadnjih izgredih! Človek bi moral misliti, da vsi oni, ki ne nrisezajo na celokupni evangelij — posamične dele socijalistiškega programa pa mora podpisati vsakdo, kdor misli pošteno in človekoljubno — socijalizma, niso druzega nego zavistneži, ki hočejo, da delavec — oprostite trdo besedo! — crkni tam na ulici kakor pes! Kolika zmešnjava v pojmili o zakonih in potrebah milnega življenja! V v ho to zmešnjavo jc kar hkratu posvetila rečena interpelacija Bratoševa. Zastopnik delavstva, sam delavec, protest uje proti temu, da se me nt na dela izročajo inozemskim t v r d k a m, torej daje zaslužka inozemskim delavcem, dokler j c tu domači b tvrd o k, ki I) i rade prevzele to delo in delavcev, ki bi radi zaslužili košček kruha! Gosp. Rratos ne pri poznava — in tudi v tem ima popolnoma prav — niti morebitno diferenco v cenah kakor sadosten razlog v to, da bi imeli tujci prednost pred domačini!! Gotovo ne sme biti tega, kajti denar, ki ga služijo domačini, ostaja v deželi ter je naložen koristonosno, ker oplodnje industri-jalni, obrtniški in trgovski promet, dočim denar, ki ga služijo tujci, odhaja iz deželo in je zgubljen za nas. To je vendar jasno kakor boli dan, in ne more biti drugače, ker jo — naravno. Socijalisti trde, da le »bestijalni,« za potrebo delavstva »brezčutni« narodni fanatizem je nasproten njih naukom o mednarodnosti. IJratoševa interpelacija jo glasen protest proti takemu obdolževnnju. Ona dola so so bila oddala neki tvrdki v Milanu, torej Italijanom. Uratoš pa je sam navdušen Italijan — progressist. On torej gotovo ni protestiral proti temu, da so se ona dela izročila Italijanom, ampak protestoval je zato, ker so se izročila tujcem mesto domačinom; in je interpeloval, ker vo, da to ne gre, da bi jedli tukajšnji kruli tujci, med tem, ko domačini Btra-dajo. Ako bi vedel g. Bratoš, kolikor ga poznamo mi, da imajo domačini zadostno zaslužka, gotovo ne bi bil proti temu, da ga dobivajo tudi Italijani, marveč bi ga delil z veseljem tudi on in z obema rokama. Tako pa je svojo interpelacijo sledil le imperativu zakona naravne in potrebne sebičnosti, prave narodne ekonomije in potreb realnega življenja. Kaj moremo mi, »bestijalni« narodni fanatiki, za to, da se Boeijalistiško teorijo v toli neprijetnem nasprotju s potrebami resničnega življenja?! No, svetovalec Bratoš, sam delavec, jo klasična priča, da mi ne moremo za to! In da je ironija popolna, se trudi današnji Boeijalistiški »Lavoratore« v jedni celi koloni, da bi dokazal, kako soglaša z svetovalcem llratošem. Tožba proti »Soči«?! — Iz Gorice nam poročajo: Danes, v petek ob 3. uri popohulne, je došla v »Goriško tiskarno« in uredništvo »Soče« komisija 10 uradnih oseb, da poišče rokopis v »Soči« zapljenenega članka »Župan de vinski — zaprt«. Knkor preiskovalni sodnik jc došel g. deželnosodni svčtnik Zorrer, od policije pa viši komisar Contin in oficijal Kratkv. Dolgotrajni preiskavi je bil zaključek ta, da komisija ni našla ničesar in je odšla praznili rok. — Kaj ne, da živimo v »fletnih« časih?! tiosp. dr. Iva« Krstić je doposlal »Naši Slogi« popravek. Ker smo o stvari, katero popravlja dr. Krstić, govorili tudi mi ravno danes osem dnij (v večernem izdanju), hočemo tudi mi, da-si nismo pozvani v to, zabeležiti to, ker popravlja g. dr. Krstio. Občinski redar na Voloskem, Ivan Meoun, ni bil v službi, ampak je sedel pijan