Poštnina plačana t gotovini. Leto XV., štev. 91 Ljubljana, nedelja 22. aprila 1934 Cena t.— Din upiavuiaivo; Ljuoij&oa, Knalijeva ulica 6. — Telefon it 8122, 812S, 3124. 3125, 3126. Luaeratni oddelek: Ljubljana, Mts> ourgova ul I. . M UM, MM. Podružnica Maribor: Goapoaka Klic« it. 11. - Teleloo K. 24fi6. Podružnica Celje: Kocenova ullea M. 2. — Teleton St 190. Kačuni pri poŠt ček zavodih: Ljub* IJana št. 11.842, Praga dalo 78.180, VViPn « 10JS 241 Naročnina sna&a meseCnc Dm Z£>.— Za inozemstvo Din iO.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 8123, 3124. 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon »t. 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. . Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu. Delovna taborišča brezposelne mladine Najtežji problem brezposelnosti so v vseh državah oni tisoči doraščajoče mladine, ki vstopajo v življenje po izvršenih šolskih študijah in po končanem obrtnem pouku. Ti tisoči so vrženi v življenje, ki jim ne nudi niti najmanjše možnosti stalnega zaslužka, in so v veliki nevarnosti, da se v brezposelnosti moralno pokvarijo, odvadijo vsakega dela, zaidejo na kriva pota in, kar je še najhujše, ta iz življenja izkoreninjena mladina tvori najboljši material za širjenje prevratnih misli. Evropske države, ki najbolj trpe na tem pojavu, se trudijo na vse mogoče načine, kako bi si pomagale in odstranile preteče zlo. Doslej je najbolj razširjen način, da se združuje nezaposlena miadež v delavske kolone in se zaposluje pri raznih javnih delih. Delavske kolone in taborišča za brezposelno mladino je prva uvedla Bolgarija že pod vlado pokojnega Stambolij-skega, za njo pa so prišle Nemčija, Avstrija, Žvica in Zedinjene države. Brez precedenčnega primera je Stambolijski uvedel vseobčo delovno dolžnost, tako da se ni mogel poslužiti nikakih izkustev, marveč je moral biti v tem pogledu pionir. Res da je bolgarski ukrep imel pred vsem namen nekako obiti prepoved oborožitve in naj bi se mladina v delavskih taboriščih naučila discipline ter dobila tudi osnovni vojaški pouk, vendar pa so bile delavske kolone kljub temu res delavske, t. j. mladi bolgarski fantje so morali vršiti razna težka ročna dela, ne glede na svojo izobrazbo. »Trudovi« zakon Stambolijske-ga. je predvideval kot nalogo mladih novincev gradnjo cest in železnic, osuševanje močvirij, izboljševanje polj in travnikov, s čimer bi bila izvršena važna javna dela obče koristi brez inozemskih posojil. Od 1. 1921., ko so na temelju zakona pohiteli pod zastave delavskih čet prvi »tradoviki«, pa do konca. 1. 1929., je bilo v teh četah zaposlenih 154.000"mladih ljudi, ki so v tem času napravili več ko 13 milijonov delovnih dm. Finančni učinek te akcije pa je dal dobro milijardo levov, kakršno vrednost predstavljajo izvršena dela. Vendar pa uredba o obveznem delu v Bolgariji ni izpolnila nad, ki so bile stavljene vanjo. Gospodarsko življenje se s tem ni poživilo, marveč je delovna dolžnost v izvestni meri celo poslabšala položaj. Po določbah zakona bi morali »trudoviki« opravljati samo ona dela splošne koristi, ki bi se brez njihove cenene sile ne dala izvesti, v praksi pa so se uporabljali prav za vse vrste dela, ker jih je država poslala tudi na taka dela, ki so bila dotlej pridržana zasebnemu delavstvu. Delovne čete so prevzele ne samo vso popravo obstoječih cest in železnic, marveč so se po nalogu vlade udejstvovale tudi v industriji in poljedelstvu. Zadnja leta so delovni bataljoni postali naravnost hudi in nezaželeni konkurenti ostalemu delavstvu in zasebnim podjetniškim tvrdkam. Ko je bil ustvarjen delavski aparat, si ga je država v denarni stiski pač posluževala povsod, kjer se je le dalo. Zelo poučni so tudi nemški delovni tabori tako zvane »dobrovoljne delovne službe« (Freiwilliger Arbeitsdienst). Uvedeni so bili kot ukrep zoper brezposelnost, razvili so se pa v zelo važen del hitlerjevskega strankinega aparata. Pristop v nje ima miadež do 25. leta in kakor se vsaj dosedaj kaže, se je akcija obnesla. Vlada je delavskim taborom dala še posebno vzgojno noto s tem, da je sprejem na vseučilišče vezan na potrdilo o enoletni službi v delovnih taboriščih. Dala jim je tudi popolnoma uraden značaj s tem, da je služba v delavskih četah postala s 1. januarjem t. 1. obvezna za vso nemško mladino. V tem pogledu so šli Nemci za Rusi, kjer je poset visoke šole dovoljen le onim, ki se izkažejo, da so najmanj eno leto delali v tovarni ali na polju kot težaki. Nemški »Arbeitsdienst« ima nalogo, da provaja vodne gradnje, regulacije rek in izboljševanje zemlje, vse z namenom, da ustvari ugodne pogoje za notranjo kolonizacijo, ki je trenutno ena izmed glavnih skrbi režima. Ne_ sme pa se prezreti, da imajo v Nemčiji delavske čete tudi izrazit vojaški značaj. Vojaška vzgoja in pouk tvorita v njih velik del dnevnega dela, tako da so čete skoro popolnoma militarizirane. Na ta način se Nemčija pretvarja v velikansko vojno taborišče. Ob koncu 1. 1933. so štele delovne čete 300.000 članov, z uvedbo obvezne delovne službe pa bo to število nedvomno porastlo na milijon mladih vojakov dela. Ta močna armada delavcev je tako organizirana, da se v primeru potrebe čez noč lahko pretvori v dobro disciplinirano udarno vojsko. V Avstriji je prostovoljna delovna služba uvedena od 1. 1932. Zakoni, ki urejajo to službo, so nemškim zelo slič-ni. Tu in tam je v zakonu izraženo načelo, da delavske čete ne smejo odjedati dela rednim profesionistom, toda področje delavskih čet se samo po sebi razširja. V Nemčiji in v Avstriji vrši »de- POGLOBITEV ODNOŠAJEV JUGOSLAVIJE TURČIJE V duhu balkanskega pakta bosta obe državi v bodoče še tesneje sodelovali za konsolidacijo in okrepitev Balkana Carigrad, 21. apnfta. AA. Današnji cari- grajski listi prinašajo poročila o odhodu jugoslovenskega zunanjega ministra Jevtiča iz Ankare in posebno podčrtujejo prisrčnost slovesa, saj se od jugoslovenskega zunanjega ministra niso poslovili samo uradni zatopniki turške republike, temveč tudi velika množica prebivalstva, ki je zelo prisrčno vzklikala Jevtiču. Razen turškega zunanjega ministra Tevfika Ruždi beja so se od g. Jevtiča .poslovile tudi mnoge ugledno osebnosti, med njimi zlasti Ismaiil Haki bej, poveljnik republikanske garde, predsednik velike narodne skupščine Kjarim paša. predsednik turške vlade Izmet paša, gradbeni minister Ali bej, generalni tajnik zunanjega ministrstva Rifat bej, turška poslanika; na Dunaju in v Sofiji, poslaniki Perzije., Afganistana, Rumunije in Grčije v Ankari in vsi višji uradniki zunanjega ministrstva. Generalni tajnik Hasan Riza bej in prvi adjutant predsednika republike Sudim bej sta želela g. Jevtiču v imenu Kemal paže srečno pot Ga. Jevtičeva je dobila več šopkov cvetlic. Jevtič v Carigradu Carigrad, 21. aprila. AA Davi ob 9. Je pris^pel jugoslo venski zunanji minister Bogoljub Jevtič na povratku v Beograd v spremstvu načelnika političnega oddelka Martinca ta tajnika Kojiča v Carigrad. Na postali so mu priredili prav tako svečan sprejem kakor pri odhodu v Ankaro. Glede na razgovore. ki jih je imel g. Jevtič v Ankari s predsednikom republike Mustafo Kemal pašo in Tevfikom Ruždi bejem, naglašajo turški fcstt tudi pri taj priložnosti njihovo važnost in poudarjajo zlasti, da obstojajo med Beogradom in Ankaro prisrčni odnošaji, kd jim je položil temell sestanek med Nj. Vel. kraljem Aleksandrom in Mustafo Kemal pašo lami meseca oktobra v Carigradu. Z zadovoljstvom smo ugotovili, pravi »Milijet«, da so govori g. Jevtiča v Ankari in njegovo pojmovanj« balkanskega' sporazuma identični z našim stališčem. G. Jevtič je zapustil v Ankari nepozabne spomine. »Dzumhurljet« priimia članek o balkanskem paktu, v katerem pravi med drugim: Balkanski pakt se bo tudi dalje razvijal v smeri čim iskrenejšega sodelovanja med balkanskimi narodi ln zagotovitve Jamstev, ki Jih že Imamo za ohranitev današnjega teritorialnega statusa quo- »Demokratia«, ki izhaja v grščini v Carigradu, piše: a Jevtič Je na zelo značilen način Izrazil svoje prepričanje, da se bo balkanski sporazum razširil in da ie bila prva etapa podpis dogovora štirih. Izjava predsednika turške vlade Ankara, 21. aprila. AA. Izmet paJa, predsednik turške vlade in za Mustafo Kemal pašo, predsednikom turške republike, naj" markantnejša osebnost preporojene Turčije, je sprejel poročevalca agencije Avale in mu med drugim izjavil: Obisk g. Jevtiča v Ankari je vsa Turčija sprejela z največjim zadovoljstvom. Naš osebni stik in razgovor, ki smo ga imeli z Jevtičem o vprašanjih, ki zanimajo obe dr- —m—lili i * i Ml rancija čaka Do sestanka razorežitvene konference ne bo ničesar več podvzela — Italija in AaigSIja hočeta -..spet po* sredovati Pariz, 21. aprila, r. Zunanji minister Barthou je danes odpotoval na obisk v Varšavo in Prago. V diplomatskih krogih smatrajo to za dokaz, da ne misli Francija za enkrat ničesar več pokremiti v vprašanju razorožitve, temveč samo počakati, kakšno bo stališče ostalih zainteresiranih držav, predvsem Anglije in Nemčije. Iz krogov zunanjega ministrstva se čuje, da bo ostala Francija rezervirana vse do sestanka predsedstva razorožit verne konference 23. maja, kjer bo šele prilika staviti nove konkretne predloge za nadaljnje postopanje. Obenem računajo s tem. da bo med tem berlinska vlada stavila svoje napovedane predloge, kar M moglo v zvezi z napovedano posredovalno akcijo Anglije odnosno Italije razčistiti situacijo tako, da bi se videlo, ali je mogoče še računati z razorožitvenim sporazumom aLi ne. Po vesteh iz Londona tam mrzlsčno razpravljajo o posredovalni akciji, ki naj bi jo nemudoma izvedla angleška vlada. Razoro-žitvem odbor vlade, ki je proučeval francosko noto, js prišel do zaključka, da ne kaže drugega, kakor ugoditi francoskim zahtevam v pogledu jamstva varnosti ter je v tem pogledu sestavil predloge, o katerih bo v ponedeljek podrobno razpravljalta> angleška vlada. Takrat bo prispel v London tudi italijanski delegat Suvich, ki bo pojasnil stališče Italije. Po najnovejših informa cijah se bo Suvich, ki je nocoj odpotoval iz Rima, ustali na potu v London za nekaj ur v Parizu ln pojasnil ministrskemu predsedniku Douroergueju stališče italijanske vlade in Miussolinijeve predloge, o katerih bodo razpravljali na londonskih razgovorih. Obenem bo Mussolini ose'bno pojasnil svoje stališče francoskemu poslaniku v Rimu, dočim ima Suvich nalog, dia stopi v Londonu tudi v stike z nemškim in francoskim poslanikom ter ju informira o svojih razgovorih z angleškimi državniki. V angleških krogih so prepričani, da se bo Italija pridružila angleški posredovalni akciji, vendar pa so glede uspehiai te akcije še vedno dokaj skeptični. Vsekakor pa so Angleži odločni, staviti na prihodnjem sestanku pred- sedstva razorožitven« konference nove predloge, M bl t polni meri upošteva* francoske želje. Barthou odpotoval v Varšavo Pariz, 81. aprila. w. V.a» francoski tisk spremlja potovanje zunanjega mini^ra Bar-thouja, ki je nocoj odpotoval k Pariza v Varšavo, s prisrčnimi ž?ljami. Listi izražajo pričakovanj«, da se bo prihodnje dni v Varšavi izvedla velika politična akcija. »Intransigeant« piše: Prišla t« ona, ko ss bo Francija zavrela sa svoje najzvestejše prijatelj?. Zaradi stališča Francije v raz-orožitvenem vprašanju se je interes Francije za Barthoujevo potovanje še povečal. »Pariš Soir« prihaja do zaključka, da )• potovanje zunanjega ministra Barthouja značilno za razvoj mednarodnega položaja. To potovanje poudarja povratek prejš.ijih metod političnih razgovorov med posameznimi državniki in razprav o posebnih potrebah. Šele bodočnost bo pokarala, kake koristi bodo nastale iz tega. >Temps< piše. da ima vsaka država pravico do iniciative. Ako se taka iniciativa nanaša na interese dveh držav, ki sta medsebojno zvezani s pogodbami, se mor« zavzeti le s pristankom drugega partnerja. Nobena država, najmanf pa kaka velesila, nima interes na tem, da bi kršila to načelo, čeprav bi ji kršitev prinesla neposredno korist. Novi prometni minister v Banialuk? Banjaluka, 21. aprila, n. V Banjaluko je danes prispel novi prometni minister Sve-tislav Milosavljevič, ki je bil doslej ban . vrbaske banovine. Na postaji so mu veiike ! množice ljudstva priredile prisrčen spre-! jem. Na pozdrav banjaluškega mestnega načelnika je minister odgovoril, da zapušča Banjaluko zaradi višjih državnih interesov. Dolžnosti bana je minister danes izročil pomočniku dr. Dušanu Petroviču, ki bo vršil banske funkcije do imenovanja novega bana. Minister Milosavljevič se jutri vrne v Beograd. žari. sta napravila dum globok vtia, ki to zadovoljstvo ie bolj poveča. Odkril sem v g. Jevtiču modrega, lojalnega in iskrenega državnika. Sami veste, da J« pakt, ki smo 2« parafirali v Beogradu in podpisali v Atenah, činitelj miru; mi vsi ostanemo privrženi temeljni ideji, ki tvori njegovo osnovo. Ne moremo pozabiti, da se j« ta uspeh dosegel samo po zaslugi vzajemnega razumevanja med vsemi podpisniki in da je imela okrepitev prijateljstva med Jugoslavijo tn Turčijo odločilen vpliv na to splošno razumevanje. Med našima dvema državama ne obstoji nikako odprto vprašanje. Nika-ko nasprotje interesov nas ne deli, še več, naša dva naroda drug drugega spoštujeta in spoznavata. Prepričan sem, je nadaljeval Izmet-paša, da se bodo okrepljene zveze med Jugoslavijo in Turčijo še bolj razvile v največjo korist balkanskih narodov in za delo miru, ki je nam vsem tako drago. V teh za nas srečnih dneh pošiljam jugoslove skemil narodu najtoplejše pozdrave. Turški narod goji čustva velikega spoštovanja in iskrene privrženosti za osebo# Nj. Vel. kralja Ale-ksandra, ki je dal toiiko dokazov za divi>-vzvišenost misli in srca Jevtlčev uspeh v Ankari Uradni komunike o političnih razgovorih zunanjega ministra Jevtiča v Ankari Ankara, 21. aprila, r. Anatolska a gen- I sežen je bil sporazum o tem, da Jug o- TnrSia rvp^tn ndani stvari dja objavlja naslednji službeni komunike: V teku poseta, ki ga Je napravil ju-goslovenskl zunanji minister g. Bogoljub Jevtič v Ankari, je bil sprejet v avdijenci pri predsedniku republike, s katerim je imel dolg razgovor. Prav tako je jugoslovenski minister imel razgovore s predsednikom turške vlade Izmed pašo in zunanjim ministrom Tevfikom Raždi bejem. V teku teh razgovorov, ki so se nanašala na vsa vprašanja, ki zanimajo obe države, zlasti pa po načinu, kakor jugoslovenska in turška vlada pojmujete balkanski pakt, kakor tndi politiko sodelovanja, ki sloni na balkanskem paktu, v korist miru tega dela kontinenta, a na osnovi neodvisnosti vseh balkanskih držav in varnosti njihovih balkanskih meja, je bila znova ugotovljena popolna soglasnost v pogledu na vsa ta vprašanja. Do- slavija in Turčija, zvesto udani stvari miru, nadaljujeta v duhu sodelovanja in solidarnosti nadaljnji razvoj te politike v smislu vedno tesnejšega zbližanja med tema dvema državama v okviru balkanskega sodelovanja tako, kakor je bilo to zamišljeno v Atenah in Beogradu o priliki sestanka zunanjih ministrov držav podpisnic balkanskega pakta. Da se doseže zveza, ki je potrebna za nadaljevanje tako započetega sodelovanja, bosta Turčija ln Jugoslavija druga drugo sproti obveščali o vsem, kar bi Izvedeli glede zadev, Id zanimajo obe državi in Balkan sploh. Oba zunanja ministra sta sklenila izpopolniti odnošaje med obema državama še z elementi, ki jih je doslej manjkalo ter se bodo v to svrho čimprej sklenile trgovinska pogodba, pogodba o medsebojnem naseljevanju, pogodba o izročanju krivoev in pogodba o medsebojni pravni pomoči. Grčija pred prevratom? Vojni minister general Kondilis za uvedbo diktature Spor med vlado in opozicijo zaradi balkanskega pakta lovna služba« vsa mogoča dela ne samo za javne naprave, marveč tudi za zasebnike. Kar se tiče stroškov, je odpadlo na Bolgarskem na enega »trudovika« 20 dinarjev na dan, v Nemčiji največ 35 dinarjev, v Avstriji pa 25 dinarjev. Države, ki se bodo morda še zatekle k temu načinu borbe proti usodnim posledicam brezposelnosti, — v Češkoslovaški že resno proučujejo to možnost, — bodo imele že dovolj izkustva, kako je treba stvar organizirati, kako ii omejiti delokrog, da za gospodarstvo ne postane nevarna, in v koliko vpliva blagodejno na brezposelnost. Ne spuščamo se danes v razmotriva-nje, ali bi bila pri nas mladinska delovna akcija umestna in sploh izvedljiva. Nihče pa ne more zanikati, da postaja skrb za nezaposleno mladino tudi v Jugoslaviji in posebej še v Sloveniji vedno bolj pereča in nujna. Ne gre samo za sedanjost, marveč v še večji meri za bodočnost. Kajti iz nezaposlenosti doraščajoče generacije izvirajo še hujše nevarnosti kakor iz nezaposlenosti starejših. Mladi ljudje, ki danes koprnijo po priložnosti za delo, a pridejo do razočaranega prepričanja, da je za nje delo nedosežen ideal, lahko izgube fizično, še bolj pa psihično sposobnost za delo, tudi če bi ga bilo kdaj zopet dovolj. Kaj bi to pomenilo za družbo in državo, ni treba razlagati. Zato je skrajni čas. da se prav resno poprimemo tudi tega problema. Atene, 21. aprila, d. Predsednik vlade Tsaldaris j« imel včeraj dolg razgovor s Papanastasijem ter mu izročil odgovor vlade na protipredloge opozicije za likvidacijo spornih vprašanj. Vlada izjavlja v svojem odgovoru, da vztraja na zahtevi po splošni reviziji vojaške činovniške liste in da odklanja sklicanje Narodnega predstavništva za rešitev nastalega spora med senatom in poslansko zbornico. Tudi glede balkanskega pakta odklanja vlada vsako novo interpelacijo in zahteva, naj se definitivno ustavi vsaka razprava o njem. Vladni odgovor je izročil opoziciji Papanastasiu. Poučeni krogi zatrjujejo, da J« priflo do trjdsga spora med ministrskim predsednikom Tealdarisom in večino ostalih članov vlade na eni ter vojnim ministrom Kondi-lisom na drugi strani. Tsaldaris »e odločno zavzema wi demokracijo, Kondilis pa zahteva nvedbo diktature, ker so se notranje politične razmere v Grčiji zaradi zadržanja opozicije glede balkanskega pakta zelo zaostrile. Kakor zatrjujejo. Je tndi predsednik republike Zaimis na »trani Tsaldarisa. Včeraj je general Kondilis odredil pregled atenske garnizije in )e> i med v častni- škem zboru govor, v katerem je naglasdl potrebo diktature, strogo p« ee je čuval navesti podrobnosti svoj« zamisli. Zunanji minister Maksimos pa Ja le snofti dal novinarjem zelo pomirljivo izjavo. Dejal je, da je bil med člani vlade dosežen sporazum, po katerem se bodo predsedniški volitve, ki eo bile prvotno določene za letošnjo jesen, vršile bržkone že prihodnji teden. Predsednik Zaimis namerava podati ostavko, skoraj gotovo pa bo ponovno izvoljen. V političnih krofrih j« bila opažena tidi konferenca opozicije, kt s« j« vršila snoči pri Venizelosu. Atene, 21. aprila, g. Ak0 n« ▼»rajo maki, se nahaja Grčija pred dalekos«*nim notranjim političnim preokretom. Vojni minister general Kondilis Je r sadnjih dneh večkrat pretil, da bo proelasil vojaško diktaturo. Iz njegovih včerajšnjih razgovorov i ministrskim predsednikom Tsaldarisom je razvidno, da Je odločen tndi proti odporu ministrskega predsednika Tsaldarisa, mo eoče že jutri r nedeljo, proglasiti vojaške diktaturo. General Kondilis je za danes sklical zborovanje vseh višjih oficirjev, na ka.