Maribor, sreda 6. avgusta itfltf. Stav. 176 Političen list. Naročnina znaša Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'bO mesečno. četrtletno K 16‘50. Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: t>iarodni dom (vhod iz Kopališke ulice) Telefon št. 242. Padec boSjševiške vlade. — Beg voditeljev. Krvavi sen Bele Buna (prej Kohna) in Samuelyja, dveh iz Galicije na Ogrsko prišlih Židov, je proč. Bela Kun je izročil vlado drugim voditeljem ter pobegnil s Samuelyjem, Landlerjem in Poorom v Nemško Avstrijo. Razen Samuelyja so jih s posebnim vlakom v salonskem vozu prepeljali iz Brucka na- Dunaj. Dunajska socialnodemokra-tična vlada je skrivala prihod krvoločnih boljševiških voditeljev, da bi jih na Dunaju ne sprejeli na način, ki bi ga zaslužili, ter jih je lepo sprejela v svoje varstvo, namesto da bi »ljudske poverjenike« zopet izročila njihovemu narodu. JjL-tavno Dunaj, kjer je pustil pred tremi dnevi deželni glavar Sever plakatirati brezizjemni izgon vseh Ogrov, ki so prišli od začetka mesca marca, naj bi nudil gostoljubno streho pobeglim terorističnim voditeljem. Tudi one poštene Ogre, ki so pobegnili na Dunaj, da rešijo svoje življenje, je gospod Sever izgnal ter jih na ta način izročil budimpeštanskim rabljem. Ko so pa ti rablji sami pribežali na Du naj, jih je socialnodemokratična vlada slavnostno in gostoljubno sprejela. Komunistični duh dr. Bauerja še vedno preobvladuje! Samuely, ki ni vedel, da ga bodo na Dunaju tako ljubeznivo sprejeli, je v Lichtenworthu pri Dunajskem Novem mestu izvršil samomor. Pobegnil je z nekim tihotapcem. In ko ga je prijelo orožništvO, je mislil, da so ga spoznali ter se ustrelil. Še dva dni prej je izfavil Kun v pogovoru z antantnim zastopnikom v Brucku, da bo prišlo do grozovitih pocestnih bojev v Budimpešti, predno se bo podvrgel. Bojevati se hoče do zadnje kaplje krvi svojih delavcev ... Zdaj je pa brez strela pobegnil v gorko gnezdo, ki mu ga je pripravila nemškoavstrijska vlada, le Samuely je bil tako nespameten, da ni storil istega. Da je bil precej previden, je dokaz to, da je vzel s seboj 138.000 K modrih (ne ogrskih) bankovcev in velike vsote v amerikanski, angleški in švicarski vrednoti, ki jih je imel ta »patriot« s seboj. Sicer so imele tudi v svilo oblečene soproge in druge ženske spremljevalke Kuna in tovarišev Izum proti trčenju vlakov. Pisec teh vrst je bil že dvakrat v veliki nevarnosti trčenja vlakov, enkrat pa pri tem neznatno ranjen. Marsikdo čitateljev je bil tudi že kdaj v veliki nevarnosti trčenja — morda ne vedeč — ali pa celo v vlaku, ki je trčil . . . Večkrat sem že čul vprašanje: kje se vozi varnejše v slučaju trčenja: začet kom vlaka, sredi ali na koncu? Vse to je jasen dokaz, da smo bili izročeni doslej na milost in nemilost — nevarnosti trčenja vla kov. In ta nevarnost bo tem pogostejša in tem večja, čim bolj bo v bližnji bodočnosti po splošnem miru, odprtju mej in oživljenju dela naraščal dan za dnem tovorni in osebn promet na železnicah in čim več osebnih in brzih vlakov bo vozilo 1 Prezreti ne smemo dejstva, da se je na železnicah z večjim prometom storilo vse, da se kolikor mogoče omeji trče lje vlakov. Upeljali so napravo blokovnega sistema, vlakoznanilnice, vožnjo vlakov .--v postajni razdalii itd. in s tem trčenja le deloma omejili — toda ni je bile ra-prave, ki M mogla trčenja vlakov popolnoma preprečiti I In zato so se pojavljala zdaj tu zdaj tam večja in manjša trčenja, vmes strahovita in katastrof, z ogromnimi škodami in številnimi človeškimi žrtvami ... velikanske vsote denarja pri sebi. Kje so jih neki zaslužile? Antanta z novo vlado v Budimpešti tudi ni zadovoljna. Tam diktirajo dosedanji sodelavci Kuna in Samuelyja. Haubenreich, dosedanji vodilni vojaški organ Kuna in Samuelyja je zdaj zopet vojni minister in njegovo prvo delo je bil preki sod. In drugi novi možje so tudi vladali s Kunom in Samuelvjem in so sokrivi njihovih krvavih činov. „Rdeči rabelj", tako so imenovali celo njegovi pristaši moža, ki se je