v gostilni, zapreti je hotel Krstića brez razloga, ni res, da je klical Krstid svoje pristaše na pomoč, ni res, da so mu nogo kukale izpod postelje, res pa je, daje v »razburjenem stanju« — ker ga je redar udaril z sabljo — čakal na daljne dogodljaje — »kod hvalevredne gospodje Rože Perčie«, ni res, da je on, Krstić, tem povodom zagrešil kažnjivih činov, marveč je res, da so jih zagrešili drugi na njegovo škodo, radi Česar je uložil ovadbo, ni res, da je on, Krstid, v kakoršni si bodi zvezi z gospodom okrajnim glavarjem Fabianijem; da-si bi mu bilo to le na čast, ako bi bilo res. Tako popravlja gospod Krstid. O zadnji točki popravka si pa že moramo dovoliti nekoliko — lastnega menenja. „Slovenke" štv. 22. prinaša naslednjo vsebino: Vida: »Pesmi«, pesem. Z.: »Sličice*. Marica II.: »(Vetličarka«, pesem. »Grof Lev Tolstoj*. Deaimira: »Obljuba«, pesem. Marica II.: »Žensko vprašanje«. Kristina: »Knakost«, pesem. Severin: »Najznamenitejši slovanski skladatelji«, (dalje). Marica II. : »Prijateljska pisma uredništvu »Slovenke«. — Književnost. — Razno. — Doma. Društvo ..Primorsko'* v Mačkovljah priredi v nedeljo dne .'JU. oktobra veliko veselico, s plesom, katere mnogovrstni program [priobčimo prihodnjič. Pevsko društvo ..Zarja'* v Rojanu priredi v nedeljo 13. novembra t. 1. svojo veselico s petjem, tamburanjem, gledališko predstavo in plesom. Kdor pozna vsaj približno azijatske razmere v Rojanu, kdor ve, kak boj je biti temu društvu za obstanek, sc bode skoro čudil, kako ic sploh mogoče, da se vspeva to po zagrizenih njega nasprotnikih toli obsovraženo in celd od mnogih lastnih domačinov prezirano pevsko društvo ! Radi tega apelujemo že danes do naših rodoljubov, da pohite onega dne v naw bližnji Rojan ter s tem podkrepijo steber naši »Zarji«. H—s. Poziv! Vsi oni iz gornje okolice (Skednja, Katinara, Bazovica, Lonjera, sv. Ivana), ki žele vpisati se letos v Matico Slovensko, naj pošljejo najpozneje do 20. t. m. udnino (2 forinta) poverjeniku gornje okolice, č. g. Ivanu Z n p a n č i č u, kapelanu pri sv Ivanu pri Trstu. Dne 31. t. m. mora biti že ves denar v Ljubljani na vodstvu »Matice Slovenske«. Letos izda »Mat. Slov.« velik stenski zemljevid. Kdor ga želi, naj doda 2 forinta. Železniška zveza z Opčlno. Govori se, da so prične gradnja električne železnice na Opčine takoj, čim bodo dovršena dela za zamenjavo konjske sile z električno gonilno silo na vozeh društva Tram\vay. V Trstu in v Pulju. »Naša Sloga« piše: V glasilu tukajšnjih Židov smo čitali dne 11. t. m., da sti bili dve osebi — zdi se, da sta bila Slovenca — obsojeni na 4 in G tednov, ker ste po ulicah mesta tržaškega kričali: »Fora i taliani!« Tako jo bilo v Trstu. Na galeriji deželnega zbora v Pulju pa so kričali Italijaui povodom vsake seje hrvatskim in slovenskim poslancem: »Fora i ščavi !«, pa radi tega ni do danes padel nikomur z glave nijeden las! Tu v Trstu se jc kričalo le na sploh, ali, ako hočemo, italijanskim državljanom, v Pulji pa gotovim osebam, zastopnikom naroda! Gospod državni pravdnik! Mi si ne u soj amo, da bi delali nadaljne prispodobe, kajti .... pa vsaj znato vi sami, zakaj ne! Električna luč. Včeraj so se nadaljevali poskusi in so vspeli prav dobro. Samo par svetiljk je bilo še pomanjkljivih. Sodaj pričuo z instalacijo po javnih lokalih in zasebnih stanovanjih. Tobačna tovarna v Dalmaciji. Poslanec