-terem so razpravljali o vprašanju diktatura Nova tragedija v polarnih vodah Ledolomec „Sahalin", ki fe sodeloval pri akciji za rešitev ponesrečenih čeljuskincev, Je zašel med ledene gore in kliče na pomoč Moskva, 21. aprila, č. Tukajšnja brezžična postaja je danes prejela iz Severnega morja več radiogramov z ledolomilca »Sa-halina«, ki je klical na pomoč. Parnik je zašel med dve ogromni ledeni gori. Njegov polžaj je zelo resen. »Sahalin« je pred nekaj tedni odplul iz Vladivostoka na pomoč posadki »Čeljuskl-na«. Pred desetimi dnevi je priplul do kraja, kjer so taborili člani te posadke, ki pa so jih med tem že rešili z letali, o čemer je bil »Sahalin« v ostalem obveščen po radiju. Parnik se je zato zopet usmeril proti Vladivostoku, seda i pa je zašel v nevarnost. da ga dve veliki ledeni gori streta. Parnik je oddaljen od Vladivostoka le še dan potovanja. Kakor vse kaže, bo posadko parnika zadela slična nezgoda kakor Celjuskince. Vlada je izdala vsem parnikom v Severnem morju ukaz, naj odpotujejo na pomoč posadki »Sahalina«. Moskva, 21. aprila, č. Zdravstveno stanje profesorja Šmita, vodje posadke ponesrečenega parnika »Čeljuskina«, ki so ga prepeljali v Nome na Aljaski, se je znatno zboljšalo. Profesor Šmit je sicer še telesno zelo izčrpan, vendar pa že izven vsake nevarnosti. V bližnjih dneh ga bodo prepeljali v kak sanatorij v Zedinjenih državah. Eksplozija v rudnik" Kakanj Sarajevo. 21 aprila A A V starem rovu rudnika Kakanj je nastala eksplozija. V rovu je bilo zaposlenih več delavcev. Vzrok eksplozije doslej še ni znan Tudi ni znano število mrtvih in ranjenih. Na kraj nesreče so bili takoj po dogodku odposlani rav-natelj za gozdove in rudnike, načelnik splošnega oddelka tukajšnje banovinske >rprave ter orožniški polkovnik s potreh nim številom orožnikov v *vrho reševanh V Kakanj odpotuje tudi ban drin*ke hinn vine Izdane «o bile vse nujne odredbe za reše\'anie noneirečenih rudarjev Beograd. 21. aprila AA V Kakanj sta odpotovala minister za gozdove in rudnike dr. Milan Ulmansky in minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Fran Novak. Uredba o udruženjih slušateljev univerz Beograd. 21. aprila, p. Na osnovi splošne uredbe o univerzah ie prosvetni minister predpisal uredbo o udruženjih slušateljev univerz Po uredbi lahko obstojajo reprezentančna in podporna društva Lred ba podrobno prednisuie način osnovani* in ustroi teh organizacij Za diiaško orga nizaciin »Pobratimstvo« ie 24 članov izmed ' ska univerza. Program »Društva za Inozemsko nemštvo" — Trojna meja Nemčije — Pangermanski imperializem — »Nemčija mora zlomiti francoski zavezniški sistem" Znana vodja rajhovskega »uiruisnva za Inozemsko nemštvo«, koroški rojak dr. Steinacher je nedavno podal novinarjem važn« Izjavo o delovanju in cdljih svoje organizacije, ki se je na »vojem lanskem občnem zboru »vistosmerila« z nemškim državnim režimom. Dr. Steinacher polaga glavno važinost na ugotovitev, da nima društvo ničesar sfoupmega z aktivno partijsko propagando narodno socialistične stranke, marveč da brez vsake povezanosti z državnim političnim vodstvom podpira težnje inozemskih Nemcev. Priznava pa obenem, da obstoji idejna skladnost med društvom za inozemsko nemštvo in vodstvom narodno-socialističce stranke, odnosno Hitlerjevo vlado. Tudd površen bralec teh stavkov mora takoj spoznati, da umetno razpisovanje med programom Ln cilji Hitlerjeve enotne fro-nte na eni in organizacijo za inzemsko nemštvo na drugi strand ni ničesar drugega, kakor Igra z besedami, ki naj zakrije emiinentno politični značaj in pometi delovanja, katero opravlja organizirana nemšKa ekatpanzija izven svojih državnih mej pod etiketo nemške kulture in duševne skupnosti. Cilje in naloge nemških odvajalnih in obrambnih organizacij poznamo že izipred vojne. Vemo torej, da niso iznajdba današnjega nemškega režima, niti sploh narodnega socializma. Ravno tako pa tudd vemo, da je hitlerizem prevzel vso dedščino predvojnega pangerma-n i zim a ln da jo je še izpopolnil in ojačil v programu »tretjega cesarstva«. Zato se je društvo za 1 nože ms ko nemštvo, ki je praktično ustanova pangemianske ekspanzije, tem lažje prilagodilo novemu režimu in mu služi z isto vnemo, kakor svoječas-nim imperialistom, viljemovsike Nemčije. 2e pred vojino je bilo nemško osvajalno prizadevanje usmerjeno na vzhod in jug, med vojno se je kot bližnji cilj formulirala »Srednja Evropa pod nemškim vodstvom«. Kaiaor ni segla politična moč, se Je pripravljal teren s kuitunno in duševno organizacijo. Društvo za inozemsko nemštvo je fungiralo kot centrala, pod njegovim okriljem se je na nekdanjih avstrijskih tleh razvil »Schulverein«, ki se je vedno smatral kot prednja straža nemškega prodiranja na ozemlje avstrijskih Slovanov. Nedavno je »Jutro« na podlagi službene okrožnice »Schulvereina« ugotovilo, da isto razmerje obstoji še danes. Politična situacija se je od prevrata večkrat menjala, v trenutku so oficielne zveze med Berlinom in Dunajem pretrgane, ideja nemškega poslanstva pa je ostala trdna in nespremenjena; slej kakor prej se pripravlja pot politični osvojitvi, ki bi naj duševni in kulturni sledila. Kot voditelj in predstavnik vodilne pan-germanske postojanke je dr. Steinacher vsekakor osebnost, čigar programatične Izjave se ne smejo podcenjevati in katerih pravi smisel je važen tudi za nas, ker nam, ako ga izluščimo iz besedne goščave, razkriva, česa se nam je v bližnji ali daljši bodočnosti nadejati, ako ne bomo znali o pravem času in z uspešnimi sredstvi zavarovati svojih življenjskih interesov. Ta nemški voditelj odklanja očitek, da goji in podjpira njegova organizacija pri nemških aianjšinah izredento. Zagotavlja c a m reč, da narodno socialistični »Fiihrer« prepoverjuje politično propagando izven nemških mej. Toda dr. Steinacher nam obenem razodeva, da ima pojem nemške meje raznoliko vsebino, tako da je v praksi mogoča njegova prilagoditev vsakokratni potrebi. Pred vsem se imata razlikovati pojma »Nemčija« (Deutschland) in »»Nemška država« (Deutsches Reich). Nemčija je po njegovi razlagi označba sza celotno ozemlje, kjer so naseljeni Nemci, tako da je tedaj n. pr. nesmiselno govoriti o nemškoavsftvijskem narodu, ker obstoja le en sam edinstven nemški narod, ki se k večjemu deli v plemena. Temu razlikovanju po-polmoma odgovarja teorija o trajni meji. Nemški narod ima po tej razlagi poleg državne meje še narodnostno in pa obrambno ali vojaško mejo. Te meje se ne krijejo, kajti narodnostna meja sega daleč preko državne meje, kje teče obrambna meja, tega Steinacher ne pove. Pravi pa, da je za nemško ekspanzijo pas med državno in narodnostno mejo največje važnosti: »tam zunaj pred našimi dT-žavnimi mejami se odloča naša usoda.« Kakor smo rekli zgoraj: igra z besedami. Kako naj daje pomirjenje zagotovilo, da je po političnem državnem vodstvu ekspanzivno prodiranje preko nemških mej zabranjeno, ako izvemo obenem, da »i pangermanska ofenziva postavlja »voje meje, kakor jih narekuje vsakokratna že Ija, kateri oblečejo uslužni ideologi znanstveno obleko. Pole« proslule »vojne vedec cvete v sodobni Nemčiji nova znanost, ki naj opraviči imperialistični pohlep do tjji zemlji in ki jo ie »Jutro« že ponovno pravilno ocenilo. Ta nemška lnžiznanost razpolaga danes že z obsežno literaturo in publicistiko. Poučno ie listati po njenem slavnem glasilu »Zeit-schrift fiir Geopolitik«. ki že danes suvereno deli Evropo, kakor jo snujejo nemški voditelji. Poles člankov ne manjka v njej zanimivih kartografskih osnutkov, na katerih tudi srečamo one mnogovrstne mije, kakor smo jih navedli zgoraj. Geopolitiški »učenjaki« gredo na še dalje in so ustvarili še četrto mejo: mejo kiltuncga kroga. Na tem prostoru, ki predstavlja nemško interesno sfero. lahko vidimo poleg Poljske in Baltika še vso Češkoslovaško. Runnunijo in našo Hrvatsko. Bilo bi zgrešeno, če bi omalovažujoče zamahnili z roko, čež: to so utopične fantazije neresnih sanjačev. V Nemčiji se danes ne more obiavljati niti stavek, ki bi ne bil deležen soglasja vodilnih faktor- napisal priznani neelužbeni voditelj nem-jev. Sio?r pa nam je treba le Citati, kar je ške zunanje politike Alfred Rosenberg v svoji znani knjigi >Der Mythus des zwanzig-sten Jahrhundertsc, o potr?bl, da Nemčija koncentrira vse svoje sile na pridobitev življenjskega prostora in politične moči. »Ustvarjajoč narod, kakor je nemški, ne more jemati ozirov na impot--ntne in brezvrednost-ne Poljake, Cehe in druge. Odriniti jih je treba proti vzhodu, da ee pridobi zemlja za obdelovanje po germanskih kmetskih rokah. Le tako si bo mogel oddahniti rasnški narod, ki je stisnjen na preozkem prostori. Prodiranje v prostor na vzhodu pomenja smrtno sovraštvo Poljakov in Cehov, toda na tem ne more ničesar spremeniti nobeno govorjenje, nobeno Druitvo narodov. Os se Nemčija temu odreče, bo prodiral to-vražnik od vzhoda in lapada vedno bližje k srcu germanstva.« Praktični zaključek iz teh premi« izvaja Rosenberg z zahtevo, da mora Nemčija storiti vse, da zlomi franooaki zavezniški »istem. Rosenbergu »e n« more odrekati legitimacija, da govon o hitlerjevskih zu-nanje-političnih smernicah. Vrh tega pa nas vsakdanja izkušnja seznanja • konkretnimi rezultati nemške politike, ki ne nasprotujejo Rosenbergovi teoretski osnovi: Nemško-poljski pakt in njega neposredne posledice dajejo dovolj povoda za razmišljanje. Prijateljstvo in miroljubnost se pač dostikrat izkaže kot igra z besedami, za katero se skriva pravi obraz. Slovane, posebno še nas Jugoslovene, je zgodovin«! dovolj izučila, da lahkoverno sprejemanje pomirljivih obljub lihko postane usodno in vodi v nepopravljive zmote. Zato gotovo ni odveč, če z oprezno paz-nostjo sledijo vsemu, kar jih more poučiti o pravih namen;V> važnih evropskih čini-teljcv. — 1. n. Starhemfeergove sanje Trojni zvezi Italije, Avstrije in Madžarske naj bi se pridružila tudi ČSR — Pred sklicanjem avstrijskega parlamenta Rim, 21. aprila, k. Fašistična revija »Otto-bre« ie objavila naslednjo izjavo kneza Starhemberga, ki se Je mudil te dni v Rimu: Narodno socializem predstavlja mogočen pokret, toda še vedno za nas ni rešeno vprašanje. aM bo to gibanje v bodočnosti zašlo v boljševi-ško aM fašistično smer. Ce bo Hitler znal obvladati razvoj gospodarskih in socialnih razmer v Nemčiji, se bo nemška država gotovo razvila v fašistični organizem, V Avstriji narodni sodaMzem nI mogoč. Njegove rasne doktrine bi Avstrijo iz-premenile v prusko kolonijo, Avstrijci pa želimo ohrarati svojo lastno avtonomno neodvisnost avstrijske države. Poleg tega ima Avstrija še svojo posebno misijo, da namreč stvori kulturno vez med severno in srednjo Evropo. 0 gospodarskem sodelovanju v srednji Evropi so Starhembergove izjave še posebno zanimive. Češkoslovaška bo po njegovem mnenju prej ali slej pristala na Mus-solrimjeve načrte za ustvaritev ravnotežja v srednji Evropi, kakršno je obstojalo v časih avstro-ogrske monarhije, ki naj bi ne bila nastala po naključju, marveč po narav- nih okoliščinah, ki so dru-ž-ilc niervo narode. Musolinijev načrt o sodelovanja v »redo>ii Evropi docela odgovarla tem naravnim, političnim, gospodarskim hi zgodovinskim okoliščinam. Zato bi ne bilo nikako čudo. če hi se Češkoslovaška pridružila ItaHjt, Avstriji in Madžarski v njihovem prizadevanju za gospodarsko obnovo Podunavja. Dunaj, 21. aprila, č. Knez Starhemberg se je davi vrnil na Dunaj. 2e dopoldne «e j« sestal z zveznim kancelarjem dr. DolMus-som in mu obširno poročal o »vojih razgovorih z italijanskim ministrskim oredsed-nikom MussoRniijem in državnim podtajni-kom v italijanskem zunanjem ministrstvu Suvichem. Njegov povratek ii Rima na Dunaj je bil pospešen, ker nameravajo, kakor trdijo dobro poučeni krogi, ž« v prf-četku prihodnjega tedna rekonstruirati avstrijsko zvezno vlado, v kateri bi knez Starhemberg prevzei mesto pod kancelar ja>. Po vrnitvi Iz Rima se je knez Starhemberg zelo optimistično izrazH o okoliJčtaah za sodelovanje med Avstrijo ln ItaHJo in o gospodarskem sporazumu med državami srednje Evrope sploh. iadnja seja Sklicanje avstrijskega Nationalrata — Nova ustava bo proglašena na podlagi vojnega gospodarskega pooblastilnega zakona Dunaj, 21. aprila, d. Zvezna kancelar dr. Dollfuss se je zaradi uveljavljenja nove ustave odločil sklicati Narodni svet, ki naj bi skleni! potrebne pooblastilne zakone«. Prav tako naj bi Narodni svet ratificiral konkordat z Vatikanom in sprejel na znanje vladne zasilne uredbe. Zasedanje Na1-rodnega sveta bo kratko. Predsedoval mu bo bivši drugi predsednik dr. Rudolfi Ramek. Parlament bo sklican z odredbo, katere besedilo bo določil ministrski svet v začetku prihodnjega tedna. Odredba bo vsebovala dopolnilo poslovnika za primer, ako so nezasedena vsa tri predsedniška mesta Narodnega sveta. Narodni svet, čegar kratko zasedanje bo tudi zadnje, se bo sestal bodisi v zadnjih dneh aprila a ki pa v početku maja. Dunaj, 21. aprik. w. O oblik* uveljavljenja nove ustave je že padla odločitev. Po dosedanji obliki zakonodaje avtoritarnega režima, bo nova ustava proglašena na pod- lagi vojnega gospodarskega pooblastilnega zakona z na.redbo. Nato bo vlada duia parlamentu priliko, da zavzame stališče giede vseli ukrepov vlade, ki so bili od 5. marca 1933 uveljavljeni z naredbami. V to svrho je Narodni svet sklican za 1. maj- Da se omogoči zasedanje Narodnega sveta, bo vlada prihodnje dni izdala razred bo, ki bo vsebovala dopolnilne določbe o predsedni-štvu. tako da bo predsedoval temu zadnjemu in kratkemu zasedanju starega parlamenta, drugi podpredsednik in bivši kancelar dr. Ramek. Narodni svet bo naredbe vlade lahko sprejel ali odklonil. Ker ima fcrščansko-sociaina stranka sama v okrnjenem parlamentu dvetretjinsko večino, usoda vladnih predlogov ni dvomljiva. Narodni svet ne bo razpravljal in glasoval saimo o naredbah vlade, med njimi o ustavni nared-bi, temveč bo dal vladi tudi pooblastilo za prehodne določbe konkordat ter to tudi ratificiraj Sprejem bolgarskih Junakov v Slovansko Sokolsko zvezo Beograd, 21. aprila p. V areo-stavljen pa 65 Din. Na predlog obrtnega referenta Dobo-v i C n i k a je občinski svet zanikal lokalno potrebo buffeta na Dečkovem trgu 6, ki ga je nameravala otvoriti ga. Marica Mišja. ž 4 ' O šolskih ln kulturnih zadevah je poročal referent V o g 1 a r. Prošnja za subvencijo za II. pokrajinski zlet Sokola K.T je bila iz finančnih razlogov odklonjena. Občina bo otvorila po eden razred mestnega otroškega vrtca v pritličju mestne narodne šole in v bivšem mestnem otrogkem vrtcu ob Dečkovi cesti. Za gradbeni odsek je poročal Inšpektor Inž. M a r e k. Občinski svet je odklonil gradbeno dovoljenje ge. gornovi za adaptacijo gospodarskega poslopja na Llubljan-ski cesti in ge. Pavšerjevi za ureditev trgovskega lokala v hiši na oglu ulice Za kresi jo ln Cedališke ulice. O neki proS-nji glede postavitve nove kopalne ute na levem bregu Savinje v bližini vile g. Zemljina bosta odločala eradbenl in tujsko-prometnl odsek Dovoljeno je bilo prekoračenje proračuna za razšlrlenle iTtavčeve ulice pri h1š9h srg. Fazarinca ln Grada. Pri 'sluča+nostl le bilo sporočeno, da bl znašali stroški z« napeTlavo vodovoda na hrib sv. Jožefa 170 do 180.000 Din. Občina bo, če bodo Interesenti dali tarestvo glede rentabilnost... zaenkrat napeljala vodovod do kapelice n« hribu. To bi stalo 30 000 Din. O zadeli bo razpravljal občinski «?vet na prihodnji seji. Posvetovalni odbor za bankarstvo Beograd, 21. aprila, p. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič je imenoval za člane posvetovalnega odbora za bankarstvo pri svojem ministrstvu naslednje gg.: dr. Bogdana Markoviča, predsednika PAB. dr. Jovana Lovčeviča, pod" guvernerja Narodne banke; Vojina Gjuri-čiča, upravnika Drž. hipotekarne banke: dr. Milorada Nedeljkoviča, generalnega direktorja Poštne hranilnice: dr. Vlado Markoviča, predsednika udruženia bank v Beogradu; dr Žarka Slepčeviča, predsednika udruženja bank v Novem Sadu; dr. Branka Pliverida. predsednika udruženja bank v Zagrebu; Rudolfa Erberja. predsednika udruženja hranilnic v Zagrebu: dr. Dušana Plavšiča. bavšega pomočnika finančne ga ministra; dr. Milana Markoviča, tajnika udruženja bank v Zagrebu: dr. Milka Bre* zigarja, člana uprave Kreditnega zavoda v Ljubljani in dr. J. Božiča, predsednika Zveze hranilnic za dravsko banovino. Odbor bo imel v sredo 25. t m. popoldne v kabinetu ministra trgovine svojo prvo sejo. Izpremembe v diplomatski službi Beograd, 21. aprila, p. S kraljevim ukazom je na predlog zunanjega ministra premeščen jugoslovenski generalni konzul v Carigradu Sveta Lazarevič za generalnega konzula v Marseille Za generalnega konzula v Carigradu je postavljen dosedanji svetnik poslaništva v Tirani Ivan Vukotič. Propaganda kuKumlh odnošajev z Bolgarijo Beograd, 21. aprila, p. Na pobudo sofijskih literarnih krogov je v teku akcija za firireditev vzajemnih razstav knjig v So-iji in Beogradu. V Sofiji bodo razstavljene jugoslovenske knjige in najnovejša literarna dela. v Beogradu pa bolgarske. Razstava bo po vsej priliki meseca maia ali junija. Mušanov pri Hlndenburgu Berlin, 21. aprila AA. Predsednik Hin-denburg je sprejel predsednika bolgarske vlade Mušanova, ki je prišel v spremstvu bolgarskega poslanika Pomenova. Ljubljanski proračun potrjen Beograd. 21. aprila, p. Finančni minister dr. Milorad Djordjevid je po tridnevnih konferencah z ljubljanskim županom dr. Pucom danes definitivno potrdil proračun ljubljanske mestne občine za 1934-35 Z malenkostnimi izpremembami je proračun potrjen tako. kakor ga je odobril ljubiian-s.ki občinski svet. Ureditev obmejnega prometa z Albanijo Beograd. 21. aprila, p. Pomočnik albanskega zunanjega ministra Berati, ki se mudi že par dni v Beogradu, je imel danes daljšo konferenco v zunanjem ministrstvu o ureditvi obmejnega prometa med Jugoslavijo in Albanijo. Na konferenci so bile določene glavne smernice za sklenitev posebne konvencije in se bodo pogajanja pričela v najkrajšem času. Suša ograža žetev Beograd. 21. aprila, p. Nenormalne klimatske razmere, ki so nastopile v teku tega meseca, so izzvale v krogih poljedelcev veliko skrb Tako nenavadne vročine v apri lu ni bilo že desetletja V Beogradu so danes zabeležili opoldne na so'ncu 52 v senci pa 30.4 stopinje Celzija. Če ne bo kmalu deževalo, bo suša uničila vse poljske pridelke. 2e sedaj prihajajo iz vseh krajev države tožbe, da suša silno ovira razvoj setve. V ilovnatih krajih je zem'j3 vsa razpokana. Največja suša vlada v mo-ravski banovini V Vojvodini ie nekoliko boljše, vendar pa je tudi tam taka suša da koruza doslej ni mogla niti vzkliti. Samo takojšen dež lahko reši kmetovalce pred slabo žetvijo. Le iz dravske banovi-ae prihajajo zadovoljivejša poročila Tam je že nastal preokret vremena ;n ie ponekod padel prav izdaten dež. Premestitve učiteljev Beograd, 21. a V-* * s/- ■ V-'*? f -. * •• ••K-i-.-J Umrla nam Je danes ob 20. zvečer po kratkem težkem trpljenju naša predobra soproga, mama. stara mama ln tašča gospa MARIJA KAVS ROJ. STURM Pogreb nepozabne pokojnlce bo z hiše žalosti v Lescah št. 86 v ponedeljek ob 17.30. Lesce, dne 21. aprila 1934. Žalniooi ostal? , Ji V/i kraji in Mani ali več zdravnikov? Iz razgovora z novim podpredsednikom Zdravniške zbornice LJubljana, 21. aprila. Pri volitvah v Zdravniško zbornico, ki ao ee vršile pred kratkim, so se v vodstvu te reprezentančne in stanovska organizacije Izvršile znatne izpremembe. O gmotni krizi zdravniškega stanu, ki je bil še do nedavna tisti med izobraženimi poklici, pod katerim je široka javnost razumela najlepšo priliko blagostanja in prosperitete, se je zadnji ča3 pogostokrat pisalo. Vsakogar bo zanimalo, kako gleda na to vprašanje tudi novo vodstvo Zdravniške zbornice, in zato smo naprosili novo izvoljeno predsedstvo za kratek razgovor. Podpredsednik zbornice, direktor Higienskega zavoda dr. Petrič nam je ljubeznivo odgovoril na nekatera vprašanja. Kakor vse druge poklice je sedanja kriza gotovo občutno prizadela tudi zdravniški stan. O tem pričajo prazne ordinacije zdravnikov, ki so navezani le na zaslužek iz privatne prakse, in odpovedi privatne prakse, ki jih prijavljajo praktični zdravniki zaradi previsoko otlmerjenih. davkov. Na drugi strani se pa polnijo ordinacije zdravnikov v javnih službah, ki morajo zdraviti po svoji službeni dolžnosti siromašno prebivalstvo brezplačno. Opaža ee nekakšna proletarizacija zdravniškega stanu. Dočim se je cenila vrednost diplome predvojnega zdravnika na 200.000 K, znaša njena današnja vrednost toliko, kolikor znaša pač vrednost diplome vsakega drugega poklica: to je negotova bodočnost. Slab socialni položaj zdravnika pa pomeni slabo zdravstveno stanje prebivalstva, kajti naloge zdravnika so mnogo težjs in odgovornejše kakor v vsakem drugem poklicu. V tem pogledu moramo poudariti že eamo izobrazbo zdravnika. Dočim traja študij v drugih akademskih poklicih le 4 leta po dovršeni maturi, traja študij zdravnika 6 let. Po dovršeni univerzi mora zdravnik izvršiti še enolet. brezplačni staž v bolnici in v higienskih ustanovah, nakar šele dobi pravico do izvrševanja splošne prakse, če se pa po stažu posveti Se kaki specialni stroki, mora prebiti v po-edinih strokah še 3 do 4 leta, nakar mora polagati strokovni izpit za naslov specialista. Pravico do mete t a banovinsftieg* rdravnika si pridobi samo zdravnik, ki se je poleg dovršenega staža izobraževal Se najmanj pet let v porodniški stroki. Zdravniki se zavedamo, da je dolgotrajna izobrazba potrrbna, saj v naših rokah eo v mnogih primerih ljudska življenja, ki imajo za vsakega posameznika najvišjo ceno. Večina zdravnikov je izbrala svoj poklic iz ljubezni, zavedajoč se vseh težav, ki so vezane na izvrševanje poklica. To potrjuje dejstvo, da je v današnjem Času med vsemi poklici zdravnik edini, ki čaka na namestitev po dovršenem stažu v bolnici, kjer dela brezplačno v občo korist, ln ne doma. kakor ostali poklici, dasi ga tako čakanje materialno ubije. Redki so zdravniki, ki so zdoma tako situirani, da bi se jim ne bilo treba zadolžiti med študijem, stažem in čakanjem na namestitev v ool-nicah. Res je, da ima vsak zdravnik po dovršenem stažu v bolnici pravico do izvrševanja privatne prakse. Toda večina zdravnikov, ki so se te pravice poslužili v zadnjem času, ne zasluži niti sa vsakdanji kruh in išče poti nazaj v bolnico ali pa <='.a!nega mesečnega honorarja pri javnih ustanovah, v socialnem zavarovanju ali drugod. Korak do osamosvojitve je v ostalem vezan z smiotnimi žrtvami za opremo ordinacije, ki so v današnjem času čez mero veliki. Kljub vsem težavam, v katerih se nahaja današnji zdravnik, M v svojem poklicu ne pozna uradnih ur in ne loči dneva od noči, pa moramo poudariti dejstvo. da ni demoraliziran, dasi ima tisoče tn tisoče prilik za to. Današnji mladi zdravnik ne računa več z lastnim avtomobilom ali z lastno hišo kot zaslužkom v svojem poklicu. Kakšne so v nflši državi razmere u delovnem trgu za zdravniški poklic, o tem nimam točnih podatkov, kar kaže pač na elabo organizacijo zdravniškega stanu. Stalno sicer čitamo v stanovskih časopisih, da je naš položaj vse drugo kakor rožnat;. Dejstvo pa je. da se v nekaterih mestih države zdravništvo koncentrira, dočim »o pokrajine z desettisoči prebivalci brez zdravnika. Tako je v Beogradu na primer več: kakor tretjina vseh zdravnikov ozemlja predvojne Srbije. To je nezdrav pojav. V dnevnem časopisju čitamo tudi, da je ta ali oni zdravnik postal vratar, sprevodnik tramvaja itd. S tem se hoče poudariti težki položaj zdravnikov. Za nas so te vesti bajke, ker zdravnik, ki si rajši poišče svoj vsakdanji kruh v drugem poklicu, medtem ko je na tisoče ljudi brez zdravnika in moleduje zanj po svojih zastopnikih z interpelacijami v parlamentu, pač ne zasluži drugo, kakor da si poišče nižji poklic, kakor si ga je bil sam izbral, ker morala zdravnika zahteva: Bolje je bitd zdravnik v zadnji vasi v najtežji borbi za kruh kakor vratar v prvem hotelu. V dravski banovini je ta čas 546 zdravnikov in odpade na vsakih 2000 prebivalcev en zdravnik. Ker pa biva nad polovico zdravnikov v mestih, odpade na deželi le na vsakih 5000 ljudi en zdravnik. V Nemčiji odpade n. pr. na vsakih 800 ljudi en zdravnik. Večje naše bolnice imajo ta Čas po številu dovolj zdravn'kov. 2alibog pa dela skoro polovica zdravnikov v bolnicah brezplačno. Zakon o bolnicah predvideva na vsakih 25 bolnikov 1 stalnega zdravnika. V večini naših bolnic pa odpade en stalni zdravnik na mnogo več bolnikov. Prav tako nam manjka v posameznih specialnih strokah izobraženih strokovnja- Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na te-ščp kozarec »Franz Josefove« vode. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, ie »Franz Josefova« gren-člca izredno dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. kov. Glede na brezplačno delo zdravnikov po bolnicah, kaže, da imamo hiperproduk-cijo zdravnikov. O tem se je že tudi pisalo. Toda ta hiperprodukcija je zaenkrat le navidezna, ker mnogo zdravnikov opravlja istočasno po več plačanih služb. Ce bi se te pravičneje razdelile, bi v naši banovini prišel vsak današnji zdravnik takoj do eksistence. Težtoemu položajiu mladih zdravnikov je torej med drugim kriva tudi nepravilna razdelitev dela. Seveda ne more biti to v korist zdravja prebivalstva. Trenutni izhod iz teh težkih razmer za mladega, še ne nameščenega zdravnika bi bila takojšnja pravičnejša razdelitev fiksnih in honorarnih služb onih zdravnikov, ki jih opravljajo ta čas po S hkratu ln več. Seveda bi bil s tem kolikor toliko rešen problem le današnjega zdravnika, nikakor pa ne onih, ki pridejo za nami. Da bo spoznala Zdravniška zbornica položaj zdravnikov v dravski banovini Je uvedla kartoteko, v kateri bodo navedena vsa službena razmerja vseh zdravnikov v banovini. Po proučitvi kartoteke bo gotovo storila vse, da se zboljša materialni položaj vseh onih zdravnikov, ki nimajo danes eksistence, kar bo le v korist celotnemu prebivalstvu. Vsekakor bo p« treba deteti ▼ bodočnosti na izpopolnitvi organizacije ■drav«®va-ne 8lu±be. 2e danaSnJa zdravstvena zakonodaja, predvideva mnogo zdravniških mest, M pa doslej «• niso mrtvarjena. Irpopotaitav zdravstvene službe no bo v korist le zdravnikom temveč v prvi vr«U v korist zdravstvenega napredka prebivalstva, »a katero se mora organizacija zdravstvene *lu£-be tudi izpopolniti. Zdravniki a« zavedamo, da smo ml zaradi ljudi, n« pa oHrutno. Vendar pa imamo pravico, če posvetimo svoje delo in svoje moči edino la zdravju ljudi, zahtevati kakor vsak drug človek eksistenco za nas in naše družine. Nasproti temu ima seveda prebivalstvo pravico zahtevati čim več dobrih zdravnikov, ker zdravje in življenje Je prvo na »vetu! Z gradbo novih bolnic, z reorganizacijo socialnega zavarovanja, z izpopolnitvijo higienskih in socialnih ustanov bodo lahko zdravniki in prebivalstvo pričakovali boljših časov. od *8. IV. do 7. V. 1934 T,H8f — REKLAMA — AVTO — POLETJE - ŠPORT — KMETIJSTVO — GRŠKA RAZSTAVA — TEDEN NIZKIH CEN Na Mesnicah tn parobrodfh plačen povratek. 8900 Bel nove LJubljane pred muzejem Kdor bi Ljubljano od prevrata sem prvikrat ugledal, bti se moral čuditi njenemu napredku. Prav tako pa bi se moral tudi čuditi, da so Ljubljančani potrebovali dobro poldrugo desetletje, da so se spomnili in pričeli podirati obupno gmajno z napol razpadlimi podrtijami v južnem kotu muzejskega trga med muzejem in banovin-sko hranilnico. Petnajst let ni nihče videl, kako ta nesnaga kazi okolico muzeja, gledališča, banovinske hranilnice in vseh velikih novih palač v neposredni bližini. Sedaj so pa pričeli podirati razpadlo zl-dovje in bo s tem omogočeno regulirati muzejski trg, ki bo eden najlepših trgov v mestu. Do končne regulacije pa bodo moralo tudi uršulinko žrtvovati majhen del svojega ogromnega vrta, če no bodo hotelo ovirati razvoja mesta. Menda so uršulinko pripravljene odstopiti potrebni svet, čakajo pa na privoljenje iz Rima, od katerega so v pogledu nepremičnin odvisne. Upajmo, da bodo v Rimu z razumevanjem ro-šili prošnjo, saj se bo z regulacijo trga tudi okolica uršulin&kega samostana znatno polepšala. Na sliki jo vkleti »tare bajto ki ridovje, ki so jih pred dnevi pričeli rušiti. Zadaj muzej, ki po svojem renesančnem slogu prav nič ne harmonira s sicer slikovitim izgledom ospredja. ---JSSS22C7* Mladi gozdarji za požgasie gozdove Litija, 21. aprila »Ne le lz knjig, tudi narava naj ti služi za učilo in učni pripomoček!« to je klic sodobne šole. Tako ukazujejo tudi novo- ' dobni šolski predpisi, ki velevajo naj upo- j rabi mladina podeželskih šol po en po- j mladni dan za pogozdovanje. Solarčki po-hite ob takih dneh radostnih lic že v zgodnjih jutranjih urah v gozd s krampi, moti-kami in košaricami oprtani pod nadzorstvom svojega učiteljstva in pod strokovnim vodstvom banovinskih ali državnih Na pobočjih Smrekarlco ln Ravbargrab-na, ki sta bila pred leti zaradi požara od lokomotive povsem izžgana, so naši mladi litijski gozdarji po navodilih banovinskega gozdarja g. Geršaka in ob sopomoči okoliških fantov in deklet pridno sadili. Zemlja potrebuje obnove in bodo v to svrho potrebovali skoro 170.000 sadik. Marljivo se je zasavska mladež stavila v službo oze-lenjavanja in tekmovala, kdo bo storil več dobrega. Da ste čuli po končanem delu naše mlade gozdarčke, ki so zadovoljnih gozdarjev. Mladina tekmuje, kdo bo izkopal več jam in posadil več sadik. Ne gre toliko za dejanski uspeh, večja je tu mo ralna plat: taka mladina ne bo divjala ka kor surovež po naravi, ne bo lomila cvetja ki uničevala nasadov. Taka mladina bo vzljubila vso, kar nam daje narava in bo spoštovala pridelke pridnih in iuljavih kmečkih rok. Zasavska mladina, ki le blizu banovinskega veleposestva na Ponovičah, se čuti v teh gozdnih kompleksih kakor doma. Ze nekaj let hodi semkaj pogozdovat in pazi na »svoje« drevje. Ponoviški gozdovi merijo 335 ha. V dolini Ostrožnika ima banovina lastno gozdno drevesnico. Tudi njo pozna naša mladež prav dobro. Sreski gozdarski referent g. Burnik in gozdar g. Pre mrov uvajata mlade gozdarje v vse sknv nostno delovanje narave, ki iz malega semenja zrase v visoko drevo Milijon sadik premorejo v Ostrožniku. Ne bodo jih porabili le v ponoviških gozdovih. Obnovili bodo ž njimi zasavske gozdove, sadike bodo šle v dolenjske šume in sploh na vse konc« naše država. obrazov pripovedovali o svojem poslu, o svežih vtisih na strmem pobočju Smreka-rico, ko so stavili svoje mlade sile v korist splošnosti. Ponosni so bili na delo »vo-jih rok. In tako mladino, ki ceni knjigo in ljubi delo — tako potrebujemo! Smrt najstarejše prebivalke voglajnske kotline St. JuriJ ob Jul. žel., 21. aprila V sredo smo položili k večnemu počitku ne samo najstarejšo občanko voglajnske kotline, temveč morda vsega celjskega sreza. Pokopali smo go. Marijo Fendretovo, rojeno Verbičevo dne 31. marca I. 1841 Rajnka je mati ge. Minke Kinclove na Grobelnem in ge Pepike Romgadorjeve in stara mati učitelja g Josipa Kincla. načelnika Sokola na Ponikvi in g. Josipa Rom-gadorja, načelnika Sokola pri Sv. Juriju. Pokojna mamica je bila živ leksikon, do zadnjega vedra in dobrega spomina in ie prav rada pripovedovala o revolucijskcm Wta 1948. kakor tudi e v9 ogenj širil s silno hitrostjo. Gasiti sploh ni bilo mogoče. In s čim naj bi ss gasilo, ko ni ne brizgalne cevi ne ničesar drugega! Sele ko je veter ponehal, se Je moglo misliti na ustavitev požara, kar ee ie naposled vendarle posrečilo okoli 6. iw popoldne. Požar je divjal tako celih osem ur, a če bi ne bilo vojaštva, ki fe prihitelo na požar išče s svojim skromnim gasilskim orodjem in zastavilo vse svoje moči, bi se požar ne bil ukrotil. Pol Prilep« bi bilo moglo izginiti v plamenih. Tako p« se J>a vendar posrečilo rešiti mesto. Zgorelo pa ?e kakih petindvajset čaršij-skih prodajalnic, pri femer je bila največja sreča, da ®e je vojaštvu posrečilo obvarovati. ognja prodajainico nekega trgovca t železnino. ki ima tudi zalogo smodnika in drugih razstreliv. Naj bi se bila vnela ta zaloga, pa bi bila zapečatena usoda velike-ga dela Hude posledice „m!le" zime Kako fe letos trpelo rastlinstvo in divjad — V eni sani drevesnici je pozeblo nad 1000 jablan Dočim ljudje pretekle zime niso občutili kot posebno ostre, je bila za živano ln cve-tano huiša kakor dosedaj vse zime, ki jih pomnijo najstarejši ljudje, še nobeno leto ni poginilo toliko divjadi in ni bilo uničenega toliko drevja kakor baš v zimi 1933-34, kljub temu, da temperature pretekle zime ni mogoče primerjati z mrazom v 1. 