pred tremi dnevi na svojem begu iz Budimpešte pri Dunajskem Novem mestu sam ustrelil. Tibor Samuely, kakor rečeno gališki žid, 28 let, eleganten v svojem nastopu in dober govornik, je bil za časa vojne le par dneh na fronti ter pobegnil potem k Rusom. Zdi se, da je šel tam v šolo. Na Ogrskem je bil eksekutivni organ svojega tovariša Kohna (Kuna) in je z nekako perverzno slastjo nastanjeval najumazanejšo sodrgo pri meščanskih rodbinah. Sam si seveda ni ničesar pritrgaval ter živel sijajno. V svojem elementu je bil, ko mu je dal Kun pravico, v provinci ustanavljati takozvana „leteča krvava sodišča" ter takoj izvrševati smrtne obsodbe. To je izvrševal z zločinskim sovraštvom in brezmejno krvoločnostjo, ki je bila podobna že blaznosti in vsled česar ga je sovražil ves ogrski narod. Vzroki trčenja vlakov. Po upeljavi blokovnega sistema, ki onemogoči postaji električnim potom, da bi mogla postaviti izvozno Oziroma uvozno progovno znamenje na »piosto«, dokler ni prejšnji vlak dospel v sosedno postajo, oziroma dokler stoji v isti postaji vlak na istem tiru, po katerem bi imel voziti sledeči vlak, je ostal edini in vedni vzrok trčenj — neopažena prevozitev na »stoj!« stoječih progovnih znamenj pri izvozu iz postaje, sredi proge pri vlakoznanilnicah in pred uvozom v postajo ter vsled tega tudi nadaljevanje vožnje z nezmanjšano hitrostjo. Iz katerih vzrokov lahko strojevodja progovno znamenje — ki morda stoji na „stojI" — sploh ne opazi ? Taki vzroki so: megla, temačno deževno in viharno vreme, snežni rnete-ži, če sapa vali dim pred strojem, če bi vsled opravka na stroju, vsled utrujenosti ali nenadnega obolenja na progovno znamenje pozabil, če bi bil proge nevešč, itd. Kako naporno je včasih strojevodjevo opazovanje progovnih znamenj v slabih okoliščinah iz hitrejše vozečih vlakov že po dnevi, a še napornejše je po noči 1 Včasih ugasne tudi luč na kakem progovnem znamenju. Proge vešč strojevodja pozna v nerazgledni temni noči le po času in po ovinkih, v katerih se nagne stroj zdaj na to, zdaj na ono stran, kje da je in kdaj se ima bližati kakemu progovnemu znamenju katero mora opazovati. Če je nerazsvetljeno ter nima ne bele, ne rdeče luči, mora vlak ustaviti, da se prepriča, ali stoji progovno znamenje na „prosto" ali na „stoj I" In Če bi ne opazil progovnega znamenja, ki ni razsvetljeno ter zato vozil dalje — kako lahko bi trčil, morda že v nekaj minutah, z vso silo na istem tiru stoječ ali vozeč vlak I Slovenski izum. Poskusna vožnja. V tem oziru se je posrečil železniškemu asistentu g. Zvonimiru Masletu velik izum naprave, ki vedno čuva nad varnostjo vožnje ter začne v trenutku preteče nevarnosti — ko strojevodja na »stoj« stoječe znamenje ni opazil — sama zavirati stroj, oziroma pri osebnih in brzih j vlakih tudi vozove, in dajati s številnimi krat-jkmii žvižgi znamenje, da se mora stroj oziroma j vlak hitro ustaviti. Naše novo železniško ravnateljstvo v Ljubljani je naročilo izumitelju, da izdela tako napravo in jo udela na stroj, na kar je odredilo poskusno vožnjo na 31. mal. srpana t 1. na progi Ljubljana-Brezovica. Kljub nevihti, ki je malo poprej pridrvela čez Ljubljano, je prihitelo na Vič — kjer je bil začetek nevarnega dela proge — vendar obilo občinstva is Ljubljano. Strai; 'Jš. ^&rite)aki[delavec. ane 6 avgusta 191». ........................................ 'i mt.il , V številnih mestih, tako v Hajduszoboszlo, Debieczinu, Szolnoku, Veszprimu itd. so na njegovo povelje vršile usmrtitve kar v masah, čemer je vedno osebno prisostoval. Če je prišel s svojo teroristično četo, obstoječo iz ruskih vojnih ujetnikov in domačih zločincev, ki so bili do zob oboroženi, v kak kraj, jim je dal naprej povelje: ^Polovite par buržoazijcev ter jih pobesite !" Tako so pomorili preč' njegovimi očmi v Szolnoku 87, v Debreczinu 80 in v Budimpešti več nego 500 meščanov. Pod njegovim poveljstvom so z orožjem zadušili delavsko stavko v Eisenstadtu in pa kmečki upor na Zahodnem Ogrskem. wKri" je bila ona beseda, ki jo je