ZBOROVANJE RUSISTOV V BEOGRADU 

Mednarodna zveza predavateljev ruskega jezika in literature (MAPRJAL), Zveza slavističnih društev SR Srbije in Mednarodni slavistični center so organizirali v Beogradu III. mednarodni simpozij Funkcionalni pogledi preučevanja ruskega jezika v primerjavi z drugimi jeziki. Simpozij je trajal od 24. do 26. januarja 1989, potekal pa je na Filološki fakulteti. Delovna jezika sta bila ruski in srbohrvatski. Na simpoziju je bila močna domača in tuja udeležba. Prebranih je bilo okrog 40 referatov. Iz Slovenije seje udeležilo simpozija pet rusistov: dva iz Ljubljane in trije iz Maribora.
Dr. Aleksandra Derganc z Filozofske fakultete v Ljubljani je imela referat: Nekatere manj opazne i razlike v semantični strukturi nekaterih slovenskih in ruskih besed in njihov vpliv na slovnično funk- : cioniranje teh besed. Slovenski rusisti smo se aktivno vključili v diskusijo. Tematika simpozija je bila j zelo različna - naj omenim samo nekatere referate, ki so zbudili precejšnjo pozornost. P. Adamec iz Prage je referiral o razlikah med ruskim in češkim jezikom na področju izražanja modalnih pomenov. R. Pavlova (Sofija) je analizirala vprašanja primerjalnega preučevanja sorodnih jezikov. Ju. A. Belci- ¦ kov (Moskva) je prebral referat Korelacije ruskega jezika z drugimi jeziki; B. Tošovič (Sarajevo) je i poročal o primerjalni funkcionalni stilistiki ruskega in srbohrvatskega jezika (predmet, naloge in perspektive); dr. Predrag Piper (Beograd) se je zaustavil v svojem referatu pri vprašanjih tipologije referen- '\ cialne in nereferencialne rabe zaimkov v ruskem in srbohrvatskem jeziku; E. Kandybina (Trst) je ; analizirala vprašanja o pisnem in ustnem referiranju literarnih tekstov kot osnovi za razvoj aktivnega i izražanja študentov; L. Nestorova (Beograd) se je dotaknila frazeološke teme: Trdne besedne zveze v i znanstvenem stilu ruskega jezika in njihovi ekvivalenti v srbohrvaščini.
D. Campar (Priština) je analizirala vprašanja ruskih frazeologizmov s pomanjševalnimi komponentami in njihove srbohrvaške ustreznosti. Še in še bi lahko naštevali zanimive in znanstveno dobro podkovane referate. Kot zanimivost naj omenim, da je prišla v Beograd na simpozij urednica časopisa Rusistika, ki bo začel izhajati v Zahodnem Berlinu. Omenila je, da študira na univerzi v Zahodnem Berlinu 800 študentov ruski jezik. Časopis Rusistika je namenjen v prvi vrsti študentom in učiteljem
ruskega jezika. Na vprašanje, zakaj je bila Rusistika osnovana, je odgovorila, da so nekatere rasistične revije za študente in profesorje prezahtevne. Kot primer je omenila raski časopis Voprosy jazykozna-nija (slov. Vprašanja jezikoslovja), ki ga prebira zaradi njegove prezahtevnosti le manjši krog strokovnjakov. Pozvala je jugoslovanske rasiste, naj pri tej reviji sodelujejo.
Neki referent se je lotil teme Poučevanje raskega jezika v Franciji. Zanimivo je bilo poslušati, kako nenehno raste interes za študij raščine. Tudi naša sosednja država Avstrija ima ruščino v srednji šoli -o tem je poročala E. Futivič (Oberwart).
Delavci knjižnice na Filološki fakulteti so pripravili razstavo Jugoslovanska rasistika v 70.-80. letih. Od slovenskih jezikoslovcev sem opazil le knjigo dr. Franca Jakopina Slovnica raskega knjižnega jezika. Udeleženci simpozija smo bili sprejeti pri tov. dekanu Filološke fakultete. Predzadnji dan smo si ogledali film Vuk S. Karadzic v Rusiji. Ob sklenitvi simpozija pa je bil sprejem v Domu sovjetske kulture v Beogradu.
Kolegi v Beogradu so izrazili prizadetost ob dejstvu, da na mariborski Pedagoški fakulteti ni več študijskih smeri srbohrvaščine in raščine.
Jurij Rojs Maribor .