1929. V zadnji zimi je bilo povprečno okoli 7 do 8° pod ničlo; enkrat je zlezlo živo srebro v radovoljiškem srezu, v naselbinah, do —140, enkrat pa blizu —20°. Leta 1929 je bilo mnogo dni po —24 in —25°, nekajkrat celo 32° mraza. V letu 1929. je pritisnil mraz okoli sv. Treh kraljev in je trajal do sv. Matije. Ko je bilo živo srebro padlo pod —24°, je pričelo pokati gozdno drevje, zmrznile so smreke. Sploh opažamo, da rastlinstvo in živalstvo pri nas prenese mraz do —23° pri normalnih razmerah. Slednje mislim, če mraz pritisne pravočasno: po božiču. Letos pa je bilo to vse drugače; mrazič je nastopil za mesec in pol prezgodaj. Skoraj vsako jesen je pred sv. Martinom, ki ima god sredi novembra, deževno vreme. Temperatura znaša nekaj stopinj nad ničlo. Ko tisto deževje poneha, imamo še nekaj lepih dni in zima prične polagoma kraljevati z začetkom decembra, okoli sv. Miklavža. Večkrat smo bili brez snega tudi ob božiču. Lansko jesen je bilo drugače. Ko je nastopilo jesensko deževje, je pritisnil sicer majhen mrzli val, a bil je vprav on usoden za rastlinstvo in živalstvo. Temperatura se je znižala na +2» in že to je zadostovalo, da je pričelo snežiti v času, ko tla še niso bila zmrznjena. Ker Je že takoj vpočetku hudo snežilo, je prvi sneg obležal kakih 14 dni. Na to je v mnogih krajih skopnel, toda ne za dolgo. V začetku decembra je ponovno snežilo, tako dolgo, da se je v dolinah nakopičila do meter debela plast. Po planinah ga je pa bilo celo po dva in še več. Zatem je pritisnil najhujši mraz zadnje zime. A od božiča dalje smo imeli, lahko rečemo, prav milo zimo. Kdor je imel priliko opazovati v prirodi vse omenjeno, je videl, da je zima izaiena-dila živalstvo in rastlinstvo. V pretekli zimi smo imeli priliko opazovati, kako hude so posledice v prirodi, če pride le za malenkost iz normalnega tira. Sprememba temperature za 2° je povzročila, da je ob sv. Martinu namesto dežja snežilo. Nobena stvar še ni bila pripravljena na to. Ker še ni odpadlo listje z drevja, je mokri, težki sneg polomil mnogo vej in vrhov. Sneg, ki je padel na tako zemljo, je uničil večino ozim. P ose bi« •o na Gorenjskem skoraj vse pšenice, posebno iz tujih krajev pripeljane. V nekaterih krajih so pozeble tudi rži. Bolj čudno, kakor pri odminah, o katerih vemo, da rade pozebejo, če jih pokrije Hneg, da je pri ne posebno nizki temperaturi poginilo toliko živali ln propadlo toliko sadnega drevja. To si lahko tolmačimo takole: človek lahko zmrzne že pri temperaturi med +5° C in 0° C če vpliva nanj dalj časa ln pod raznimi za telo neugodnimi vplivi, kakor so utrujenost, bolezen, pijanost. Posebno neugodno upliva mokrota, ki odvaja mnoge toplote. V pretekli jeseni je bilo vprav to. Moker sneg je premočil dlako živali in perje ptic. V drevju so bili bržčas še sledovi sokov, živalstvo in rastlinstvo pa tudi še ni bilo primerno pripravljeno za zimo. Prvi so lovci opazili hude posledice »Ime. Našli so že v novembru, posebno pa v decembru, mnogo mrtve divjadi, največ mlade srnjadi. Mnogi so sodili, da je srnjad poginila zaradi pomanjkanja hrane. Ko so jo odprli so v največ primerih videli, da je imela srnjad polne želodce. Tudi kmetje so bili pripravljeni na najhujše, da bo treba pomladi ponovno s težkim trudom obdelati polje in kupovati novo seme. Najbolj iznenadeni pa so bili sadjarji, ko so uvideli, da so zajci jedva majhen del tega oglodali, kar je uničila zgodnja zima. Od dneva do dneva, čim bolj Je Ko na pomlad, se Je poznalo lepim, ravnim cepo-vom, da so pozebli v mnogih primerih od korenin do krone. Nekateri sadjarji so odstranili pokvarjena debelca, toda našli so se pa tudi taki brezvestneži, ki so peljali zmrznjena drevesca na trg ln jih tam prodajali neveščakom pač kot zdravo drevje. Izredno hudo je bila prizadeta naša najbogatejša in najbolj vzorno oskrbovana drevesnica v Mošnjah pri Radovljici. Njen oskrbnik šolski upravitelj g. Prestor je ugotovil, da mu je zgodnji mraz uničil nad 1000 s težkim trudom vzgojenih dragocenih debele. Pozeblo pa ni le drobno ln šibko, marveč po večini 3 do 4 letni cepovi. V hudi zimi 1929 ni znašala škoda niti desetega dela letošnje. Pozeble so pa po večini: pisani kardinali, Baumanove renete, Jakob Lebel in celo sicer precej odporni bobovec. Dobro so se držali: šmidberger, Bojkovo jabolko in astrahan. Med mladimi cepovi je pozeblo največ jonatana. Poleg jablan pa je uničila zadnja zima seveda tudi mnogo hrušk. —a. VeS zanimanja za vojaške zakone l Vojaški zakoni in pravila vsebujejo določbe, ki so za narod velike važnosti, saj ne nalagajo samo dolžnosti, temveč prožijo potrebnim mnoge olajšave in ugodnosti. Te odredbe pa so našemu ljudstvu vse premalo znane, ker se zaradi pomanjkanja pravega razumevanja tem zadevam ne poklanja toliko zanimanja, kolikor bi ga zaslužile. Mogoče bo naslednji primer pripomogel k spoznanju, da nam nevednost tudi tukaj mnogo škoduje. Trije delavci brez imetja, »A«, »B« ln »C«, vsi enake starosti (okoli 60 let), so imeli po 2 sinova in 5 hčera. Starejši sinovi vseh treh delavcev so pred dolgimi leti odšli za delom v Ameriko in od tedaj ne vzdržujejo s svojci nobenih vezi. Delavec »A« se je od nekdaj zanimal ca važnejše odredbe vojaškega zakona in pravila, ter je od svojega soseda, občinskega tajnika, ki sta si bila dobra prijatelja, poizvedel marsikaj, kar je moglo biti za njega koristnega. Delavca »B« in »C« pa se za vojaške zadeve v splošnem nista zanimala. Ko so mlajši sinovi dorasli za nabor, »A«-1u ni bilo težko, urediti vse priprave. Ob določenem času, ki mu je bil dobro znan, je prečital naborni seznam ln se prepričal, Če so vpisani podatki točni in popolni. Vedel je, kolike važnosti so baš družinski podatki za določenje kadrskega roka. »B« in »C« sta sicer čitala razglas, s katerim je občinski urad v smislu čl. 17 pravila o rekrutovanju pozival starše nabornikov, naj si v nabornem seznamu v občinski pisarni prečitaio podatke o njihovih družinah, da bi si mogli pravočasno pribaviti dokaze, ki bi jih morali dostaviti naborni komisiji za one podatke, ki v nabornem seznamu sploh niso vpisani, ali pa so napačni. Toda se za to stvar, misleč, da je nepotrebna, sploh nista brigala. I\idi za nabor se »BA« jima je razložil, da to, kar sta zamudila, še lahko popravita, če vložita prošnjo na komando vojaškega okrožja. »B« nI okleval. Takoj si Je dal sestaviti prošnjo in jo odposlal komandantu vojaškega okrožja. Prošnjo je kolkoval s 5 Din, za rešitev pa je priložil kolek za 20 Din. Da podkrepi podatke svoje prošnje, je priložil izvod lz krstnih, poročnih in mrtvaških matic, ki ga je v smislu odredb zakona o taksah kolkoval s 60 Din (za prve tri vpisane družinske člane, to je za očeta, mater ln starejšega sina, za vsakega po 10 Din, za ostalih 6 in sicer za mlajšega sina in 5 hčera, pa za vsakega po 5 Din); potrdilo davčnega urada o neposrednem davku, kolkovano z 20 Din, in občinsko potrdilo, da je njegov starejši sin že 7 let popolnoma ložen od družine, ki je bilo prav tako kolkovano z 20 Din. Prošnja je bila ugodno rešena — slmi Je bil kadrski rok skrajšan na 9 mesecev. Seveda pa je imel precejšnje Izdatke, ki jih je težko pogrešal. Saj je samo za kolko-vanje prošnje in prilog izdal 125 Din. »C« je bil opreznejši. Videč, da so delavcu »A« odredbe pravila o rekrutovanju dobro znane, ga je zaprosil za pomoč. »A« mu J« rad svetoval, kako naj sestavi prošnjo. Opozoril ga Je, da je kolkovanje prošnje s 5 Din neizogibno in da mora tudi za rešitev brezpogojno priložiti kolek za 20 Din. Se posebno mu je priporočil, naj si v občinski pisarni prečita naborni seznam, kolikor se njega tiče, in naj pazljivo pregleda, če so v njem vpisani vsi člani njegove družine ln letni neposredni davek. Ce najde to v redu, mu Je razložil, si prihrani 80 Din ln sicer 60 Din, ki bi jih moral izdati za kolkovanje izvoda iz krstnih, poročnih in mrtvaških matic in 20 Din za davčno potrdilo. S pravilom o rekrutovanju (čl. 62, odstavek 5.), mu Je razložil, Je namreč izrecno določeno, da prošnjam nI potrebno prilagati dokaze za take podatke, ki jih komande vojaških uradov že itak imajo v nabornem seznamu in v ostalih knjigah. Seveda je pa potrebno, da se v prošnji izrecno navede, da so podatki. Id so vpisani v nabornem seznamu, pravilni ln popolni, ker v dvomljivih primerih komanda vojaškega okrožja lahko vseeno zahteva priložitev navedenih listin. S poudarkom je še >A« naglasil, da sinu kadrski rok nikakor ne bo skrajšan, če bi pozabil svoji prošnji priložiti občinsko potrdilo, da živi njegov starejši sin že 7 let popolno- A!i so bolezni pljuč ozdravljive ? A To nad in važno vprašanje ranima očividno vse. ki trpe na astmi, pljučnem katarju, W jfi zastarelem kailju, zasllnjenju, dolgotrajnem prehladu in bripl, a dosedaj fte niso nažll zdravila. Vsi taki bolniki dobe od ras popolnoma brezplačno knjigo s slikami lapotf ptrui Ar. med. OuMm&nna. blvdega £el-z*t ravnika ▼ zavodu sa Flnsenxlno in vedno se pojavlja zahteva, da država znova dovoli, da se zavod izpopolni. Treba |e poudariti, da pride v Prekmur-ju en dijak - nižjegimnazijec komaj na 524 prebivalcev, medtem ko pride po drugih okoliših, v*aj v dravski banovini, na manjše število in celo že ne 217 prebivalcev, tako da se o Prtkmurjj pač n* more trditi, da preveč otrok študira. Poleg tega pa je Prekmurje tako oddaljeno od kakega kulturnega centra, kakor nobena pokrajina vsaj v severozahodnem delu naše države ne. — Ta pokrajina j« bila do prevrata tudi na.fboll tuja našemu nacionalnemu in kulturnemu gibanju in bi že zaradi tega zaslužila, da se ji nudi pomoč, da nadoknadi in dohiti one dele države, ki eo že desetletja imele svoje narodno šolstvo in bile deležne neposredno slovenskega kulturnega življenja. Kraji, ki so najhuje trpeli nacionalno, imajo pač najprej pravico doseči izpolnitev svojih narodnih in kulturnih zahtev, in med te spadata Prekmurje in višja gimnazija ▼ Murski Soboti. Nadarjenost tukajšnjega prebivalstva, ki ei je ohranilo pod anjhujšim madžarskim pritiskom svoj jezik v govoru tn knjigi, izmed katerega zna skoraj sleherni človek poleg materinskega še madžarski in nemški fezik, naravna sposobnost, zaradi katere so si Prekmurci na vse strani sveta našli pot za zaslužkom, pač tudi upravičujeta, da nakloni država svojo ustanovo ravn* Prekmuriu, da tako čim bolj razvije že naravne talente. Pokrajina sama ee Je čutila doslej Malno zapostavljena, zapostavljali so Jo tudi drugi, ki so smatrali za pravo muČe>ništvo, 8-» Zgo&ha o sežigu dolenjske čarovnice Dveetotridesftosem let bo te dni, ko je TUperšk) graščinsko sodišče obtožilo kmetico Nežo Jeršetko čarovništva. Grad Ruperč vrh uro hoda oddaljen od Novega m-sta, je bil tedaj mogočna gosposka. Nastal je iz znanega gradu Mehovo. ki so ga leta 1515. razrušili uporni kmetje. Grad so kasnew spet prenovili, gosposka pa se }e preselila v ravnino sredi gozdov v novo zgrajeni grad Ruperč vrh. Po dvakratnem mučenju je Jer-J-etka priznala le, da je ob g »tovem času nabirala po polju roso in da ;e redila neke kače, s katerimi ie sosednim kravam in ovcam jemala mleko. Ker ji haiijšoga nieo mogli dokazati, eo jo spet izpusti'i. Dve leti kasneje 6ta jo dva ovaduha ponovno obdolžila čarovništva in mehoveko sodišče je 11. aprila 1696. lete sestavilo proti njiej obtožnico. N->ža Jeršetka — kakor Jo nazivajo spisi v arhivih — je izpovedala, da je doma iz bl;žine Žužemberka. 55 let etara, poročena, mati treh samskih otrok in kmetica, podložna baronu Prennerju. Obtožnice ni hotela priznati, zanikala je tudi ono. kar je pred dvema letoma priznala na Ruperč vrhu, nakar jo jtc mehjveko sodišče obsodilo: »Ker je že pred leti priznala to. kar zdaj taji. in ker je celo nameravala pobegniti, naj pride v mučilnico«. 12 aprila eo jo ob desetih dopoldne pričeli mučiti in to je trajalo do dveh zjutraj torej polnih šestnajst ur. Da se reši strašnih muk. je priznala vse. kar je sodišče od nje zahtevalo- Priznala je za resnično vse. česar jo je obdolžil že justificirani tet Jakob šu- pe. Dialje ie izpovedala, da jo je pokojna kmetica Bundra pred sedmimi leti k tem-j zapeljevala in Io naučila, kako se pobira rosa in kako ee pomnoži ali odvzame živini mleko, za kar je uiporabljala kačo goža. Dala ji je čarovniško mazilo, s katerim se je maeala in uganjala čarovnij1? na križpoti nedaleč od Ruperč vrha, o veliki noči pa na gori ŠrneTjaku. Tam so plesali. Prišla je tudi njlerna prijateljica Katarina Pirčeva. — Nato so odplavali vsi na Klek, kjer so pili vsakovrstno sladko in kislo vino ter jedli bel, črn in zelen kruh. Namestu s štruklji so se gostili s konjskimi figami. Vse to eo napravili s pomočjo svojih vražjih pripomočkov. Prejšnje leto se je udeležila take pojedine tudi Marina, Lovr^tova žema, ki je napravila kasneje pod bližnjim Lubnjem od sile veliko škode. Na Kleiku je bilo kaj veselo. Vse je skakalo, norelo in plesalo, med njimi hudobni duhovi, ki jih je bilo poznati le po veilikih rožičkih. sicer eo bili oblečeni kot krnele Tudi Nežka je imela med njimi ljubčka, Jakca po imenu. Bil je zastaven možak, le zelo mrzel je bil po rokah, nogah in po vsemi životu. Po rajanju je leglo vse k počitku. Tudi Nežka ee je spravila s svojim liubčkom na ležišče. On jli je obljubil denar in blago, ona pa mu je zapisala telo in dušo po smrti. Da se v veliki gneči ne zgrešita, ji je zapeljivec napravil ood levo ramo črno znamenje in ji naročil, nai pride vsak sv^ti večer tria. Bila ie kas-ne'e še trikrat tam in je svojega ljubčka zelo priklenila nase. Mučena obtoženka je izdala tudi recept rrr rm i.Trnii'_tem__ čarovniškega mazila. To delajo ooprnioe ob treh različnih časih: na veliki četrtek, na binkoštno nedeljo ter ob sobotah zvečer. In to vedno na Kleku. Mazilu pridenejo vedno tudi človeško srce in mast. Prej orne-niiena Bundra ie ponoči prerezala z nožem polletno dekletce ter mu odvzela srček in mast, kar je porabila za mazilo. V izbo je splavala skozi okno. Pri izdelovanja čarovniškega mazila uporabljajo tudi sveti zakrament. ki ga je obtoženka prejela nekoč pri frančiškanih v Novem mestu, ga zavila v rutico in Štiri leta hranila ^škatlici. Tudi za točo ie povedala, da jo delajo iz kvatr-nega peipela, peska in jutrnje rose.* 1 13. aprila je bila Jeršetka ftetT vsem sodnim dvorom še enkrat vprašana, če je v mučilnici iznovedala resnico, kar je nesrečno žeinsko bitje potrdilo. Kaj pa ji je bilo sicer storiti! Smrti je bila zapisana, to je vedela, čemu si večati in daljšati muke. C*z tri dni Je bila sojena in obsojena — »po božjih in cesarskih postavah zaradi čarovništva. s čimer se je pregrešila zoper božjo in cerkveno zapoved, ker je zatajila pravo vero. visoki dvor zasmehljivo omalovaževala, častila živega vraga in 6e z njim večkrat telesno združila. V svarilo in nauk drigim se ji na morišču zadrgne vrv okoli vratu in se jo zadavi, njeno truplo pa vrže na grmado in upepeli«. To se je zgodilo še isti dan. 16. aprila 1606. leta. nedaleč od ruipprškega gradu. Obsodba nosi črn žig. pritisnjen na me-hovsk^m gospodstvu. Podpisan je dr. Johann Georg Go7hear kot krvavi sodnik (Bann-Richter) rimsk očesa rskega Veličanstva v vojvodini Kranjski. V. P. so morali v Prekmarje na ertuitoo. Utemeljiti oa se Je dala njihova pritožbe samo ■ tesn, da je tako daleč do višjih razredov »srednje šole. Ako bi bila višja gimnazija v Prek-murju, potem bi morale odpa®ti Se zadnje pritožbe in nnrod ter uradništvo bi bila zadovoljna. S povečanjem zavoda bi prišlo v Prekmurje več prosvetnih delavcev, ki bt tudi po svojem izvenšolskem delovanju Širili prosv-«to v Prekmuriu. Pa tudi dijaki višjih razredov bi nad vse neodno vplivali na narodni in kuJtjrni napredek pokrajine. V uubeusui okro£)a ni gimnazija tako nekako narodova Sola kakor ▼ Prekami-iu. V druga me«ta se vozijo dijaki ali z vlakom ali z avtobusom v šolo ali pa so v mestu samem na stanovanju. V Prekmurjj pa prihajajo skoraj vsi v šolo od očetove hiše bodisi peš ali s kolesi, da je dvorišče kar polno teh najvažnejših prekmutrekih prevozil, saj drugih dijaki nimajo, ko je železniška zveza za Šolo čisto naporabn«, drugih zvez pa ni. Tako |e torej prekmurskemu dijaku težje iti v tujet mesto, kakor pa kateremu drugemu, ki je zaradi udobnosti ž© kar od začetka v krajj šole. K temu 8e pride, da Je v Prekmurju prav posebno pomanjkanje denarja na eni in preobljudenost na drugi strani, ki silita, da se odloči otroku Sola zgolj v bližini. Resnično, viSja gimnazija v Morski Soboti Js državna, nacionalna in kulturna potreba in zato jo vsi ne »amo žele, marveč tudi pričakajejo v doglednem času; da pa bo v jeseni otvorjen že vsa! 5. razred, o tem skoraj nihče ne dvomi. Pogledati je vendarle resnici v oči: občina Murska Sobota nima več dovoli Sredstev na razpolago, da bi mogla znoveea vzdrževati samoupravne višje razrede, kakor je v svoji velikodušnosti v prejšnjih letih storila; poleg tega pa je določil lanski finančni zakon, da morajo biti famour>ravni razredi tako po vodstvu kakor po učnih močeh popolnoma ločeni od državnega zavoda, kar bi zamoupravne razrede le še podražilo, v tem primeru 6e celo onemogočilo. Ker tudi v državnem proračunu ni predviden kredit niti za 5. razred, je torej nemogoči, da bi se že letos otvori-li v M.irski Sokoti državni višji razredi. In vemdar bo zapustilo nižjo gimnazijo v Murski Soboti približno 40 učencev, ki bodo prestopili v 5. razred kje drugje, v Mariboru ali Ljubljani. Kamorkoli paselx>do napotili, povsod bodo morali za nje otvorlti novo paralelko, čeprav po večini nimajo niti prostora za lastno dijaštvo. Zatorej }e bil stavljen predlog, da