vedno in vedno ponavljal v svojih Rovorih. Očividci pripovedujejo, da je imel Siiirtuely pri usmrtitvah s svojim suhim, obritim obrazom, s svojim nizkim čelom, svojimi črnimi lasmi, svojimi svetlikajočimi se očmi nekaj satanskega. In za ta dva človeka je naša jugoslovanska socialna demokratična stranka priredila stavko 20. in 21. julija. Lepi vzori 1 . . . Nemška bela knjiga. Nemška vlada v U/eimarju je izdala belo knjigo o predzgodovini premirja. Vsebuje vse akte izza časa od 14. avgusta do novembra. Bela knjiga podaja v velikih potezah sledeči razvoj: Izhodišče velike mirovne akcije je cesarska seja v Spaa dne 15. avgusta 1918. Dočim je general Ludendorff še sredi mesca julija 1918 določno izjavil, da bo tedanja ofenziva sovražnika konečno in odločno porazila, se zdaj smatra, da ni več mogoče, vojaško zmagati, in da je treba misliti na sporazum s sovražniki in sicer z nevtralnim posredovanjem. Cesar se je odločil, da je treba čakati na gotovi trenotek, ko bi se Nemčija sporazumela s sovražnikom. Po njem je državni kancelar sledeče zaključil posvetovanje: Diplomatično se morajo pričeti presti niti glede sporazuma s sovražnikom v primernem trenotku. Tak trenotek se nudi po zadnjih uspehih na zahodu. Šele 7. septembra je prišlo do delne iz-premembe. Generalfeldmaršal pl. Hindenburg se strinja s tem, da posreduje kaka nevtralna država v svrho, da pride takoj do razgovora. Poskusi niso dovedli do cilja. Poskusni vlak je privozil točno. Na njem smo opazili predstavnike ravnateljstva južne železnice, centralnega nadzornika Vrečkota in prometnega referenta g. Preglja, ki sta izstopila. Na stroju je stal predstavnik ravnateljstva višji nadzornik g. inž. Schneller kojemu je izumitelj svoj čas predložil svoj izum in pa izumitelj g, Masle. Stroj se je pomaknil do progovnega znamenja, ki je stalo tudi pozneje med vožnjo v obe smeri na „stoj 1" Na progovnem znamenju je bila prav neznatna prožilna naprava. Na Strojevi strehi pa je bila glavna naprava. Na robu strehe je bil prožijni vod, ki je bil v zvezi z mehanizmom, ki je pozneje pri vožnji zavrl stroj in priklopljeni voz ter dajal žvižge s parno piščaljo. Naprava proti trčenju vlakov je duhovito zamišljena, mojstrsko delo in vendar tako enostavna I Stroj je odhitel nazaj proti Ljubljani in se skoro vračal. S hitrostjo 40 km na uro se je bližaj, da uide mimo na „stoj 1." stoječega progovnega znamenja na Brezovico, odnosno na nevaren del proge. Gledalci so z napeto nestrpnostjo pričakovali , . . Nastala je tišina, katero je metil le hrum bližajoeeg >e stroja... Naprava s*' jt- (It tiknila progovnega znamenja in oživel« , . . Prvi žvi?g — drugi — tretji itd, vsi rezki in kratki I Med gledalci je nastal smeh ip veselo razpoloženje ,,. Sledilo si je z m»te- Medtem bistveno poostri polom Bolgarske situacijo. Od 21. septembra nadalje se pojavlja v aktiv misel, v svrho mirovnih pogajanj obrniti se direktno na Ameriko. Pri prave se vrše. 29. in 30. septembra je državni tajnik pl. Hintze zopet v velikem glavnem stanu. Uspeh posvetovanj je razviden iz brzojavke pl. Hintzeja na berolinski urad dne 29. septembra ob 9. uri 40 minut zvečer. Prosim na podlagi ukaza njegovega Veličanstva in soglasa gospoda državnega kancelarja zaupno sporočiti na Dunaju in Carigradu, da predlagam, ponuditi predsedniku VVilsonu mir na podlagi njegovih 14 točk ter ga povabiti, da skliče mirovno konferenco v Washington ter pozve k takojšnjemu premirju. Če naši zavezniki soglašajo, bi nanovo se snujoča vlada ta predlog na primeren način poslala predsedniku IVilsonu, tako da bi šel predlog najprvo od tukaj. Še isti večer so iz Berolina brzojavili na Dunaj in Pero. V teh dneh stopi akcija v nov štadij. Najvišje armadno poveljstvo prosi najnujnejše, da se takoj odpošlje mirovna ponudba ravno zaradi akutne nevarnosti vojaškega položaja. 