Biankini jo dne 15, t. m. stavil v državni zbornici predlog, naj so ustanovi v Dalmaciji tovarna za tobak. Svoj predlog je utemeljil s tem, da se prideluje tobak v Dalmaciji že v 47 občinah in 404 krajih in da je lansko leto nasadilo 13.500 pridelovalcev okolo 38 milijonov rastlin ter da se pridelovanje tobaka širi od leta do leta. Iz-pred sodišča. Včeraj so bili obsojeni: 24-letni Josip Slama, pristojen v Koper, radi zločina javnega nasilstva, radi prestopka upornosti in pregreška, storjenega žaljenjonjein straž, na 4 mesece ječe; 31-letni Anton Brandstiitter iz Trsta radi zločina javnega nasilstva in prestopku upornosti na 2 meseca ječe; 44-letni Fran Tomasich iz Kopra radi zločina goljufije na 2 meseca ječe in 20-lctni Josip Albert iz CJročaue radi javnega nasilstva na dva meseca ječe. Odvetnika-sleparja, Umberta Della Verde iz Trevisa v Italiji, katerega je tukajšnje redarstvo prijelo to dni, kakor smo sporočili, in katerega iščejo italjanske oblasti radi raznih sleparij, so odveli danes zjutraj do meje, kjer so ga izročili italijanskim oblastim. Tu v Trstu je bil sicer tožen tudi radi goljufije, ali obsojen je bil le radi krive prijave na 24 ur zapora. »Brivec« raznaša razno politiko in javi izvirne telegrame o abesinskih bojih v Nabrežini. Slike so imenitne. Različne vesti Kuga na Dunaju. Z Dunaja prihajajo vznemirljive vesti. Nad »Ive sto let ni bilo n:i Dunaju te grozne bolezni, in sedaj imajo v par dneh že tretji slučaj. Postrežnica Frana 1'ccha, ki je stregla na tej bolezni umrlega bolniškega slugo Barischa, sicer še ni umrla, ali nje stanje je brez vsake nade; dočim je stanje obolelega zdravnikn dr. Mul-lerja jako resno. Na drugi postrežnici pok. Barischa ni opaziti do sedaj še nikakih znamenj bolezni. Več oseb, ki so bile v dotiki z obolelimi, so izolirane in pod nadzorstvom zdravnikov. Tudi na teh še niso opazili dosedaj nikakega znaka bolezni. Sploh so zdravstvene in druge oblasti ukrenile vse možne varnostne odredbe v to, da se kuga ne razširi. Vendar je prebivalstvo dunajsko želu vznemirjeno. Ni čudo, ko ima takega strašnega gosta med seboj. Najbritkejc pa je to, da so je bolezen pričela — v bolnici. Bolniški sluga je imel namreč svojo službo v onem prostoru, kjer so imeli zdravniki svoje poskuse na živalih, katerim so vcepljali one »kulture«, strup, provzročujoči kugo. Ta strup so prinesli zdravniki seboj iz Indije, kjer vedno razsaja ta bolezen in kamor so bili dotični zdravniki poslani, da na licu mesta prouče bolezen. Zdravniki sodijo, da Barisch ni bil dovolj previden ter da mu je kaka dlaka od živali zašla v truplo in z dlako kužni bacili. Zdravniki trdijo namreč, da se kuga no prenaša po zraku, ampak le po dotiki. Bog sam daj popolnega vspeba varnostnim odredbam in nas očuvaj pred to grozno morilko! Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) Duii^l 22. (Zasebna brzojavka.) Danes je odposlanstvo „Slovanske krščansko - narodne zveze", sestoječe iz poslancev Pov-Seta, Ferjančiča, Spindića, Bulata in Va-hjanina, izrodila grofu Thunu postulate Slovencev, Hrvatov in Malorusov. Vrftil se je razgovora o tek postulatih. O vsebini razgovor se ne ve ničesar, ker se varuje tajnost. V ponedeljek bode imela Zveza sejo, v kateri odposlanstvo sporoči o vspehu svojih razgovorov z grofom Thunom. Dunaj 23. Grof Muravjev je obiskal grofa Goluchowskega. Jutri priredi