se prideli nižji gimnaziji v Murski Soboti kaka paralelka 5. razreda s kakega druge-ea zavoda, za kar Je potrebna pridelitev samo dveh učnih moči, ker prevzame vse st verne Izdatke za to paralelko itak občina Murska Sobota. Tako bi bilo to vprašanje za vse strani ugodno rešeno, kajti veliki zavodi s pr«.na-limi prostori bi bili rešeni novega dotoka petošolcev, nobenemu zavodu v dravski banovini bi se ne bilo bati, da bi bil okrnjen, kar je bila doslej največja zapreka za otvoritev višjih razredov, — banovina pa bi vsaj Četrtino tistih zneskov, ki jih Je namenila za podpiranje prekmurskih dijakov, izrecno zaradi tega. ker nimajo gimnazije v Prekmuriu, lahko posvetila za izpopolnitev muskosoboške gimnazije, ker bi Ji ne bilo treba vsaj petošolcev v tako izdatni meri podpirati. Ta načrt si Je osvojfl tudi sreski odbor JNS ter se bo z njim obrnil na vse mero-dajne strani. Ljubezen do Prekmuria in Sut pravičnosti zahtevata, da ne bo nikogar, k' bi hotel kakorkoli temu stremljenju škodovati in delo ovirati, pač pa bodo vsi, ki jim je državna in nacionalna vzgoja pri srcu in ne le na jeziku, to stremljenje podpirali in vsak po svojih močeh doprinesli, Ja se že enkrat uresniči želja prekmurskega ljudstva in ustvari nova kulturna postojanka ob meji dveh držav, ki sta močno vplivali na Prekmurje v preteklosti in ki vplivata še dani3e po svojih zgodovinskih in gospodarskih zvezah. Dr. P. Strmšek Hstanovitev PrirodosW-nega društva Ljubljana, 21. aprila. Razvoj znanstvenega prizadevanja v Sloveniji kaže po osVoboditvi v vseh panogah strmo dviganje. Zasluga za to gre v prvi vrsti ustanovitvi ljubljanske univerze. V prirodnih ln tehničnih vedah se javlja ta porast zanimanja ln udejstvo-vanja pri nas predvsem v ustanovitvi novih društev s specialnimi nalogami. Tej delitvi strokovnega dela. ki ga tiria vsako intenzivnejše ln globlle znanstveno prizadevanje. se tudi starodavno ln zaslužno •»Muzelsko društvo za Slovenijo« ne more več ustaviti. Nlegov okvtr ki je doslej obsegal gojitev vsega domornanstva, je postal z rastočimi znanstvenimi potrebami preozek. Povsem heterogene skupine manstvenikov in UubiteUev znanetva, ki Hh združuje ta organizacila streme po ooamopvolitvl ter so sporazumno skVnile preurediti se v dva nova centra udeistvo-vaMa. v prirodoslovnl zgodovinski. Člani dosedanje Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva snujejo »Prlrodosiov-no društvo« na najširji podlagi, ki naj omogoča, smotreno delo vzporedno v strogo znanstveni, aplicirani tn poljudni smeri. Ustanovitev tega društva je eminentnega znanstvenega in kulturno vzgojnega pomena. Ono naj tvori središče, okrog katerega se bodo osredotočila vsa znanstvena, organizatorična in poljudno vzgojna stremljenja na poprišču prirodnih ved. Zato fo vljudno vabljeni vsi, da pristopijo k »Pri-rodošlovnemu društvu« kot člani ln ee udeleže ustanovnega občnega zbora v soboto 28. aprila ob 18. uri v zbornični dvorani na univerzi z naslednjim dnevnim redom: 1. historičen pregled prirodoslovne-ga dela pri nas, 2. ustanovitev društva, 3. volitev društvenih fimkcijonarjev, 4. do. ločitev članarine in ustanovnine. Kmetijski vesfeik 0 škropljenju drevja L«Po pamfiarfrio vreme j« ebudtlo prt aa-fllh sadjarjih neobičajno zanimanje ea osfcnbovanje eednega drevja. Prednja«jo predvsem Sk>venSke gorice od Maribora do Radgone kn Mure ln tudi preko nj« V Prekmurje. Ne z asi« j a jo obubožane Haloze, Savlnjs&a dolina ln nekateri »rezi v bivši ljuibljamtfei ofblasti. Naravnost nera> nmJJivo "Pa Je, da se dobe pri nas še prvovrstni sadmi okoliši, zlasti v biv£i ljwbdja.n. skl obLasti, kjer se kljuib pouiku le prav malo stoTi »a sadjarstvo. V takih primerih bi kazalo, da bi oblastva v smislu ia-koasMh predpisov naravnost prisilila mv kumaraeže k temu velevažčiem/u dela. Pa to Je zadeva zase. Razveseljivo je torej dejstvo, da večina naš:h knnetov sadjarjev v naših najvažnejših sadnih okoliših s prav majhnimi tzjemaani naravnost tekmujejo med seboj, kdo bo Imel lep&e drt w Je tn kdo bo to delo pravilneje Obavil Skoda le, da se naftt sadjarji premalo «a-vedajo tudi potrebe gnojenj« sadnega drevja, bodisi z domačimi, bodisi z «wnet-nlmi gnojili. V pogledu ana*eoJa, obresovMtja, b«£je-nja tn zimskega Skro.p!jenja e karholJee-Jevltmi sredstvi, odmosno i žveipleno apce-oo brozgo, smo v leto&nJI zimi precej napredovali. Tudi oblastva so pripomo^fla k naku/pu zatiralmih sredstev. Vsekakor at opaža, da mu ognete v lic & predavanja sadjarskih in kmetijskih podrutnic in tečaji sreskih kmetijskih odborov, niso blM zaman. Sodelovali so pole«; areskih kmetijskih re;ereotov tudi mnogi učitelji z vedl-ko požrtvovalnostjo. Dai Bog. da bi bilo tudi odslej vreme n n >ton j ene sadmemu drevju. GmojeaJe drevja je poglavje saaa«. £a letos se o tem govoriti skoro oe inpiaCa več. Gfatodl drevja pa se še iahiko potrosijo hitro učinkujoča gnojila, kakor čilski soli ter, sufperfosfat Ln nanoSled kalijeva sol, ki seveda tudi pozneje učinkuje na rodovitnost drevja. Razen tega se drevje še lahko zaliva ob deževnem vremenu s razredčeno gnojnico. Zdaj prihajamo poortopst« v čas pomladnega škropljenja sadnega drevja, Id gotovo nt nič manj važno od zimskega. Sredstev imamo dovolj na razpolaganja, tujih Ln domačih. Za zatiranje glivičnih bolezen!, kakor eo Sfcrlup, pegavost in razne zahrbtme rje, mporabljamo najbolje tcmdoSko zsmes, odnosno raztopino modro gallce In apna. Živalske Skodtfjivee, grtao-či mrčes, kakor jabolčsnega zavijala, klale-ga črvička !t>d. zatiramo s primesjo aarse-nlkovih preparatov k tej broagl. V to svrho nam služita prav dobro nosprasen (1 kg stane 30 Dim, zadostuje 0.T6 do 1 od-stmtna raztopina) ln nospraslt (1 feg stane 4« Din; pri odjemu večjih količin znaten popust), ki ju trna Kmetijska dražba v svojih skladiščih v zalogi. Sadjarjem ia vinogradettcan, ki s« s) nabavili modro galioo im ki ana>o i njo ravnati, priporočamo, ^nmladmo škropljenje sadnega drevja. Fr. K. Prv! domači avtomobil Krstna vožnja v Ljubljani zgrajenega »Triglava" t »i«- •odi« : 149 Prvi »Triglav« pred delavnico »Avtomontaže« v Šiški Ljubljana, 21. aprila. V sredo je zapustil delavnice »Automon-taie« d. d. v Šiški prvi osebni avtomobil pol-donvaSega izdelka. Krasni voz je vzbujal % svojo eleganco v linijah in barvi nemalo pozornost na ljubljanskih ulicah. Naslednji dan je bil voz že prodan v Zagreb.^ Podjetniki, ki so ustanovili »Automontažo« in ki Mm obetajo postopno ustvariti docela »amostojno industrijo na domačih tleh, so tOTej dosegli s prvim vozom popoln uspeh, h kateremu jim moramo samo čestitati. Fabrikacija avtomobilov namreč spada — lahko bi dejali — med panoge žlahtne industrije, za katero je potreben izbran materija!, izbrane delovne metode in izbrano strokovno znanje. Zaradi '»ga je doslei uspevala avtomobilska industrija samo v tistih deželah, ki se lahko pohvalijo s so-trfdno tradicijo v strojegradništvu. Šele zadnja potresna leta v gospodarstvu so tudi v tej industrijski panogi marsikaj preobrnila. In kakor lahko na lastnih tleh opazujemo preseljevanje tekstilne industrije iz Zapad" ne in Srednje Evrope, kjer je bila tako reko* avtohtona vse bolj proti vzhodu, tako utegnemo doživeti tudi še selitev nekaterih drugih industrij na ugodnejši teren. — Evo, ta val preseljevanja industrije, ki »o ga sprožile močne potencialne diference v goipodarstvu, nam je zdaj prinesel tudi prvo domačo avtomobilsko tvornico. ' Vse kaže, da so prilike za proizvodnjo avtomobilov pri nas danes ugodnejše, kakor kdaj poprej. V Jugoslaviji so cene materi-jala in mezde n. pr. v primeri z Nemčijo skoro polovične in logično j- da mora biti tudi pri nas zgrajen avtomobil dosti cenejši od uvoženega. Težave so samo z investicijami. Ker so potrebni za strojno delo, ki ga je pri vsakem avtomobilu še zmerom kakih 50 odstotkov, drag! orodni stroji, se rentira njih nabava le pri zelo visoki produkciji. Zato »e je podjetje odločilo, da prevzame za začetek samo ročno delo, izdelke, za katere so potrebni dragi stroji, pa si bo nabavljalo v inozemstvu, dokisi jih ne začne postopoma drugega za drugim izdelovati doma, izvzemši nekatere specijalne dele, ki jih izdelujejo posebne tovarne. Po vsestranskem preudarku, kakšen tip avtomobila bi bil za naše prilike najprimernejši, se je podjetje odločilo za nemški voz tipa DKW. Ta voz združuje pri nizki ceni visoko gospodarsko vrednost, vse najmodernejše tehnične pridobitve m je, kar je davno, dovolj trdne in elastične konstrukcije, kakršno zahtevajo naše slabe ceste. V Nemčiji se producira dnevno 200 voz DKW po ceni 2500 mark. V našo državo uvožen velja te voz, vštevši prevoz, carino m druae stroške preko 60.000 Din, kar je za kupno moč naših interesentov vsekakor previsoka cena. V domači tovarni zgrajen voz popolnoma iste kvalitete velja pa samo 35.500 Din, oziroma 39.800 Din, če prištejemo še luksuzni in obratni davek. To pomeni za 35 odst. nižjo ceno kakor pri enakemu izdelku, uvoženemu iz inozemstva. Novi domači voz, ki so mu izbrali ime »Triglav«, se bo nedvomno uveljavil ne samo zaradi nizke nabavne cene, marveč tudi zaradi izredno nizkih obratnih stroskov. V dvotaktnem motorju, ki se montira v te vozove, je izrabljen patent tako zvane »protitočne izmenjave plinov«, ki omogoča dvakratno izrabo goriva, s čimer se potrošnja bencina zmanjša skoraj na polovico. Poskusne vožnje po vseh vrstah cest in ob vsakem vremenu so pokazale, da porabi voz na 100 km vožnje samo 6 do 6.5 litrov bencina, kar pomeni celo pri nas, kjer imamo najdražji bencin, še znosne izdatke za gorivo. Motor pa ni samo ekonomičen, ampak je tudi mehanično prav moj- «trski izdelek, zgrajen trdno in robustno za najhujši štiapac, a teče vendar precizno, kakor fina ura. Tovarni DK\V se je posrečilo zmanjšati število sestavnih delov motorja na 16 kosov, dočim imajo mnogi drugi avtomobilski motorji do 450 elementov. Posebno zanimivo pri tem motonu ie avtomatično mazanje, s katerim je preskrbljeno, da nikoli ne more zmaniKati olja, dokler stroj teče. . Novi voz ima pogon na sprednja kolesa, ki ga zdaj uvajajo že vse velike avtomobilske tovarne pri svojih novih vozovih. Glavna prednost pri frontalnem pogonu je ta, da odpade podolžna gred, ki mora prenašati motorno silo na zadnja kolesa. Prostor, ki ga zavzema ta gred. pride pn novih vozovih v prid karoseriji, ki sc lahxo napravi dosti bolj prostorna. Karoserija nc počiva na togih oseh in tudi kolesa niso montirana na navadnih oseh. marveč ima voz spredaj in zadaj tako zvane nihajoče osi in celota je zvezana z močnimi vzmetmi ki prestrezajo in izravnavajo tudi najmočnejše sunke. Posebno prikladno za naše kraje ie tudi to. da je karoserija zgrajena kot popolnoma zaprta limuzina s po-grezljivimi okni. dočim se sama streha lahko vsak čas zloži, ako hočemo imeti odprt voz s svobodnim razgledom. Obratno tvori karoserija s hermetično zaprto streho polnovredno 4 sedežno limuzino. Zunai m znotraj je karoserija prevlečena s specialnim domačim usnjem. Vsi kovinski deli. celo okovje vrat, so pokromani. Ogrodje mehkih, udobnih sedežev je iz jeklenih pc kromanih cevi, tako da je vsa notranjščina voza na moč udobna in vožnja prav pn- ^Interesenti, ki so si v sredo pod vodstvom ž. Bloudka ogL-dali delavnice »Avtomon' mz taže« v Šiški, kjer se avtomobili sestavljajo, delavnice g. Fajfarja v Trnovem, kier se izdelujejo karoserije ter podjetje g. Be-lantiča, ki je prevzelo tapetniško m licar-sko delo pri novih vozovih, so se prepričali, da gre tu res za domače kvalitetno delo, ki lahko prenese vsako inozemsko konkurenco. Zaenkrat je na »Triglavu« šele 50 odst. demačega dela. postopno pa ga bo zmerom več. 2e zdaj se v tvornici izdeluje nov motor, ki bo sicer posnet po motorju DK\V, a bo imel namestu vodnega zračno hlajenje, kar bo stroj spet nekoliko pocenilo. Tudi ostali kovinski deli: osi, vzmeti, in okviri se bodo v kratkem začeli izdelovati v domači tovarni, tako da bo morda že v bližnji bodočnosti stekel voz, ki bomo lahko ponosno pokazali nanj kot na 100 odst delo domače pridnosti in podjetnosti. Avramovič Je prlAel v spremstvu reft Sma- derevčanov. Zbralo se je pri Lazarju Savi ču okrog 50 kmetov. Avramovič Jim Je obrazložil načela zadružništva. Vse so kmetje odobravali, velik odpor pa se je pojavil proti vzajemni odgovornosti. »Mi smo svobodni ljudje«, je govoril Ni-kodije Milojkovič, »ne verjamemo niti svojemu prijatelju, kaj Sele da bi naenkrat verjeli vsej vasi. Treba je premisliti. Spet se bomo sestali...« In so se razšli. Avramovič se je moral vrniti v Smederevo z nepodpisanimi pravili in medsebojno pogodbo v žepu. Vršil se je drugi sestanek. Tudi brez uspeha. Vsa Avramovičeva zgovornost ni dozdevno prepričala kmetov o potrebi in koristnosti vzajemne odgovornosti. Toda nekoliko dni kasneje, 11. aprila 1. 1894., je prišlo v Smederevo 32 kmetov iz Vranova, ki so vsi podpisali pred sodnikom Krečarevičem medsebojno pogodbo. V Sme-derevu je dogodek izzval začudenje. Nasprotniki zadružništva so napeli vse sile, da M odvrnili kmet« od podpisa, a Lazar Savič Jih je odločno zavrnil. Tako je nastala prva kmečka kreditna zadruga v Srbiji, prvi osnovni kamen v danes mogočni zgradbi srbskega kmečkega zadružništva, ki je v gotovih panogah, kakor v vinarsko-kletarski, zdravstveni itd. prav vzorno. Zapisal sem te spomine, da Slovenci spoznavamo tudi v tem pogledu razvojne linije pri naših južnih bratih, da vidimo, kako dolgo za nami se je pričelo v Srbiji kmečko zadružino gibanje, kako daleč so tam danes zlasti v pogledu kmečkega produktivnega in zdravstvenega zadružništva pred nami in da naposled vidimo, da je bila v Srbiji enako kakor pri nas razvoju kmečkega zadružništva pot zarasla s trnjem in da je bilo treba že v prvih početkih premagati marsikatero težavo, zlasti nezaupljivost naroda in odpor izkoriščevalcev naroda. Vekoslav Spindler. Vnanjfost voza »Triglav«-DKW wea Prerez limuzine »Triglav«-DKW Čuda in skrivnosti podzemlja Nedeljski izlet v farno na Krimu Podzemsko čudo v Krimu, nova neodkrita krasota blestečih kapnikov, fantastične vesti, ki jih je prinesel časopis in jih je širila govorica, so vzpodbudile in podžgale jamarsko radovednost. Neugna-ni vrhniški jamar Tone je žarel jd veselja, da se bo spet prepeljaval po skrivnostnih jezerih novonajdene čudovite jame v osrčju Krima, novim neznanim skrivnostim podzemeljskih dvoran in kapnikov nasproti. Ob navdušeni soglasnosti smo sklenili naslednji dan pod vodstvom g. Jelovška, starega vrhniškega jamarja, naskočiti Krim in mu iztrgati njegovo skrivnost. Mogočna gora se je kajpak tresla pred našimi pripravami! Jamske lestvice, močne vrvi, jamske svetilke in merilno orodje, vse smo vneto pripravili. Naslednjega dne, blestečega nedeljskega jutra, smo zdrčali do zob oboroženi za naskok, s kolesi mimo mogočnega Kušljanovega gradu, prislonje-nega ob zeleno Kostanjevico, proti Podpe-či in Jezeru. Tu nas je čakalo prijetno presenečenje. Trčili smo z ljubljanskimi jamarji. Obetal se nam je krepak naskok in gotova zmaga. Poglobili smo se v temne gozdove Krima. Ogromne smreke iztezajo vrhove kakor silno molitev v nebo. Nad Barjem se je razpršila drobna škrjančeva pesem, njej se je pridružil mogočen glas nedeljskih zvonov, razlivajočih se od žalostne gore in Preserja, Bevk ln Borovnice. Veličasten združen akord trepeta nad spokojno barsko ploskvijo, vklenjeno med Ljubljanski vrh in Krim, sv. Tri kralje in Grmado, trepeta in se zliva v eno samo hvalnico prekrasni prirodi. Hiteče med raztreskanimi ln razgloda-nimi kriškimi skalami in globelmi nas je nenadno ustavila mala črna odprtina, ki je zazijala pred nami. Nestrpno so se začele jamske svetiljke potapljati v temino. Pod nogami je drčala ilovica neznano kam navzdol. Pet metrov široka jama se je po 32 m slepo končala! Strop se je strnil k tlom. podzemski škrat ae nam je režal iz malih razpok, naša neugnana jamarska radovednost pa je stala pred novim razočaranjem, kakor že pred stotimi drugimi. Najbolj je dajal duška svojemu razpoloženju v pristnem jamskem žargonu Tone, stari čolnar po podzemski Ljubljanici. Izbirčne in lepot vajene jamarje je vsaj nekoliko potolažila mala kapelica na koncu jame. Negibni tok zaelgane beline pada z višine dveh metrov, bleščeč se v tisoč Iskricah, na zasigana tla. Dolgi in tenki, komaj porajajoči se prosojni kapniki, kakor bi jih kdo navdahnil z rožnato barvo, vise s stropa. Cela kapela je posejana z blestečim bogastvom Jamskega srebra. Mo- gočen steber, ki je podpiral kapelico in zrasel pod njen obok, pa je odbila roka neznanega oskrunjevalca deviške podzemske krasote. Naš novopečeni vrhniški jamar France izpod Sv. Trojice nas je tu postavil pred aparat in pošteno pritisnil. Le škoda, da nam jo je najbolj zastaven junak, pod katerega vodstvom se je prejšnji dan sklenil naskok, razočaran že prej pobegnil iz jame. Razbrskali in ovohali smo še vse kotičke, dobili pa le recentne kosti sesavcev ln ftrepinje iz turških časov. J» objema mrzle jamske temine, kjer gospodari netopir in jamska kobilica, kjer poje večno pesem voda, kapljajoča v male izkopane globellce v zasiganem tlu, smo se vrnili v objem žarkega pomladnega solnca, obžarjajočega vence visokih in vitkih smrek, ki drzno pomaljajo svojo glavo solncu nasproti. Visoko nad nami je krožil v ažurni svobodi velik jastreb, živ kontrast v temino uklenjenega netopirja. — Veliko je lepot na svetu. AH ena, ki jo le malokdo pozneje najdepiša: lepota podzemskih skrivnosti in miru. V črni temini in ob kristalni beloti kapniškega kraljestva se človek približa človeku, se oprosti vseh družabnih spon. Le za dobički se pehajoč ega človeka približa priroda tako drugemu, da bi ga objel kakor brata. — In to Je najlepše doživetje v podzemlju. Zanimivi spomini na pocetke kreditnega zadružništva v Srbiji Beograjski listi so te dni objavili zanimive spomine na prve početke kreditnega zadružništva med našimi južnimi brati. Dne 11. aprila 1. 