1. oktobra popoldne da Hindenburgu sporočiti kanclerjevemu namestniku Payerju: 0 Če je bila do danes zvečer 7. do 8. ure gotovo, da bo badenski princ Maks sestavil vlado, se more čakati do drugega jutra. Če bi bila pa sestava vlade dvomljiva, tedaj smatra za potrebno, da se danes ponoči poda izjava. V predlogu, ki ga stavi zastopnik naj-višjega armadnega vodstva dne 2. oktobra dopoldne pred strankinimi voditelji državnega zbora, je bil tudi v tem velikem krogu ostro začrtan nujni položaj. Badenski princ Maks se kar najbolj brani proti nameravani mirovni akciji. Dne 2. oktobra da sam general Ludendorff telefonirati načrt note, ki bistveno soglaša s poznejšim besedilom. Badenski princ Maks vzdržuje svoje pomisleke. Še 3. oktobra vpraša pismeno: Ali se najvišje armadno vodstvo zaveda, da more dovesti pričetek mirovne akcije pod pritiskom slabega vojaš- matično natančnostjo blizo 30 kratkih žvižgov in nato žvižganje na dolgo. Gledalci so hiteli gledat za vlakom, ki je med tem obstal. Nato je vozil stroj v nasprotno smer proti Ljubljani — za katero progovno znamenje se velja — in zato ni naprava pri tej vožnji tudi nič delovala. S hitrostjo brzovlaka — z 70 km na uro — je pridrvel stroj vnovič mimo. Uspeh je bil isti kot prej. Z največjo dopustno brzino brzovlaka na tej progi — z 80 km na uro — je pridrvel stroj v tretje mimo progovnega znamenja. Naprava je zopet delovala. Med gledalci je nastala živahna govorica. Napravo je vse hvalilo . . . S tem je bil dosežen rekord v varnostnih napravah na železnicah. Uveljavil se je slovenski izum v korist domovini in tujini . . .! Popoln uspeh. Poskusna vožnja je s tem popolnoma uspela in dokazala, da trčenje vlakov po upeljavi te naprave v zvezi z blokovnim sistemom ne bodo več mogoča ne na progah, ne na postajah Dokazala je pa tudi, da se naprava z istim uspehom lahko uporablja na enotirnih že ezničah, ker pri vožnji v nasprotni smeri, za katero progovno znamenje ne veija, nič ne deluje. Alarm parne piščali, ko je naprava sama ustavljala stroj, je bil vsakikrat naravnost pr«* kega položaja do izgube nemških kolonij in nemškega ozemlja, najbrže Alzacije in Lo-taringije in čisto poljskih okrožij vzhodnih provinc? Isti dan je odposlal Hindenburg, ki je bil v Berolinu, državnemu kancelarju še enkrat pismeno izjavo, da vzdrži najvišje armadno vodstvo svojo zahtevo, da se takoj odpošlje mirovna ponudba. R Političen pregled. R k A --------------------------------------------- + Odgovor Protiču. B e o g r a d, 3. avgusta. Današnja „Demokratija" prinaša pod naslovom „Protičeva ostavka" uvodnik, v katerem izvaja: „G. Protič je obelodanil v novinah tekst ostavke, ki jo je predal Njegovimi! kraljevskemu Viso-čanstvu regentu in priobčil predsedniku Narodne Skupščine. Obelodanil je vest te ostavke prej, nego je z njo seznanil svoje drugove v kabinetu, prej nego je obvestil o njej predsedstvo Narodne Skupščine, ki se sestane v ponedeljek, a kar je najlepše, on je to ostavko sestavil kot običajen pamflet, tako da bi mogla konkurirati dostojno s članki kake „Tribune", ni pa dostojna za visoka mesta, ki jim je namenjena, t. j. za krono in Narodno Predstavništvo. G. F rotič je obrazložil svojo ostavko z razlogi, ki se niso bili nikdar navajali v ministrskih sejah." V stavki navaja g. Protič diference glede notranje politike No, te diference niso obstajale, dokler je g. Protič mislil, da more brezpogojno računati z g. Pribičevičena. Še le od takrat* ko se je demokratska stranka spojila' s strankami Zveze srbske opozicije v Demokratsko zajednico, datirajo nekatere diference med g. Protičem in Pribičevičem. — G. Protič se pritožuje v ostavki tudi na železniške razmere, ne omenja pa, da ne funkcijonirajo sedaj v nobeni deželi železnice brez prikora; posebno pa ne navaja koliko je finančni minister kriv, da železniške razmere niso urejene tako, kakor bi železniški minister to želel. G. Protič ne zameta niti dureta v naših financah. On se ne pritožuje v ostavki niti, da vojska in orožništvo ne prejemata mesečne plače, da izgubljamo milijarde vsled neureje ega valutnega vprašanja, ne omenja v svoji ostavki niti tega, koliko je delal, oziroma bolje: koliko