poslednji obod v čast grofa Muravjeva. Diplomatični krogi smatrajo ta obisk le kakor čin uljudnosti. DllliaJ 22. Dekan medicinsko fakultete je doposlal predstojnikom klinik v splošni bolnici včeraj okrožnico, s katero naznanja, da se predavanja in kurzi v splošni zbornici zaključijo za nekoliko dni. Ta odredba se utemeljuje 'v. delom snaženja. Dunaj 22. Poleg bolnice za epidemične bo-lozni je nocoj po noči kakih 100 delavcev postavilo barake za osamljenje bolnikov. Dunaj 23. Postrežnici Peeha, ki je obolela na kugi, se še ni povrnila zavest. Stanje dr. Miil-ler-ja jc nespremenjeno. Pariz 22. Nedavno zasnovani socijalistiški nadzorovalni odbor jo hotel sinoči prirediti shod v nekem lokalu. Toda lastnik lokala ni hotel dovoliti dvorane, kar je dalo povod hudim spopadom. Policija je opetovano posegla vmes, nekateri agenti so potegnili sablje. Policija je razpršila manifestante, a ti poslednji so obdržavali shod zunaj meta. Toda tudi tu jih je razpršila policija in jc zaprla mnogo njih. Carigrad 21. Selamlika (vožnje sultana v mošejo) sc je vdeležila velikanska množica ljudi. Po 11. uri je došla cesarska dvojica nemška. Pozneje se je vozil sultan v mošejo ob nenavadnem sijaju. Po ceremoniji je defilovalo vojaštvo pod poveljštvom maršala Sefket paše. Nemški cesar jo čestital sultanu. Množica je prirejala cesarski dvojici nemški in sultanu velikanske ovacije. Svoji k svojim! Slovenke! V ulici Stadion 20 je pekarija-prodajalnica, katera ima na prodaj vsako uro od 5. zjutraj do 10. -večer svezi kruh po navadni ceni. Razprodajaicem, krčmarjem, gostilničarjem in odjemalcem na debelo postreže se točno z odbitkom. Blago se donaSa tudi na dom! Drži vsakovrstne moke za domače in tino pecivo, paštete, pristno domače maslo, kranjske klobase, ciper, maršala, malaga in tarnat indovec na drobno in debelo. Sprejema v peko, krr kdo želi! Priporoča «e OHobito slovenskim materam za pogo* o obi skovanje, u-dani Jakob Perh. vo, lastnik. V prodaj al niči mrtvaških predmetov (i. MONTANELU-JA Pontr deli* Fabhra in VI« Torrente se dobiva izbran:« priprava za male in odrasle. Vsakovrstne mrtvaške krsto. Venei in evetliee za pogrebe. Venei iz biserov. Sveče iz voska in drugi pogrebni predmeti po najugodnejših cenah. AITE & ZADNIK V TRSTU, via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8. TRGOVINA i Velika zaloga možRin in ženskih stof za vse letne sezone. Velik Izbor plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila. Zaloga drobnarije za Šivilje, krojače in kitničarke. — Veliki izhor perkala in satina v najnovejšem risanju. Sprejemajo se naročila možicih oblek in perila po meri. CENE NIZKE. mnogobrojni obiak se priporočata udana AITE & ZADNIK. v lavtno „ I {«»<'•>!& kupaval*] Alojzij Progar, Tt,^^ {Atelier v Benediktinskem samostanu), iideluje po svojeroČnih načrtih, osnutkih in mo.lćlih: oltarje, tahernaktljne, prižniee, krmilnike ter vsakovrstne cerkvene podobe od lesa in marmorja, katere reči tudi zajedno posli k uje in pozlačuje. Takisto izgotHvlja portrete po živih uzorcih, nagrobne spomenike s posamičnimi kipi ali z umetno sestavljenimi skupinami in vzviieninami od preprostega kamna do i n amočenega kararskega mramorja in to povsem vestno, polteno in pristno. Pomada Phoni*. Odlikovan fotografski ,atelier4! Acquedotto h, št 25. Usojam si. naznaniti si. občinstvu, da sem na A<*qilC