1894. je bila ustanovljena prva kmečka kreditna zadruga v Vranovu blizu Smedereva. O tem pripoveduje zgodovina nastopno: Tedanji upravnik Podunavske okrožne banke v Smederevu Mihajlo Avramovič, oče srbskega kmečkega zadružništva, se je bil pravkar vrnil s poučnega potovanja po Nemčiji in Italiji, kjer je proučeval tamkajšnje kmečke kreditne zadruge. Navdušil se je za tip rajfajznovk v Nemčiji. V Srbiji je takrat postalo vprašanje kmečkega kredita pereče. Hudi položaj kmečkega sloja so začeli izrabljati razni špekulanti-zelenaši in kmečki stan je padal vedno glo-bje v dolgove in v siromaščino. Avramovič je na podlagi izkustev, pridobljenih v tujini z nekaterimi vplivnimi prijatelji najprej dosegel, da je Podunavska okrožna banka popravila svoja pravila in omogočila kreditiranje tudi kmetovalcem. Toda koristim kmečkega ljudstva s tem še ni bilo zadovoljeno, kredit je mogel dobiti samo kmečki bogatin z zanesljivim poroštvom. Zato Avramovič ni miroval; čeprav prepričan, da bo naletel na težave, je začel v zvezi s prijatelji pripravljati potrebno za osnovanje prve popolnoma kmečke kreditne zadruge. Prebroditi je bilo treba razne težkoče pravne narave, zakaj v takratnem srbskem zadružnem zakonodavstvu ni bilo nikake določbe, ki bi bila omogočala pri- NIVEA na zrak in sonce Ze spomladi, toda, prosimo, oprezno! Vaša koža se je zaradi zimske obleke odvadila sonca, zato se natrite najprej z Nivea-kremo ali Nivea-oljem; oboje varuje in neguje kožo in pospešuje, da postane prirodno rjava. Jugosl. P. Beiersdorf & Co.f d. z o. *., Maribor. Narodno obrambno delo na severni meji Gornja Radgona, 20. aprila. V sredo 18. t. m. se je vršil v osnovni šoli letni občni zbor delavne podružnice CMD. Zbor je vodil predsednik notar g. Hinko Požun, na katerega pobudo je podružnica leta 1929. nanovo oživela. Podružnica šteje za sedaj 63 članov. Blagajna izkazuje 1058 Din dohodkov in 974.50 Din izdatkov. Najvažnejše delo v minulem poslovnem letu je bila akcija za ustanovitev otroškega vrtca. Pripravljalna dela so že tako napredovala, da bo otroški vrtec otvorjen še to jesen. Treba je samo še oskrbeti pohištvo za učilnico in stanovanje otroške vrt-narice in malenkostno popravilo lokalov. To akcijo, ki je zaradi obmejnega položaja trga Gornje Radgone v nacionalnem oziru velikega pomena, je v največji meri podprla obč. Gor. Radgona, ki je za vzgojo naše mladeži žrtvovala ustrezno poslopje z o-gromnim vrtom v centrumu trga, oddaljeno od prometnih cest kakih 40 korakov. Potrebna popravila bodo izvršena takoj po izselitvi strank, za nabavo pohištva pa je obljubila centrala CMD v Ljubljani gmotno pomoč. Rešena je tudi zadevna prošnja pri ministrstvu prosvete v Beogradu. Med slučajnostmi je g. Hrastelj v imenu staršev, ki bodo lahko pošiljali svojo deco v otroški vrtec, izrekel toplo zahvalo odboru ln vsem, ki so pripomogli do uresničenja te potrebne ustanove. Sledilo je še poročilo predsednika o podružničnem narodnobrambnem delu. Opozarjal je na naše pohlepne sosede, ki prežijo po naši lepi slovenski zemlji ter navajal naslednji primer: Za dan 30. t. m. ob 11. dopoldne je določena prostovoljna Javna dražba lepih goric na Policah pri Gornji Radgoni, ki so bile last avstrijskega državljana Karla Reiterja iz Radgone. Ta je pred dvema letoma zaradi prezadolženja izvršil samomor, pa je njegovo nepremično in premično premoženje prišlo na boben. Dražbeni pogoji pa so tako hudi, da je skoro izključeno, da bi prišlo posestvo v slovenske roke. Za nakup posestva se baje potegujejo naši nacionalni nasprotniki, ki so dali iniciativo za sestavo takih dražbe-nih pogojev, da bi na ta način ohranili posestvo Nemcem. Posestvo obsega nad 6 in pol orala goric, sadovnjaka, njiv in gozda z lepo gosposko hišo, viničarijo in kletjo pol ure hoda od Gornje Radgone v zelo lepi sončni legi. Priporočati bi bilo, da naša narodno-obrambna društva zainteresirajo naše ljudi ali pa pravočasno opozorijo naša oblastva, ki naj kontrolirajo početje tujcev v obmejnem pasu naših lepih Slovenskih goric. čela obrt čedalje bolj uspevati v korist posamezniku, kakor tudi celoti zlasti glede na tujski promet. Po prevratu je pokojnik kot tajnik Zveze in pa ljubljanske zadruge še podvojil svoje moči in bil vedno na straži za koristi gostilničarskega stanu. A tudi sicer se je Ante vedno udej-stvoval v naprednem življenju. Njegova pretehtana beseda je povsod zalegla, v veseli družbi pa se je odlikoval kot najiskre-nejši in najduhovitejši držabnik. Kot vnet pevec se je udejstvoval pri kamniški »Liri«, v Ljubljani je bil član sedmih pevskih društev in kvartetov. — Odlikovan je bil od kralja za civilne zasluge z zlato kolajno. Nihče š« ni pričakoval smrti krepkega moža. Včeraj je še kropil svojega prijatelja Tomaža Bizilja, pogled nanj pa ga Je pretresel; peljal se je domov in zvečer ob 22.30 je izdihnil. Ante zapušča sina, direktorja Zveze za tujski promet g. Vladimira in hčerko Emilijo. Pogreb dobrega moža in očeta bo v ponedeljek ob 14. izpred hiše v Zg. šiški poleg remize do železniškega prelaza na Tyrševi cesti, od tam pa bo truplo odpeljano v Kamnik, kjer bo počival pokojnik v rodbinski grobnici. Vrlemu možu in požrtvovalnemu organizatorju bodi ohranjen najplemenitejši spomin, žalujočim ostalim naše najiskre-nejše sožalje! znanje zadruge kot pravne organizacije. Bila je torej opravičena bojazen, da niti sodno niti politično oblastvo ne bo potrdila ustanovitve kmečke kreditne zadruge. Sodnik Jovan Krečarevič je presekal vozel in predlagal, da se prva zadruga ustanovi na ta način, da zadružniki ustanovniki sklenejo pred sodiščem medsebojno pogodbo. Avramovič je napisal v svojih spominih, da gre »v prvi vrsti sodniku Krečaro-viču zahvala, da je bilo vprašanje odobritve in potrditve prvih pravil kmetijskih zadrug rešeno brez vseh težkoč.« Kmalu nato je prišel k Avramoviču v Smederevo kmet Lazar Savič iz Vranova zaradi kredita, ki ga smederevska banka ni odobrila nekemu njegovemu sorodniku. Avramovič je izkoristil to priliko in je iz-kušal prepričati Saviča, da bi bilo bolje, če bi kmetom ne bilo treba hoditi po kredite v mesto, ampak da bi jih dobili v svoji vasi. Savič je priznaval upravičenost te trditve, toda menil je: »Od koga naj dobimo v vasi denar? Nimam ga niti jaz, nimajo ga niti drugi. Nekoč je bilo denarja, danes ga ni. Kmetje moramo izginiti, za nas ni nikjer pomoči« ... Avramovič pa ni odnehal, razvijal je zadružno misel. Savič se je dal prepričati. »Samo enajstorica pismenih kmetov je potrebna«, je dejal Avramovič. »Privedem ti jih trideset«, je odvrnil Savič, samo ne vem, če bodo vsi pismeni.« Savič se je navdušil: »Jaz bom prvi ustanovil zadrugo v svoiem selu.« Dogovorjen je bil prvi sestanek v Savičevi hiši. Nenadna smrt po prijateljevem pogrebu Ljubljana, 21. aprila. V svojem 74. letu Je snočl v svoji hišici v Zg. šiški poleg remize nenadoma preminil upokojeni tajnik Zveze gostilničar-skih zadrug g. Ante Pintar. Zadela ga je srčna kap. Pater Hugoiin Sattner na mrtvaškem odru LJubljana, 21. aprila. V petek takoj po njegovi smrti so položili njegovi sobratje nestorja slovenskih skladateljev patra Hugolina Sattnerja na mrtvaški oder na frančiškanski portL Truplo pokojnika leži v preprosti črni krsti. Blag spokojen je očetu Hugolinu obraa tudi v smrti. Ob krsti gori 12 velikih sveč, krog ln krog pa je obilo prelepega pomladnega cvetja in vencev. Društvi »Glasbena Matica« in »Slavec« sta ob njegovem zglavju položili svoja prapora v narodnih barvah. K vznožju krste polagajo številni pokojnikovi čestilci šopke svežih narcis; tam pa je izpostavljena tudi blazinica a lepimi odlikovanji, ki Jih je prejel pokojnik v svojem plodonosnem življenju. Zunaj k steni so že položili vence pokojnikovi sorodniki, članstvto Gf.a/sbene Matice, Društvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev in Glasbena Matica iz Maribora. Predstoj-ništvo frančiškanskega samostana prejema skoro sleherno uro osebne, pismene in brzojavne sožalne izjave iz vseh krajev države, od raznih osebnosti, društev ln korpo racij. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Vest Ante Pintar 1 o smrti vrlega ln vsepovsod znanega moža, sijajnega organizatorja, povsod priljubljenega družabnika in plemenitega človeka se je davi hitro raznesla po mestu, a po deželi jo j« javil »Slovenski Narod«. ^ , . Ob svoji 701etnici, a tudi Se po njej Je bil Ante Pintar, velikan po postavi, grča kakor malokdo, lahko vesel popolnega zdravja, šele zadnje mesece je nekoliko shujšal, bil pa je še trden in krepak, kar nič star, vedno poln humorja in dobre volje. Plemeniti pokojnik se Je rodil v Gornjem gradu na domačiji pri Pajštnarju, v Mozirju pa se je izučil v trgovski stroki. 28 let star se je ustavil v Kamniku kot samostojen trgovec in gostilničar Gostilno »pri Kineelnu« je vodil do 1. 1907 nato pa jo je oddal v najem in se preselil v Ljubljano. kjer se je lotil organizacije gostilničarskega stanu. Tu je s svojim smislom za or?onizaciio. nikdar mirujočo delavnostjo in niemu lastno spretnostio kmalu dosegel vidne uspehe. Iz gostilničarskih vrst se je umikalo nazadnjaštvo in je pri- CRIKVENICA morsko kopališče iu Jadran«. 4 hi pol ure_ vožnje od Zagreba (via Plase). Redne avtobusne vožnje s pos«)e PlaU Največja peščena plaža. — Rame atrakcije. Celo- v zimi 1934 novo in hladna tekoča roda. B? (Fini 50 sob • tekočo vodo,' kopaMe«, Don lil aLIUL dietična kuhinja. nasproti plaH in hoorfort, tekoča roda Hat mmi Hot SLAVIJA » mod«nA sob s EDEH nora *radba ob plaH, kraten položaj Hot Hot rDNUnVlf prvorazredna hiša nasproti kopališč* InllKuiil in parka. Odlikovana kuhmja. VILA RBŽIM *.«*,—p«*!**- ftORift sttMaff- /hI^A lUICN nova zgradba 6ex pot h kopališča. Pens nlLll tekoča voda. [HIKVEMU bfa. Mo*r«, «J-e nasproti kopališča v bližini parita, moderno opremljen« sob«. Pens Hot Hot IVJffldt blizu lake u kopališča, teko«* voda JULIJAM 'astno°koplii4če pred Pens ZELEROAJ tik ob morju in peščene pHdta. Hot Pens Pens Pens Rest Rest TDiri IV "ova zgradba nasproti parka, lIlluLAl v bližini pristanišča. niNiri trajna mirna lega, UARIIh lastno kopališče pred vfflo. MflDtUR zvrstna in mirna meščanska hBa, milil M H cene solidne GiURAšin ^ EVROPI mirna meščanska hiša čez pot v park HRVAT Rest lili IA I v bližini pristanišča. fPNTDII olidna meščanska b*a O ost ILnlnfli pristanišča NadoJj« m nvFNIC LJUBLJANA, VINODOL IN SLOVENAC omače vesti Strojepiske ne rabini.•• Včeraj smo v »Slovencu« čitali o admiralu, ki ni rabil strojepiske. Je rajši Izgubil bitko. T pa pošteni general je bil Iz Amerike, po imenu Simes. Tu zdaj ni vprašanje, zakaj strojepiske ni rabil. AII zato ne, ker Be nI maral zameriti ministru, ali pa morda zato ne, ker strojepisk sploh ni maral. Saj ljubi Bog res tudi med strojepiskami ni ustvaril samih čudovišč sex - appeala, — kakor tudi med tistimi, kl v časnike pišejo, nI ustvaril samih izbranih stilistov ln poznavalcev Jezika. Vprašanje Je tu samo, kako Je bilo z dotičnim generalom: ali strojepiske nI maral, ali je ni potreboval, ali je ni rabil? Pri »Slovencu« časih kaj radi vbadajo v Jezik In ga skušajo čistiti Peg; celo politični kapital so njihovi sobojevniki ie 6kušall kovati Iz jezikovne nerodnosti ali napake, kl se primeri novinarju v hltrici njegovega dela. Naj bi jim pričujoči, sko-roda pohujšljivi cvet, ki smo ga utrgali z njihovega grma, v bodoče rabil In služil k previdnosti, da ne bo zlorabe s strojepiskami In častitimi admirali — in da ne bodo vedno iskali bruna v tujih očeh. ♦ Vojaške vesti, imenovani so: za vršilca dolžnosti poveljnika 2. div. 4. topniškega polka kapeian I. stop. Rudolf B t e g e r, za vršilca dolžnosti poveljnika 3. divizijona 14. topniškega polka kapetau L stopnje Josip Simon, za vršilca dolžnosti poveljnika 1. divizijona 24 topnišKega polka »tapetan 1. stopnje Oton Pečar, za vršilca dolžnosti poveljnika 1. divizijona 32. topniškega polka kapetan 1. stopnje Franjo Golob, za vršilca dolžnosti poveljnika 2. divizijona topniškega polka IV armijske oblasti kapetan 1 stopnje Josip K r u 4 i č, za vršilca dolžnosti poveljnika 1. divizijona težkega topništva kapetan 1 stopinje Anton š v a j g e r, za vr-dilea dolžnosti poveljnika Ž divizijona težkega topništva kapetan 1. stopnje Oton C u š, za vršilca dolžnosti poveljnika 3. divizijona težjega topništva kapetan 1. stopnje Vladimir T a v z e s, za vršilca dolžnosti poveljnika pirotehničnega bataljona kapetan 1 stopnje Franjo Š m i g o c, za vršilca dolžnosti šefa delavniškega jd-seka smodnišnice v Kamniku inž podpolkovnik Milojko P a u n o v i č, za poveljnika 2- bataljona 14. pešpolka podpolkovnik Joeiip V a 1 c e 1, za vršilca dolžnosti poveljnika 1 bataljona 60. pešpolka kapetan 1. stopnje Jakob Potočni k, za vršilca poveljnika 1. bataljona 17. pešpolka podpolkovnik Marij Zlobec, za vršilca dolžnosti poveljnika 2. bataljona 31. pešpolka kapetan 1. stopnje Josip Pro k e ž, za poveljnika 1. bataljona 56. pešpoika major Franjo F 1 n ž g a r, za vršilca dolž- NAJVECJO IZBIRO POVRŠNIKOV IN OBLEK ZA GOSPODE IN OTROKE ima J. ■h* Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 12. nosti poveljnika 11. planinskega bataljona kapetan 1. stopnje Stanislav Kajfež, za pomočnika načelnika štaba poveljstva jadratiSKe divizijske oblasti podpolkovnik za generalštabne posle Ivan P r e z e 1 j, za vršilca dolžnosti poveljnika topniškega šolskega broda »Krivošija« kapetan korvete Anton G a t i n a, za vršilca dolžnosti 8. hitroplanskega poveljstva kapetan korvete Miroslav G o g a 1 a, za poveljnika torpiljarke T 3 kapetan korvete Vladimir Andoljšek, za vršilca dolžnosti načelnika pomorsko tehničnega oddelka poveljstva mornarice kapetan fregate Ervln Fink, za vršilca dolžnosti poveljnika broda »Jastreb« kapetan korvete Janko K r e g a r, za vršilca dolžnosti šefa proračunskega odseka kontrolno-proračunskega oddelka vojnega ministrstva intendantski major Hinko Z a b k a r, napredoval je v čin podpolkovnika pehotni major za generalštabne posle Ivan P r e z e 1 j, upokojen je kapetan bojnega broda Dragotin Valušnig. Prijeten osvežujoč okus ln močan razku- ževalni učinek so neprekosljlve prednosti ZOBNE PASTE in PRAŠKA Velika tuba Din 12.—, zavitek zobnega praška Din 3.—. Zaloga: DROGERIJA GREGORIC, LJUBLJANA Prešernova ulica 5 • Službeni list banske uprave od dne 21. aprila t. 1. objavlja uredbo o izpre-membah in dopolnitvah uredbe o pavšali-ranju potnih stroškov šumarskib uslužbencev, izpremembe uredbe o draginjskih dokladah državnih uslužbencev, izpremembe in dopolnitve uredbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev, odločbo o prejemkih uradniških pripravnikov in pogodbenih uradnikov, odločbo o velikosti nagrade dnevničarjev in honorarnih uslužbencev, pravilnik o uvozu in tranzitu živih rastlin, grmičja, okrasnih rastlin, potaknjencev, neodrezanega cvetja, krompirja, čebulic, sadnih in drugih plodov, odločbo o vkladanju preparatov za zatiranje rastlinskih škodljivcev in bolezni ter razne razpise in uredbe banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. JECAČI zamorejo že v nekaj urah gladko in brez govorne bojazni govoriti in to edino po preizkušeni metodi znanega dunajskega pedagoga za govor dr. S. Loewa. Podrobna pojasnila dobite brezplačno v torek 24. in v sredo 25. aprila 1934, vsakokrat od 10. do 12. in od 3. do 6. ure popoldne v gluho-nemnici v Ljubljani, Zaloška cesta 5, I. n. O neprekosljivem učinku te metode so vsakomur na razpolago mnogoštevilni, ne-ovrgljivi dokazi! 