ni delal minister za javna dela. Popolnoma razumljivo je, da se sklicuje na svoje nespretno in nevešče vodeno zunanjo politiko, kar je dovedlo do tega, da smo danes najslabše zastopana dežela v ino-stranstvu. Razumljivo je, da se g. Protič v svoji ostavki ue pritožuje glede obsega in načina izvršitve agrarne reforme. On se je vezal z begi, grofi in baroni, v obče s predstavniki velike posesti, pa mu ne more konventirati agrarna reforma, ki ima v prvi vrsti pred očmi senetljiv, velikanski: blizu 30 rezkih, kratkih žvižgov si je sledilo po kratkih prenehljajih — nato pa je žvižgala piščal brez prenehanja, dokler niso postavili izproženo napravo zopet v prejšnjo stanje. Zavoro pa zamore zavreti naprava istotako hitro kot strojevodja. Škoda, da je ravnateljstvo poskušalo vožnjo le s strojem in enim vozom, dočim bi bilo imelo, če bi bilo poskušalo vožnjo s celim vlakom — še drug učinek: vsled splošnega vacuum - zaviranja vozov bi vlak tudi takrat, ko je vozil z brzino 80 km obstal že na zelo kratko razdaljo 1 Naloga našega ministrstva saobračaja je sedaj, da takoj uporabi ta izborni izum ki se mora ne Je v iziogib ogromnih materijalnih škod trčenj, ampak tudi v izogib človeSk'*1 žrtev — torej le v nepreraSunljivo korist države, železnic, potnikov in davkoplačevalcev nemudoma upeljati po vseh železnicah, zlasti ker na* prava tudi malo stane in ni potrebna prede- lava strojev. Vsako zavlačevanje ^ ima lahko težke posledice, da prehiti dvomljivo varnost naših železnic po odprtju mej in splošnem oživljenju dela dan za dnem vedno večji promet in ž njim že nekaj prav katastrofalnih trčenj vlakov. Nadejamo se, da imamo v novem železničnemu ravnateljstvu predstavnike, ki bodo znali dati izumu — najkrajšo smer . . . I ■isatibo*.,da« 6. aygusta 191S1 interes našega, , kmečkega ljudstva in brigo za nje.iC',yo.l4)o*ft«enost. Dobro je, da je razliko med derrtobr ti in radikalci v razumevanju agrarnega vpnšanja jasno podčrtal. „ Gospod Pr (io, se sklicuje na novinarske članke, da upraviči svoje postopanje v momentu, ko se skušajo narodne vrste strniti in napeti vse kvoic moči; en se ne vpraša, komu je služil s svoj; ostavko : našemu narodu ali komu drugemu. Jasno se vidi tendenca njegove ostavke: strankarski interes naše države zahteva še nekoliko članov radikalne stranke v kabinetu. To znači od g. Prof ca" napovedana »rekonstrukcija«. Gospod Protid hi hotel, da »rekonstruira« kabinet. Po njegovem o našanju v ministrskih sejah in po njegovi ostavki, ki znači unikum v parlamentarni . hi tori ti, ne ruore on več rekonstruirati kabineta, riti ne more priti v položaj, da razpravlja o tern z Demokratsko zajednico. G. Projjc je v n-jtežjth’ eareh našega narodnega ž'vljenja razoil koalicijo strank, ki je bila pozvana, da osieura narodu pogoje za njegovo bodočnost. G. Prptic j^ element; destrukcije in uničevanja, ne prt dela in stvarjaoja. Radi tega je on ne-spo oberi, da n >si današnjo situacijo. Najboljši dokaz temu za celi svet je obrazloženje ostavke. H Dnevne novice. M »P mmmmmi r-.rv. •-»ške igrače, ki so preprečile, da se uporniki niro združili z drugimi boljševiškimi elementi, ki so vsled vednega hujskanja „Nap^eja" komaj čakali, da bi pomedli 7. slovenskimi „buržoazijci" v Mariboru. Mariborčanom in mariborski okolici v pomislek. Skoro vse nam in naši državi j nevarne elemente je obdelavalo časopisje, — zakaj še se neki prizanaša mariborskim zagriženim nemškim zdravnikom? — Za danes naj natančneje orišem dr. Neuvvirtha Javnosti bržkone ni znano, da je temu človeku že od nekdaj vse, kar je slovansko, zoperno in ostudno. Za časa njegovega vojaško-zdravniškega službovanja v domobranski 'Vojašnici je ta »gospod« naše bolne ^vojake, prj marodnih vizitah psoval s .. »windischer Hund«, »ivindische Schvvein« in to se je dogajali) dau za dnevom; koliko teh revežev je dal kaznovati »wegen Belastigung des Arztes« in ni bilo človeka, ki bi bil dal našim Vojakom zadoščenje za tako postopanje. — Če želi dr. Neiivvirth tozadevnih dokazov, smo rade volje pripravljeni mu dati iste na razpolago. Toliko v vednost mariborčanom in ljudstvu iz okolice, ki še vedno daje zaslužka temu človeku, ko imamo vendar že nekaj novih slovenskih zdravnikov v Mariboru. Sramotilne napise na kralja, prestolonaslednika ali generala Maistra se večkrat 2jutraj vidi na . kaki steni, kdor bi storilca Pri pisanju zasačil, naj ga brez usmiljenja Uroči prvi straži. Za notarje kot sodne komisarje je *§el nov tarif. JHurl&ofSftJ strditf' Kavarnar Meran-a. Pred par dnevi je šla družba treh Slovencev v kavarno Moran. Bilo je ob 21. (9.) uri. Tolsti kavarnar sadi pri mizi. Na slovensko naročilo kave se oglasi: »Meine Herren, Polizeistunde«. Na to izjavo družba vošči »lahko noč« in gre proti izhodu. Ko je že pri vratih, ji v zahrbet za-gostoli kavarnarjev žabrekli glas: »Gliickliche Reise«. Slovenske obiskovalce tega lokala obveščam o tem dejstvu, da se jim ne zgodi kaj jednakega. Sapienti sat ... .! Stotnik Carara zopet v Mariboru. V pondeljek se je peljal član bivše italijanske misije v Mariboru, stotnik Carara, skozi Maribor. V avtomobilu je imel polno žensk. Če se je ustavil pri svojih prijateljih v Mariboru, še ne vemo. Izvedli pa bomo, če gotovi gospodje tudi zaklepajo svoje vile, kadar imajo tako visoke obiske. Podpore onim rodbinam, kterih vzdrževanje je navezano na zaslužek na orožno vajo odišlih se bodo vsled naredbe deželne vlade na podlagi tozadevnih upravičenih prošenj tudi v bodoče nakazovale. Prošnje je vlagati pri pristojnih okrajnih komisijah za preživljanje. Tobakarna v Melju hiš. št. 14 je podeljena Slovencu g. Franu Belle. Razpis službe. Na državni realki v Mariboru je razpisana služba ravnatelja. Redno opremljene prošnje je predložiti po predpisani poti višjemu šolskemu svetu v Ljubljani najkasneje do 15. avgusta 1919. Porotno sodišče v Mariboru. Za tretje redno porotno zasedanje so imenovani: g. Tomaž Cajnkar, deželnosodni višji svetnik in vodja okrožnega sodišča — kot predsednik in za namestnike, višjega deželnosodnega svetnika Antona Levca, višjega deželnosodnega svetnika Aleksandra Ravnikarja, deželnosodnega svetnika Karla Kočevarja in deželnosodnega svetnika Oskarja Deva. [j Zadnje vesti. N (Posebna telefonska In brzojavna poročila .Mariborskemu delavcu"). Novi meščanski ministri na Ogrskem. Dunaj, 4. avgusta 1919. »Bureau Express« poroča: Deloma že preustrojena budimpeškanska vlada je pozvala iz ječe osvobojenega Martina Lovassvja, naučnega ministra v kabinetu Karolyi, in Stefana Szaba, predsednika zveze malih poljedelcev, naj vstopita v ministrstvo. Lovassy je ima največ upanja, postati šef bodočega koalicijskega ministrstva. Poznejša poročila pravijo, da je bil Lovassy imenovan za notranjega ministra, Miksa Fenijo, ravnatelj deželne zveze ogrskih industrijelcev, pa za trgovinskega ministra. Rusi z aeroplani prevažajo denar. Ratibor, 4. avgusta 1919. Pri Dzier-gowieczu je danes dopoldne padel skoro gotovo poljski veleaeroplan goreč na tla. Pa-sažirji, osem mož, so mrtvi. V aeroplanu so imeli tudi poštne golobe. Razentega so dobili železniški uradniki cele vreče ruskega denarja. Velika nesreča Capronijevega zrakoplova. R i m, 3. avgusta. Capronijev zrakoplov, ki je bil na potu iz Benetk v Milan, je nedaleč od Verone padel na tla, pri čemer se je 14 oseb ubilo. Med žrtvami sta urednik Cipriua lista „Corriere della Sera" in urednik Zanghiere lista „Secolo." Italija v zadregi. L u g a n o, 4. avgusta. Kakor poročata »Secolo« in »Čorriere della Sera« iz Pariza, je sklenila italijanska delegacija z visoko 8. amerikansko financo, ki jo zastopa v Parizu firma Morgan, pogodbo glede posojila večih miliard, ki bodo, kakor meni »Secolo«, zadoščale zajamčiti potrebo Italije glede amerikanskih surovin in živil za dobo treh. let. Pogodba pa potrebuje še soglasa VVilsona, ki je pa odvisen od soglasa Italije glede rešitve Jadranskega vprašanja, kakor jo želi Wilson. V Italiji si ne morejo predstavljati, da bo šel Wilson s svojim nasprotstvom proti