3929 »ESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE mejo kot plačilno sredstvo pri pr -.labilnega hotela v zelo promet- nem mestu 3779 Poizvedbe pri Zupan. Nunska ulica št. 17 * Janševa proslava. Kakor Je bilo Jav-ljeno v dmevnikdh, bo čefoelarsko drufttvo proslavilo 200 letnico rojstva slavnega Čebelarja našega rojaka Antona Janše v dneh 20. In 21. maja. Prvi del te proslave bo 20. maja ob 10. v dvorani Delavske ztbornlce na Miklošičevi cesti, drugi del pa 21. maja v rojstnem kraju Janševem na Brezmicl. Za ta dan bo preskrbelo čebelarsko društvo poseben vlak, ako se bo prijavilo zadoetno število udeležencev, biti jih mora najmanj 300. Vlak bo najfcrže vozil do postaje Bled-jezero, da si bodo tujci lahko ogledali biser naše dežele. Popoldne pa se bodo čebelarji zbrali na Breznicd pri ondotni proslavi. Vabljeni vsi čebelarji, da se proslave udeleže v obilnem številu tako v Ljubljani kakor tudi na BTemicd. Natančen program sledi. ♦ Kongres jugoslovenskega trgovstva v Skoplju. Vsi trgovci, ki se nameravajo udeležiti kongresa jugoslovenskega trgovstva v Skoplju, odnosno tudi potovanja po Južni Srbiji (Skopije, Tetovo, Gostivar, Struga, Obrld, Resan, Bitolj, Prilep, Gradsko, Veles, Skopije), naj pošljejo v kolikor se niso že prijavili pri združenjih, zadnji čas do 27. t. m. prijave Zvezi trgovgkih združenj dravske banovine, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 27, telefon 31-97. * Ugledni francoski učenjak prof. dr. Emile Borel bo v kratlkem obiskal Zagreb ter predaval v francoskem Institutu. Profesor dr. Borel predava o matematični fiziki na vseučilišču v Parizu in Je tudi čladmiiUe učcufc adbairia! Roleto na srce! pa povejte odkrito, ali nI rea nebeško dobra naša rogaška slatina, pa bodisi da jo pl-jete samo, z vinom ali a sadnim sokom! Rogaška slatina je užitek in zdravilo obenem. Nikdar ni bolan, kdor jo pije vsaki dan! odšli z doma, Je Barnjak s svojimi prijatelji odvedel Smilijo. Ko so se starši vrnili, sk> takoj slutili, kaj se Je zgodilo ln pozvali so neke sosede, da bi hčerko s silo privedli nazaj. Pohod« se je udeležil tudi vdovec Mitar Pejič, kateremu so starši namenili svojo hčer. Dekle ln njene spremljevalce so zalotili še na cesti ln po •kratkem prepiru je došlo do pTetepa. Mladeniči so se z dekletom vred postavili v bran ln Je Smilja sama lažje ranila dva svoja sorodnika. Vdovec Pejič pa je Izvlekel samokres ln ustrelil Barnjakove-ga prijatelja Ko je Barnjak videl, da je tovariš mrtev, je s kolom tako močno udaril starega vdovca, da mu Je razbil glavo. Po tem tragičnem zaključku ugrab-ljenja mlade lepotice se Je Barnjak sam javil orožnikom. Na tej poti ga Je spremljala Smilja ki pravi, da noče več nazal k svojim staršem. § UČ AR JI! Uporabljajte proti mrazu ln vetru kakor tudi za solnčenje e Ksnst^vo mazilo IN OLJE. — Dobi se v vseh lekarnah m drogerijah po 10 Din. ♦ Sleparji, kl se Izdajajo za novinarje. V Zagrebu se Je v zadnjem času pojavila nova vrsta sleparjev, kl se Izdajajo za novinarje. Raznim ustanovam ln posameznikom se predstavljajo kot zastopniki časopisnih podjetij, nabirajoč prispevke za razne fonde in almanahe, v mnogih primerih pa tudi izsiljujejo denar, preteč s svojimi vplivnimi »zvezami« in raanimi časopiaalmi objavami. Zagrebška sekcija novinarske?* rdriiženjs Je zaradi tega v listih objavila opozorilo, naj ljudje ne nasedajo takim sleparjem ln naj od vsakega neznanca, kl bi se izdajal za novinarja, zahtevajo njegovo oeebno legitimacijo, Izdane od prometnega ministrstva. Tako opozorilo velja seveda tadl za druge kraje. Površnike aviterje, treneote za gospode ln obleke po meri dobite v veliki izberi te nizkih cenah pri FRAN LUKIČ, LJUBLJANA Stritarjeva ulica. • 5 kilometrov kuhinjskih cunj. Tako strašno dolga vrata bi Jih bila, ko bi polo-žMl vso tisto korploo kuhinjskih ounj, ki Jiih gospodinja v svojem zakonu opere, drugo na drugo. Prava sreča je, da gospodinji dandanes nI več treba obdelovati vsakega kosa posebej c mencačem ln krtačo — da se jI vMju/b silnemu kupu perila ni več treba mučiti: saj Ima samodejni Schichtov Radion. s katerim opere vse brez truda In prizanesljivo. Tabo si prihrani čas in trud, perilo pa se varuje in ostane dolgo kakor novo. i-^ Sedaj na pomlad t Rogaško Slatino zdravlllSCe želodca, Crev, žolčnega kamna Itd.! Tu najdejo bolni svoje zdravje, zdravi pa prijeten oddih. 20-dnevna popolna penzija velja v času od 1. maja do 15. junija Dm 1000.— in Din 1200.—. Prospekti in cenik: Zdravilišče ln pisarne Putnika. 3068 ♦ 2 minuti čiščenja, 4 ure u&lnkovanjal To vam nudi le Doramad radioaktivna zob na krema. Moglo bi se govoriti o zdravilu, tako čudotvorno deluje Doramad s svojimi blagimi žarki radija na vneto mehko in lahko krvaveče zobno meao. Le vprašajte zobozdravnika. Motnje v želodca in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omatičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo če popijemo vsak dan čašo »Franz Jo- sefove« grenčice. * Najnovejše pergamentne senčnike za terase ln balkone priporoča M. TičaT, LJubljana, specialni oddelek za senčnike. * Polnilna peresa v veliki Izbiri pripo roča M. TIČAR, Ljubljana. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. ♦ Darujte podpornemu društvu slepih. Ljubljana. Pod Trančo 2-111. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM Tel. 33-87 v SlSkl Tel. 33-87 Martha Eggerth, Svetislav Petrovi«1 v nepozabni opereti Havajska roža E. Verebes, B. Grey, H. Junkermann Predstave: v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob In %9. uri Dopolnilo: NOV ZVOČNI TEDNIK Pride: Knh»?»ska !juhavna jw»sem Jutri relefi MILIJONARJEVA PRIJATELJICA JEVA | j .J1CA 5 j i J? i Iz Ljubljane u— Vsa ljubljanska In zunanja pevska društva eo vabljena k pogrebu nestorja slovenskih skladateljev g. p. Hugolina Sattnerja, kl bo danes ob 1®. Pevska društva naj se zberejo a svojimi zastavami pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici točno ob pol 16. Združeni pevaki zbori bodo peli naslednje žalost in ke: »Človek, glej!« (P. A. Hribar), »Uslišl nas, Goapod!« (A. Jelen) ter »Blagor mu!« (Dav. Jenko). Note prinesite s seboj! Uprava Hubadove žu-pe JPS. u— Na 27. rednem občnem zboru Društva slušateljev jurldične fakultete izvoljeni odbor se Je na seji 17. t. m. konstituiral takole: predsednik Erjavec Janez, pod-predsednik Sešek Marjan, tajnik Bitenc Stanko, blagajnik Poštovan Matej, gospodar Vetrovec Josip, knjižničar žebot Ciril in referent za skripta Pavlič Stanko. u— Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži v čim večjem številu posreba pokojnega tajnika g. Ante Pintarja, ki se bo vrSil v ponedeljek 23. t. m- iapred hiše žalosti na Celovški cesti 219 (nasiproti remize električne cestne železnice) do mestne meje na Tvrševi cesti, od koder se truplo prepelje v Kamnik. u— Velika tombola Jadranske 8tr0te bo nepreklicno prihodnjo nedeljo 29. aprila. Glavni dobitek je 5000 Din v gotovini. u— Aprilsko deževje. Po 10 dneh toplote. ko je 17. t. m. desezel toplomer maksimum + 27.6° C nad ničlo, kar že dolgo let ni bilo, je sledil vremenski preobrat in so se v petek pojavili lokalni nalivi v okolici ln tudi drugod po dravski banovini. V petek ob 11.35 je par minut porosilo. Pozme-Je o«b 15.20 pa je nantal večji naliv. Deže vati je prenehalo ob 17.40, a ob 1.30 zjutraj se Je nad mestom ln okolico znova veul močan naliv. Deževalo je tja do 4. zjutraj. Vsega je do sobote zjutraj padlo 11.6 mm dežja. Zemljo je dež močmo osvežil. Lani je bila ob tem čau vse drugačna temperatura. Bilo je sicer prav na 17. aprila precej vroče, namreč +18.6" C nad ničlo. Na/to so sledili deževni dnevi, vn največ dežja je pa 19- aprila, namreč 24.6 m/ni. Celo snežilo je. Zeleni Jurij je bil s snegom odet. 19. aprila lani je bila najvišja temperatura +6.4° C. Včeraj dopoldne pa je bilo + 14, pozneje se je temperatura povišala na -j-18 C. Bilo je dopoldne soparno, popoldne pa prijetno hladno. u— Semenski krompir je bil včeraj cenejši. Na včeraj&nji trg je bilo pripeljanih do 50 večjih in manjših voz semenskega krompirja. Od zadnje sobote, ker gre sezona za semenski kromipir proti koncu, so se cene znižale in so ga včeraj prodajali po 0.90 do 1 Din kg na debelo, dočim preteklo soboto od 0.95 do 1.10 Din. Prodan je bil ves krompir, ki ga Je bilo na trgu po splošni cenitvi do 30.000 kg. Mnogo semenskega kronami rja so pokupili okoličani u— Občni zbor pomočniškega zbora Združenja trgovcev v Ljubljani se Je vršil v četrtek v Trgovskem domu. Zbor je vodil načelnik g. Franjo Melicer, ki je podal torajše načelniško poročilo, v katerem Je ■prikazal težaven položaj trgovskih nastav-ljencev. Grajal je nezavednost članov, kl ne udeležujejo društvenih prireditev. Tudi občni zbor Je bil pičlo obiskan. Po poročilu načelnika je pozdravil zibor v imenu Združenja trgovcev g. Bahovec, ki Je prav tako grajal nezavednost članstva in pohvalil delo odbora, ki se trudi za izboljšanje položaja trgovskih sotrudnikov. Namesto odsotnega tajnika g. Kravosa Je prečital tajniško poročilo g. Sitar. Med drugim je podal tudi statistiko o »ibanju trgovskih pomočnikov ln ugotovil, da so trgovci zaradi krize znatno zmanjšali šrtevilo osebja po trgovinah in je tako nastalo večje število brezposelnih na«tevljencev, kl so navezani na podporo pomočniškega zlbora. Blagajnik g. Lampič Je podal blagajniško poročilo, iz katerega Je razvidno da je pomočniški zbor izplačal nad 8000 Din podpor za brezposelne. V podporni sklad zibo-ra je prispevala banska uprava 5000 Din in Združenje trgovcev 5000 Din, za kar sta se predsednik in blagajnik na občnem zboru zahvalila. Za nadzorstvo je poročal g. Bajda ln predlagal absolutorlj, ki je bil sprejet. Sledile so nadomestne volitve in so bili v odbor izvoljeni še gg.: Cernač, Bojane, SimončiC, Blagovič in Hočevar. Po volitvah se je oglasil g. Avžla-har, ki je govoril o bednestnem fondu. Nato je pozdravil zbor načelnik Združenja trgovcev g. Soss, ki Je obljubil, da bo podpiral težnje trgovskih sotrudnikov. u— Danes nam ZKD predvaja zabaven film iz vojaškega življenja »Razumem, gospod narednik«. Ralph Artur Roberte in Ida Wiist sta v tem filmu taka, da človek ne pride m smeha. Publika se groho-če in zabava nad posrečenimi dovtipi R- A. Rcbertsa. Predstave danes ob 11. Cene 2.50, 4.50, 6.50 Din. u— Danes zadnjikrat film »Bratje Fra-tellini« Jutri velefilm »Milijonarjeva prijateljica« z božansko Joano Crawfordovo in Clarkom Gable. Ta film ofceta biti za LJubljano nekaj posebnega, že zaradi načina predvajanja In Jako lepe napete vsebine. u— Občni zbor Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani bo v nedeljo 6. maja ob 11. v društvenih presterih v Narodnem domu. u— Tlakovanje Bleiweisove ceste v sektorju od Erjavčeve do Gregorčičeve ulice se prične v ponedeljek 23. t. m. Občinstvo se opozarja, da bo ta del ceste, kjer se bodo izvrševala tlakovalna dela, za promet zaprt. u— Akademski klub gradbenikov vabi na predavanje univ. docenta Inž Fakina o novi grafoanalitični metodi računanja etažnih okvirnih konstrukcij. Predavanje bo v četrtek 26. t. m. ob 20. na tehniki, Aškerčeva ulica. u— Kopališče na Ljubljanici Je od danes naprej odprto, obenem tudi restavracija Čolni na razpolago u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« Danes ob 10 domoldme važna odborova se Ja. jutri vaja mešanega zbora, v torek občni zbor Tajnik u_ Javna prndukeija gojenrev drl kon--ervatoriia se bo vršila v torek ob 18. v Filharmonični dvnrani Spored je naslednji- 1 Sitt: Concertino v e-molu. I st. Sever Mprko (violina* klavir- CmlMia 2. Man II- ^.»nat-, y^ flavto <^3mna VCarobna pi-ščal, Rimski - Korzakov: Recitativ ia arija Sadka iz opere Sadko, Burger Drago (potje), klavir: Mucha Božena. 5. Mozart: Sonata za klavir v es-duru. Seifert Herta (klavir). 6. A. Lajovic: Begunka pri zibell. Pesem o tkalcu. K. Baranovič: Oj rumeno rjžo lelijo (narodna). Gnus Mira (petje), klavir Galln-t,'a. 7 Kleneel: Concertino za čelo ln klavir I. in II. st. Jeraj Karola (čelo), klavir: prof. Jeraj Karol. 8. Adam: Bravurne vari-jacij? na Mczartov tema e flavto in klavirjem. Delibos: Legenda iz opere Lakme. Oberwaldtr Marta (petje), Campa Viktrr (flavta), klavir: Gallatia. Opozarjamo na to produkcije Vstop prost proti nakupu programa ki stsne 2 Din ter dobi v Matični knjigarni sare—ssag—b TOM MIX v napetem filmu div joga zapada ilmek ferez sirafer ZVOČNI KITNO DVOR Tel. 27-30 Predstave ob 3., 5., T. In 6. zvečer Vstopnina Din 4.50, 6.50 a— J. n. a. d. »Jadran«. Vsi tovariši pevci nai ee sigurno udeleže prve pevske vaji, ki bo v ponedeljek 23. t. m. ob iS. v posvetovalnici. Važno za ekskurziio. — Prireditveni ods"k. n — Klavirskemu kvarteta )e poeveČM komorni večer, ki se bo vršil v dvorani Kina Dvor v ponedellek 23. t. m. ob 20. Klavirski kvartet se imen i je komorna skupina, ki sestoji iz violine, vioH čela ln klavirje. Redko imnmo pri-liko čuti komorno glasbo v tej sesiavi. V ponedeljek izvajajo ug. Trosd Ivan. SuStenšič Vinko. MfllVer Gustav in Svetel Herbert tri klavirske kvartet« skladateljev: Beethoven, Schumann in Suk. Vstopnice po običajnih cenah prodaja Ma-''i^na knjigarna. Najugodneje kupite ali naročite dansske p!ašže m kostume v damski konfekciji Ae PAULIN, Ljubljana KONGRESNI TRG 5 u— Društvo »Tabor«. Danes ob •• -poldne bo v beli dvorani Unlona 111. redni občni zbor, ki ?e ga udeleži tudjl predsednik Emigrantske zveze g. dr. Ivan Marija Cok. Pridite! u— Prepcrodašl (c«)l Danes, v nedeljo ob pol 10. dopoldne «e bo vrSii v dru-Stveoi čitalnici 1. redni članski sestanek. Za vse člane je članski sestanek strogo obvezen. Vabljeni so tudi člani SOP. u— Preporodašice. V ponedeljek dt> četrt na 6. se bo vršil sestane« s predavanjem. Pridite vee io točno! u— Rekvijem za pokojnim skladateljem Hugollnom Sattnerjem bodo peli Jutri S3. t m. ol 7. zjutraj v cerkvi Marijinega ozinanenja. u— Godba Vlft - Gline* priredi dacet-promenadni koncert od 10. Ao 11. are pre«r* šolo na Gllncah! Dane«* zadnjikrat svetovno enimi clovvnl Bratje Frateiiisii Predstave ob 3., 5., 7.^4 ta 9 % url ELITNI KINO MATICA BMMggig—MM««—HBBBBB u— Tramovje Jo je podrlo. Na 8-<> letno soprogo bančnega sluge Justino Korošče-vo, stanujoče v Gosposki ulici 6, se Je včeraj zrušilo tramovje in jo podrlo. Koro-ščeva je dobila več zunanjih in hujše notranje poškodbe. Pt*sfc»tnikovi hčeri Ani Zupacčevi z Brda pri Ljubljani se je včeraj popoldme »plašil v Lingarjevi ulici konj. Padla je z voza in dobila poškodbe na glavi. V bolnico so pripeljali tudi 12 letnega Franceta Rapeža iz Krmelja. u— Kolesa kradejo. V zadnjih tednih Je biLo kljub vsem varnostnim odredbam v Ljubljani spet ukradenih nad 10 koles. V petek je nekdo odpeljal 1000 Din vredno kolo Albinu štebetu iz Sv. Jakoba, in sicer iz veže Lasanove gostilne v Mostah. Včeraj pa je bilo ukradeno 1500 Din vredno kolo Ivanu Glušiču izpred Kovačičeve gostilne na Tyrševi cesti. Glušičevo kolo Jc bilo znamke Styr!a ln opremljeno s električno svetilko. u— Vlom v gostilno. Ponoči Je isvriMI nekdo drzen vlom v Raimovo gostilno na Zabjeku. V gostilniški sobi je vse pTebi^ skal in popil tudi nekaj vina. V kredenci je izmaknil 100 Din gotovine, ukradel pa je na škodo natakarice tudi 100 Din vredno. črno, t no listnico. KAMNOSESKO ln KIPARSKO PODJETJE! Kunovar Franjo pokopališče Sv. Križ — Ljubljana telefon 27-87 ZALOGA ln IZDELAVA MODER. SPOMENIKOV Nizke cene! Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: I. čas opazovanja. 2. stanje barometra. S. temperatura, 4. relativna vlaga, v %, I. smer iD brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm. 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 21. aprila Ljubljana 7, 764.1, 12.6, 93, NNE2, megla, dež, 10, 11.6, dež; Ljubljana 13. 763.8 16.7 65, WNW2, 10, —, —; Maribor 7, 763.6, II.2, 85. mirno, 5, 0.5, dež; Zagreb 7, 764.0, 15.0, 80, SI, 10, —, —; Beograd 7, 763.3, 18.0, 70. mirno, 5, —, —; Sarajevo 7. 765.7. 110. 90. mirno. 9, —, —; Skopije 7, 764.5, 14.0, 80. mirno. 5, —. —. Iz Splita. Kumbora, Raba in Visa depeše niso prispele Temneratura: Ljubljana 17 0. 12.2; Ma-rtbor 214 110: Zasreb 25 0. 14 0; Beograd 30 0, 13 0; Sarajevo 27 0. 9 0; Skopije 28.0, 9.0: Split 24.0, —: Vis 30 0. —. Radio kotiček LJubljana, 22. aprila Danes ob 16. se prične v radiu predavanje referenta banske uprave g. Antona t lega o debeloplodnem kostanju m domačem orehu. Plod domačega oreha je razmeroma droban in zato za trg manj vreden Naš. kmetovalci, posebno oni iz vinorodnih krajev bi mogli s precenjevanjem kostania imeti velike koristi, ker bi kostanj jprecep-Ijen s ccpiči marona, rodil debelejši sad Najbolje je. da cepimo kostanj v maju za lub V ta namen narežemo cepiče že v zimskem času in jih hranimo do uporabe na hladnem mestu; najbolje je, če jih zakop-ljemo v zemljo na osojni legi. Cepiči smejo imeti 2—5 očesc Kostanjev plod lahko ohranimo v svežem stanju do marca, hranimo ga v vlažnem pesku v primerni posodi. DohodKi kostanjevih gozdov se bodo znatno povečali če bomo vzgajali debeloplodni Kostanj povsod, kjer so danes razmere za uaodni razvoj. Kakor kostanj ljubi tudi oreh toplo m solnčno lego. Oreha v splošnem ne cepimo Za seme izberemo najlepše plodove odpornih in bogato rodovitnih dreves Lupina ploda mora biti tenka, jedro pa dobrega okusa z visokim odstotkom olja. Ker se razraste oreh v veliko krono moramo saditi drevesca v razdalji 15 do 20 m. /Ca trg morajo biti orehi lepi. Orehov les Je zrel v 50. do 60. letu. ko se tudi najdražje plačuje. Nedorasla zdrava in rodovitna orehova drevesa je pri nas že prepovedano sekati. _ SEZONA SE PRIČENJA 1. MAJA 1400 Din Vas stane 20-dnevno zdravljenja v Radencih (maj, junij, september). V pavšalu je stanovanje, hrana (dijetna ali navadna), kopanje, dva zdravniška pregleda (Rontgen, analiza seči), vključno vse takse. V maju uživate na povratku 75% popust na železnici, sicer pa 50 %. Uspešno zdravljenje srca, ledvic, kamenčkov, jeter, želodca, pri vseh motnjah zastajanja sečne kisline, gihta, starosti, prezgodnjega staranja in notranjih žlez. Zahtevajte kopališčne prospekte! 