nacionalnim željam Italije do takega pritiska ki meji že na izsiljevanje. F. ktično je pa treba največje pospešitve. Turinska „Stampa" pravi, da zapade koncem julija za 6 nriliard italijanskih inozemskih zakladnih listov. „Corriere della Sera" pravi, da bo šel Tittoni v London, da se posvetuje z Lloyd Georgejem. Če se mu bo posrečilo pridobiti Francijo in Anglijo, tedaj je upati, da konečno tudi Wi!son ne bo več odrekal svojega soglasa združenim voljam teh treh velevlasti. Uvedba rednih razmer na Ogrskem. Budimpešta, 4. avgusta 1919. Odredba vlade ukazuje, da se vsi od 21. marca izdani ukazt glede omejitve tiskovne svobode neveljavni. Glede časopisja je zdaj merodajen vladni zakon iz 1. 1918, ki garantira popolno tiskovno svobodo. V današnjem min. svetu so sklenili, da izdajo novo odredbo, da izgube veljavo vsi ukazi, izdani po 21. marcu t. 1. glede državnih pravdništev in sodišč. Sodišča in državna pravdništva naj prično z organizacijo in starim personalom, obstoječim pred 21. marcem, svoje delovanje. Naredba je stopila takoj v veljavo. Poljedelski minister Takacs, trgovinski minister Dow-esak in državni tajnik dr. Balacs so včeraj podali programatične izjave, v katerih so zavzeli svoje stališče napram odredbam, ki so potrebne ža prehodno dobo. Antanta zahteva razorožitev rdeče armade na Ogrskem. Dunaj, 4. avgusta. Podpolkovnik Roma-nelli je v imenu italijanske misije poslal včeraj budimpeštanski vladi noto, v kateri izjavlja, da spričo vkorakanja romunskih — torej antantnih čet — v Budimpešto ni več potrebno, imeti na Ogrskem večjo oboroženo vojaško moč. Vsled tega smatra za potrebno, predlagati ogrski vladi, da zniža armado na stanje, kakor je določeno y pogojih premirja, nadalje da v najkrajšem času razoroži civilvo prebivalstvo ter takoj prične z razorožitvijo in odpustitvijo idečih čet. Vkorakanje Čeho-Slovakov. Budimpešta, 4. avgusta. Danes zjutraj so se pričeli Čeho-Slovaki premikati od demarkacijske črte naprej. Ne gre za vojaško, marveč za politično intervencijo, ker se hočejo Čehi vsaj z malim delom svoje armade udeležiti okupacije Budimpešte. Osveta nad edinburškim ljudskim komisarjem. Dunaj, 4. avgusta 1919. Gustava Entzen-brunnerja,^dosedanjega poveljuiki rdeče garde v Oednnburgu, so njegovi lastni ljudje zvezali na rokah in nogah, ga transportirali v mesto ter ga snoči tam kot morilca po prekem sodu obsodili in ustrelili. Entzenbrunner je dal župnika Nikiša in mnogo meščanov in kmetov na grozovit način usmrtiti. Antanta zahteva Belo Kuna. — Szamuely morilec Tisze. Dunaj, 4. avgusta 1919. Kakor poroča „Telegraph", zahteva antanta izročitev Belo Kuna. Szaumely, ki je izvršil samomor, je umoril Tiszo, Strui 4. Murlkorafei teitivcc. rAiiiibsi, Ust* 6. avgusta 1919. Odločilna posvetovanja v Moskvi. — Koalicijska vlada namesto sovjetske vlade. — Ljenin hoče odstopiti. B e r o 1 i n, 4. avgusta. Posebni poročevalec lista „Vos--ische Zeiturg" izve iz Stockholma od petrograškega zaupnika, da se vrše v moskovskem krtmlu posvetovanja, ki sicer še niso končana, ki pa kažejo vladno tendenco, sedanjo moskovsko diktaturo izpremeniti v vlado, ki naj bi omogočila sporazum z ostalim svetom. Pri teh v Moskvi se vršečih posvetovanjih igra vprašanje koalicijske vlade glavno vlogo, pii čemur menda hočejo sprejeti v to koalicijo ne le menjševikov in socialnih revolucionarcev, marveč celo ortodoksne socijalne demokrate. Kot žrtev za to koalicijo se ponuja Ljenin, ki hoče odstopiti od vodstva vlade, če se garantira, da ostane Čičerin vodja zunanje politike in Trocki organizator armade. Odstop Ljenina bi pomenjal, da hoče sovjetska Rusija v razmeroma kratkem času preiti iz diktatorskega boljševizma v več ali manj demokratični socializem. Vodja špartakistov dr. Levin aretiran. I no m ost, 4. avgusta 1919. »AUgememe Tiroler Zeitung« poroča, da je 2. avgusta ponoči aretirala italijanska obmejna straža vodjo monakovskih špartakistov dr. Levina ter ga odvedla v Inomost. I. Mariborski bioskop Tegetthoffova cesta. Največje in najimenitnejše kino-podjetje v Jugoslaviji. Razne novice. Vsem tistim, ki imajo še kake pomisleke napram Nemcem, naj jim na nje osvežijo spomin naslednji verzi, ki javno spričujejo, kako bi se godilo Slovencem, če bi bila zmagala Nemčija (resen memento tudi Italijanom I) : Guter Rat in hochster Not. Knotig, schlotig, rud’ und frech Ist der nationale Tschech’; Frecher noch um ein'ge Grad Ist der lausige Kroat; Doch am frechsten — notabene! — Ist in Laibach der Slovene; Was der Erdball tragt an Knoten, Alles hat er iiberboten. Soleh ein Rauhbein, soleh gemeines, Gibt es ausser ihm wohl keines. — Weisst du, Deutscher, was ich meine? Hau dem Frechdachs doch mal eine. MALA OZNANILA. E Zlata °d dragonske vojašnice do Pobrežne Ul O ceste 9 včeraj zgubljena. Kdor mi jo prinese dobi iepo nagrado, ništvo »Marib. delavca«. Naslov pove uprav-3—1 Cnroimn ca pr' ^taierskem obmejnem povelj-jpl Cjlllc )C stvu gospodična z dobro prakso v strojepisju kot I. pisarniška moč. Plača 300 K mesečno. Nastop 15. avgusta. Prosilke naj se zglasijo 8. ali 9. t. m. v poslopju okrajnega glavarstva, soba št. 18 v pritličju. 2- V sredo, dne 6. do 8. avgusta 1919 Dva sveta Drama v 4 dejanjih. V glavni ulogi Harry Walden Ste videli našega Friceka ? Veseloigra v 3 dejanjih. V glavni ulogi A. Rieck. Predstave se vrše sedaj ob %18. in %20. uri zvečer. V nedeljah in praznikih ob ya15. 16., 18. in 20. uri. Špirit kupi za vsako ceno Viljem Mali, damski frizer, Maribor, Šolska ulica 3. 3—1 Za popravljanje večje množine sodov se sprejme SODAR Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru. s Raznašalci časopisov invalidi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se v upravništvu ..Mariborskega delavca*'. Zlet Mariborske sokolske župe v Ptuj dne 7. septembra 1919. dobra delavska moč in tudi nekaj pomožnih delavcev. Plača po dogovoru. Zglasiti se je pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, I. nadstr..! soba št. 20. 2—2 Brata Uošnjah PTUJ Trgovina z usnjem, čevlji in surovimi kožami. • Elegantni box calf in chevreauz čevlji. — Fini čevlji iz črne in rujave teletine. — Navadni čevlji iz rujave kravine. podplatni in podpetni cveki,drete, platno. ^Mariborski delavec4* se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah: Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg Ortner Jožef, Schmidov trg 2 Mahalka J., Gosposka ulica Czadnik L., Stolna ulica Specijalna trafika, Grajska ulica Handl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik Mar., „ „ Schifko Terezija * „ Schon, Tegetthoffova cesta Schifko Marija, Melje Pichler Ana, „ Jurko Marija, Koroška cesta Lackner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., fDagdalena, Franc ]ož. ul Kresnik Ana, „ „ „ „* Majer J., Pobrežje, Brezka cesta 21 iarc Jožefa, Glavni kolodvor ,eber F., Koroški kolodvor Mlatilnice in slamoreznike, stroje za koruzo luščit, izdeluje in prodaja FranjoFarič, tovarna, Pobrežje pri Mariboru. 3—1 Ugodna prilika! Godbeni automat, izvrstno ohranjen, se i po ceni proda. Franjo Farič, tovarna,; Pobrežje pri Mariboru. Kupuje in popravljaj stare automate. 3—11 V zalogi »Tiskovne zadruge« v Mariboru je izišla brošura Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan" Spisal Matija Pirc, profesor v Mariboru. Brošura stane 1‘— K, s poštnino 1*05 K Dobi se v vseh knjigarnah. Šolskim vodstvom pri večjih naročilih 10% poousta. Prva jugoslovanska tovarna za poljedeljske stroje, stavbeno in umetno ključavničarstvo, mehanična delavnica za kolesa in avtomobile Franjo Farič, Pobrežje pri Maribora ijpBjr Nasipna ulica 20 Izdelovanje kemičnih peči, motorjev na bencin in olje, jPGll]dlllCld. finih železnih in lončenih štedilnikov, železnih ograj, inštalacija plina in vodovodov. Dnnpaulfolnira vsakovrstnih strojev, spojevanje strtega litega želeaa rOpiaVllaHliCa ter sploh vsa v to stroko spadaioča dela. Vlivanje železa in medenine v lastni tovarni. — Kupuje staro železo 1 Odgovorni »rednik: Fr« Vogl*r. Tiikarn«: Karl Rabitiak v Maribim,