88 Slatina Radesici, Slovenija a_ šahovske pokalne tekme. Mariborski Šahovski klub, šahovska sekcija »Triglava«, Združenje jugoslovenskih nacionalnih železničarjev in SK Železničar priredijo lotos drugič medklubske pokalne tekme mariborskih šahovskih klubov. Vsak klub bo zastopal svoje barve na 8 deskah. Tekme se bodo vršile • kavarni »Jadran«. Prvo kolo se odigra v sredo 25. t. m. ob 20.. nadaljnji dve koli se odigrata 2. in 9. maja istotam. Vsak večer bodo igrali vsi štirje klubi na 16 deskah ... a_ Uprava Združenja upokojenih častnikov in vojaških uradnikov sporoča svn-jim članom, upokojenim častnikom, Ki so prizadeti po čl. 68. finančnega zakona za le>*o 1934-35, naj takoj vložijo prošnje za reguliranje pokojnine po novem predpisu. Prošnje, ki jih ni potrebno kolkovati. nai pošljejo čimprej ministrstvu vojne in mornarice (penzijski odsek). Tudi naj V prošnji navedejo številko rešitve, po kata-ri jim je bila pokojnina regulirana, nadalje blagajno, ki jim pokojnino izplačuje, stanovanje in točni naslov. a— V zlato prostost... Vsake tri mesece odpusti mariborska moška kaznilnica pogojno večje število kaznencev, ki so se dobro vedli. Tako je bilo tudi včeraj odpuščenih 49 kaznencev. Med njimi so bili tudi taki, ki so presedeli že dolga leta. Mestna policija je vse odpravila v pnstoi-ne domovinske občine. a— Moška in ženska podružnica CMD bosta imeli redni občni zbor v sredo 25. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Vljudno vabljeni vsi člani in vsi prijatelji društva, ki nameravajo pristopiti. a— Sokol Maribor III. opozarja, da se ž.e dobijo karte za tombolo 6. maja. a— Društvo »Jadran« v Mariboru obhaja letos 15 letnico obstoja. Dne 2. septembra se bo vršila proslava, združena z veselico. Prosimo vsa društva, da to upoilte-vajo. Odibor. a— Strašne posledice živčne bolezni. V Studencih pri Mariboru stanujoči 721etni upokojeni železničar Jože Ciglar je že dni j časa bolehal za hudo živčno boleznijo. Večkrat se mu je popolnoma omračil um in je v tej zmedenosti poskušal pretrgati nit svojega življenja. Vsakokrat pa so ga domači še pravočasno opazili in rešili. Pretekli petek, že pozno v mraku, pa se je v duševni zmedenosti podal nesrečnež v drvarnico na dvorišču in se tam obesil. Ko so ga domači našli, je bil že mrtev. Nje^ gova tragična smrt je vzbudila pri vseh, ki so ga poznali, globoko sočutje. Truplo so po ogledu prepeljali v mrtvašnico na študentko pokopališče, kjer ga bodo pokopali. Iz Celja Tenis šport NovodoAlo Inozemsko blago! Francoski okvirji od 150.— Din dalje. Nova kompl. napetja od 60.— Dtn dalja. POPRAVILA 1 NAJVEČJA ZALOGA V LJUBLJANI PM B. KOLB 8 PREDALIČ šelenburgova ulica 6 e— Matineja podmladka Rdečega križa na državni realni gimnaziji v Celju se bo pričela danes dopoldne ob 10. v Mestnem gledališču. Spored je zelo zanimiv in pester ter bo gotovo privabil mnogo občinstva iz Celja in okolice. a— Ljudska univerza. V ponedeljek 23. t. m. predava o razvoju in pomenu moderne slovenske umetnosti kustos narodnega muzeja v Ljubljani g. dr. R. Lož ar. Na podlagi mnogoštevilnih zbranih sM oprti; č-nih slik bo označil razvojno črto naše moderne, ki si je znala priboriti minogo priznanja ne samo v domovini, temveč tudi v inozemstvu e— Zbor Jugoslov. akademskega pevskega društva iz Zemuna je prispel na svoji turneji po Sloveniji v petek ob 16.08 z vlakom v Celje. Na kolodvoru so sprejeli sposte zastopniki Glasbene Matice ter pevskih in kulturnih društev. V imenu mestne občine je pozdravil goste g. Lečnik, v imenu celjskih pevskih društev pa g Fink. nakar se je zahvalil za sprejem in pozdrav pevovodja zbora g. Braniko Cve-jič Zvečer so gostje priredili v veliki dvorani \arndnesra doma koncert, ki je bil razmeroma zelo sTabo obiskan Moški zbor je zanel dve. mešani zbor pa 12 skladb. Zbor razpolaga z dobrim glasovnim materialom in poje s povoljno dinamiko, je pa še premalo izvefcban in Izenačen. Najbolj so usrajali Mokranjčeva VI'T. in X. roko vet, »Gor čez jezero« in Adamičev »Jez- dec«. ZJiaor je bil deležen prisrčnih aplavzov lin je moral tri pesmi ponoviti. V splošnem je koncert moralno lepo uspel. _ p e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30. in 20.45 m Jutri ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm »Planine kličejo« (»Rebel«) in dve zvočni predigri. e— Tatvina kolesa. V petek ob 15.30 je nekido ukradel nekemu trgovskemu vajencu z Vranskega iz neke veže na Cankarjevi cesti 500 Din vredno, čnno pleska-no kolo znamke »Waffenrad«, tov. štev. 58.122, evid. štev. 2—14.221—5. Z Jesenic s— Kino »Radio« predvaja danes ob 16. in 20. krasno opereto »Madona, kje »i?« » Liano ftaid v glavni vlogi. Prihodinji spored »Goreča tajnost«. Iz Kamnika ka— Pogreb gosp. Antona Pintarja, tajnika Zvez? združenj gostilničamkih obrti dravske banovine, bo jutri ob 16. na poko- Pak|- Nezgoit V Mekinjah bodo oJepfeaJJ cerkev in zvonik ln ju pre-pleskali. Prt delih s katerimi so pričeli pred tednom, pa se je .pripetila huda nezigoda Delavec Alojzij Lutoman se je po neprevidnosti v opoldanskem odmoru dotaknil električne napeljave in je padel z odra na stolpu 9 metrov globoko. Dobil je precejšnje poškodbe, ki pa najbrž ne bodo Imele hudih posledic ka— Kino Kamnik predvaja danes to jutri Leharjevo opereto »Nekoč je bil valček«. Zvočna predigra. 7rhovel| t— Akademija pomladka JS. V soboto 28. t. m. priredi PJS v Sokolskem domu akademijo z zelo pestrim sporedom Po akademiji bo družaben večer, na katerem bodo sodelovali : sokolski orkester, člani sokolskega gledališča in oktet društva rudniških name- ŠC6HC6V« t— Strelska družina v Trborljah vabi na otvoritev ostrega streljanja na lednem strelišča na Dobrni, ki bo danes, ob 14. Stre tok s vežbe se vrše vsako nedeljo ob istem času. Novi člani se sprejemajo. Iz Hrastnika h— Shod Narodno strokovne zveze, ki se je vršil preteklo nedeljo na vntu Logar-člkove gostilne, je bil prav dobro obiskan. Shoda ki mu je predsedoval g. Gričar, s« je udeležilo okrog 400 oseb. Kot govorniki so nastopili gg. dr. Alujevič iz Ljubljane, Vojska iz Maribora in predsednik NSZ Št rac iz Trbovelj, ki je poročal o Intervenciji rudarske delegacije v Beogradu. h— Na železniški postaji so bili uradniki že dve lett preobremenjeni z deloma. 2e-lezmišfca direkcija je sedaj temu odpomog-la, ker je pridelila v službo administrativnega zvaničnika g. Vehovca, ki bo zaposlen pri transportni blagajni. h— pri rudniku so delali preJSnjl tedem Štiri dni tn se toliko šihtov obeta tudi v prihodnjem tednu. Tako bodo imeli na« rudarji ta mesec saraio 12 delovnih dni. h— Steklarna je postavila pred letoim ob industrijskem tiru kemične tovarne lopo za pakovanje stekla. Kolavdacija pa ja preložena, ker zahtevajo zastopniki železnice, da mora biti prednja stran lope obrnjena proti železnici, lopa sama pa ziidana in ne lesena. h_ Kino Sokol predvaja danes Šaljivo opereto »Hrepenenje«, kulturni film; Od Sušaka do šibeniika in tednik. Iz Novega mesta NAZNANILO! A. MIHELCIC — NOVO MESTO obvešča cenjeno občinstvo, da je otvoril na Trgu Kraljeviča Petra (v Hočevarjevi hiši) trgovino s špecerijskim blagom, galanterijo in usnjem. Za cenjeni obisk in naklonjenost ae toplo priporoča 3931 A. Mlhelčlč, trgovec. n— Kino »Dom« v 8okolakem domu predvaja danes ob 15., 18. in 20.15 veselo zvočno opereto »Pozdrav in poljub Veronika«. V glavnih vlogah: Frančiška Gaal in Paul H8rbiger. Predigra: Paramoun-tov zvočni tednik. Iz Ptufe j— Stanje ranjencev ob zadnjem požaru v Spodnjih pleterjih ee vidno boljša in eo že vsi izven nevarnosti. Dva laže ranjfna, Klajnšek in Pernat Štefan, sta že zapustila bolnišnico. j— Huda nesreča. Pri Sv. Bolfenku v Halozah ee je na cesti igrala večja akipina fantov. M?d njimi tudi 141etni Letonja Anton, sin viničarke, in 121etni posestnikov ein Anton Tomažin. Ko so se otroci podili po cesti, je sunil Tomažin Leto njo, da je padel pod voz, ki ie v usodnem trenutku privozil mimo. Fant je dobil hude notranje poškodba. Prepeljali so ea v ptujsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da so poškodbe smrtno nevarna. jj_ popravek. V našem poročilu o slavnostni seji Posojilnice se je popačilo ime davčnega inšpektorja, ki bi se pravilno moralo glasiti Fiihreir in Fiihrtn'?r. Iz Lfutomera IJ— Podmladek Rdečega križa na meščanski šoli je v nedeljo uprizoril šaljivo dvodejamko »Petrica Kerempuh«. Igra, ki jo je spisal Draarutin Domjanič nam kaže zagorskega,Pavliho v vsej njegovi pret^a-nosrti. Posebnost predstave je bila v tem, da se je vršila v izvirni kajkavščini, ki je Prlekom povsem razumljiva. Vse vloge so bile v dobrih rokah. Slikovit je bil prizor na trgu z narodnimi nošami, zagorsko pesmijo in kolom, ki so ga spremljali tamfou-raši-učenci. Dvorana soikolskega doma je bila nabito polna tn občinstvo ni varčevalo z odobravanjem. Po igri je bila tombola z lepimi dobitki. Za uspelo prireditev gre zasluga predvsem nožrtvovalnemu učiteljskemu zboru. Meščanska šola, učitelj- ski zbor Ln učenci se iskreno lahvaijujejo raem, ki so s svojimi darovi pripomogli, da je tombola lepo uspela. Iz življenja na deželi GORJE PRI BLEDU. Naš mladi Sokol, ki si je zgradi/l lani svoj doni, je priredili preko zime poleg več predavanj nekaj zabavnih večerov in telovadno akademijo > lepim uspehom. V zadnjem času je dobil tudi dramski odsek, ki je uprizori! pod vodstvom br. Peterce igro »Navadnega človeka«. Predstava je lepo uspela. — Dne 15. t. m. se je vršil v dvorani Sokolekega doma sestanek gozdnih in drugih delavcev. Na sestanku je govoril g. Stane Janko o organizaciji, ki bi bila potrebna tudi za gozdne delavce v Gorjah in okolici. Zato se snuje v Gorjah podružnica Narodne strokovne zveze, ki sloni na JNS. Ustanovni občni abor bo v nedeljo 22. t m. — Krajevna organizacija JNS za Gorje »i je Izvolila na zadnjem občnem zboru nov odbor pod predsedstvom učitelja g. Franca Plkeljna. Organizacijo p06etl v bližnjem času g. Ivan Mohorič, sreski poslanec tn minister n. T- tn priredi veli« Javen shod. — Letos poteka 40. leto, odkar se je ustanovilo v Gorjah gasilno društvo, ki bo slovesno praznovalo 40 letnico 10. junija. Gorjanska gasilska četa je ena najmočnejših na Gorenjskem, šteje 75 delavnih članov ln ima svojo godlbo, broječo 25 mož. Odbor je r narodnih rokah. Pokroviteljstvo prireditve je prevzel ban g. dr. Marušič. Prosimo sosedne gasilske čete ln okoliška društva, da ne določajo svojih prireditev na dan naše proslave. — Bivši starosta, sedaj odlbomik Sokola ln JN8 ln soustanovitelj strelske družine g. Krišnln Ogris, nadzornik dvornih lovišč v Krmi, Je prejel od NJ. Vel. bolgarskega kralja Borisa veliko odlikovanje, red sv. Aleksandra VI. stopnje. K odlikovanju m*i če-Bt.ita.nio! RIBNICA. Zvočni ktao SokoleM dom predvaja danes ob 15»/« hi 20. senzacionalni film »Sled v snegu«. Harry Plel. Za dodatek zvočni tednik. Pride zgodorliMfcl velefilm »Zadnji dnevi Pompejev«. VIŠNJA GORA. Pri nas se Je nastanil zdravnik dr. Petrič Josip in začel svojo prakso. Izvršuje tudi zobozdravniški posel. _V naši ltomasirani občini Višnja gori so na vseh koncih in krajih snujejo krajevni zbori v zaščito svojih pravic in Imovine. Prva je ustanovila krajevni zbor bivša občina Višnja gora. preteklo nedeljo si je izvolila svojega krajevnega stare41no bivša občina Polica, danes popoldne si ga p« voli bivša občina Žalna, kjer bodo sedaj začeli gradnjo vodovoda, ki je preračunan na 300.000 Din. — V nedeljo 6. maja pozdravi Višnja gora ▼ svoji sredi gasilce, ki od 15 gasilskih čet prirede Florijanovo proslavo, katere se udeleži tudi odposlanstvo gasilske župe i* Litije. Načrti za novi smučarski dom, ki se postavi ie letos pri Sv. Duhu nad Višnjo goro, so na vpogled pri obČ'ni v Višnji gori. Danes ob 10. uri bo na licu mesta stavbni ogled, ki ga je razpisala občina in h kateremu so vabljeni graditelj in drugi prizadeti Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Nedelja, 22.: Gospodična. Izven. Globoko znižane eene od 5 do 14 Din. Ponedeljek, 23.: Zaprto. Torek, 24.: Bratje KaramaaorL flk**orwil« ▼ Celju. OPERA. Začetek ob 20. Nedelja, 22.: Ples v Savoju- Izvem. ZnOsn* cene od 8 do 90 Din. Ponedeljek, 23. ob 19.: Proslava nwrt«rla-skega dn«.. Izven. Torek. 24.: Prodana nevesta. Izven. Znilan« cene od 8 do 30 Din. »Prodana nevesta« v novi inscenaciji. V torek 24. t m. s® poje Smetanova opera »Prodana nevesta* kot izven predstava po izredno znižanih cenah od 8 do 30 Din. Vlogo Marinke poje ga. Ribičeva, Janka g- Banovec, Kecala g. Julij Betetto. Oba roditeljska para ga. Kogejeva ln g. Janko ter ga. Golobova in g. Rus Marjan. Vaška poje g. Rus Joaip, komedijanta pa g. Peček. Esmeralda ga. Ramšako-va. Opero dirigira kapelnik Nefat, prenovljeno režijo vodi g. Golovln. Novo tnsce-nacijo je napravila gledališka slikama pod vodstvom g. Skru4nyja. »Prodana nevesta« spada med one opere, katero radi večkrat poslušamo z največjim užitkom. Torkova predstava, ki spada v okvir če-Skega tedna, Je najekrbneje pripravljen* cene pa »o znižane. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15. Nedelja, 22.: Dama na slabem jrlaeu. ★ >Dama na slabem glasni, izvrstna veseloigra, ee ponovi nepreklicno zadnjič v lel.išr.ji 6ezonf v Šentjakobskem e1'~ dališču danes zvečer ob 20.15. — Veseloigra je zelo zabavna in izvistno naštudl-rana. Naslovno vloso igra ga. Ervina Wri-scher Petrovčičeva Glavne moške vloge so v rokah gg.: Košaka, Kanina in Hanžiča. Ostala zasedba ista kot pri premieri. Cenjeno občinstvo prosimo, da si kipi vstopnice že v oredprodaji. da ee tako izogne navalu pri večerni blagajni. Vstopnice se dobe od dane« dalje od 10. do 12 in od "i do 17. ter eno uro prad predstavo. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 Nedelja, 22. ob 15.: Jurček. Globoko zniža ne cene od 15 Din navzdol. — Ob 20." X. Y. Z. Uprizoritev Dramskega 6tudia Zveze kulturnih drušlev. ponedeliek. 23.: Zaprto. Torek. 24.: Hokuspokus. Znižane cene. Zadnjič. B. Živilski trg pri Sv. Jakoba bo otvorjen 2. maja Ljubljana, 21. aprila Šentjakobski okraj je bil že od početka naše tretje prestolnice najobljudenejši pa tudi v finančnem oziru najmočnejši del mesta. Tu je bila zibelka današnjega mesta, tu je Izvor vsega današnjega blagostania mesta. Današnji Mestni in Stari trg. Flor-janska ulica ter Sv. Jakoba trg so bile City of Ljubljana, tako glede na trgovino kako« tudi obrt. Vse do vojne je cvetela v okraju obrt in trgovina pa tudi med vojno je okraj uspeval. Toda takoj po prevratu je začel okraj postopno propadati in se je bilo bati. da popolnoma propade. Izseljevanje važnejših institucij, ki so življenjskega pomena za ta okraj, se je pričelo z izselitvijo sodnije in nadaljevalo z demontažo Strojnih tovarn in livarn in z izselitvijo Šentjakobskega odra in knjižnice, tako da je okraj oropan skoraj vsega, kar je dalo kaj zaslužka. Okrožni odbor Jugoslovenske nacionalne stranke si je nadel nalogo, da na vsak način pomaga okraju iz pretečega propada. Ponovil je staro zahtevo po oživotvoritvi živilskega trga na Sv. Jakoba trgu. katero je iznesel v občinskem svetu za časa župa-novanja pokojnega župana dr. Periča občinski svetnik Marn Franc. domačin-Sent-jakobčan. a je zadel na velike težkoče in do realizacije predloga ni prišlo. Zadeva bi sicer zaspala, da ni imenovani odbor intervenira! pri mestnem načelstvu sam, kakor tudi po občinskih svetnikih, ki bivajo na njegovem območju. Šli so na delo za dobrobit okraja s hvalevredno požrtvovalnostjo in slednjič je prišlo do realizacije za kar je prebivalstvo hvaležno uvidevnosti g. župana in celotnega občinskega sveta. Uspeh je dosežen. Dne 2. maja se otvorl na Sv. Jakoba trgu popolni živilski trg. ki bo založen z vsemi dobrinami, kakor so gospodinjam na razpolago na glavnem živilskem trgu na Vodnikovem trgu. Dolgoletna želja se je uresničila, dan otvoritve trga Je določen, a nas Sentjakobčanov naloga pa bodi, da ohranimo to velevažno in z velikim trudom doseženo pridobitev na ta način, da bodo vse naše gospodinje kupovale vse potrebščine samo na domačem trgu! Okrožni odbor združenih okrajnih organizacij JNS apelira na vse gospodinje okraja, da se poslužujejo dane jim ugodnosti, a prodajalcem bo mestno načelstvo šlo tudi na roko; baje bo oproščen na tem trgu vsak prodajalec tržne takse. Trnovski predlog k reguliranju ljubljanskih ulic Ljubljana, 21. aprila Prejeli smo: Prebivalci trnovskega predmestja upravičeno pričakujejo, da se bo započeta regulacija Emonske ceste že vendar enkrat nadaljevala. Po Plečnikovem načrtu zgrajeni most pred trnovsko cerkvijo lo urejeni prostor pred njim naravnost kriči po tem, da se Emonska cesta v svojem spodnjem delu, ki je sedaj oelo za promet nevaren, uravna, pri čemer Je treba zlasti odstraniti vogalno Speletičevo hiži-co na koncu Emonske ceste, ki baš povzroča tudi za promet nevarno zoženje Emonske ceste. Znano nam je, da fe dolgo vrsto let obstoji regulacijski načrt mestne občine ljubljanske, ki to predvideva. Tudi nam jo znano, da se je že dosegel načelni sporazum z lastnikom dotične hišo, bodisi da so mu odkupi za 260.000 Din ali pa zgradi nova hiša pomaknjena nekoliko nazaj v odgovarjajoči gradbeni črti. Tudi z lastniki vrtov ob tej cesti je celo dosežen sporazum tako, da bi jim v nadomestek odstopila mestna občina primerna zemljišča v Mestnem logu. Kolikor smo poučeni, ima mostna občina rezerviranih okrog 400.000 Din za regulacijo, predvsem za regulacijo dela Emonske ceste. Glede na to je pač razumljivo, da prebivalci trnovskega predmestja ne samo v svojem, ampak tudi v Interesu samega mesta Ljubljane žele, da se ta regulacija že vendar enkrat dovrši. V zadnjem času pa čujemo o predlogih, da se naj ta denar uporabi za druge regulacije. Res jo sicer, da bi bilo najbolje regulirati vse ceste naenkrat Ker pa to ni mogoče, je pač treba razlikovati, katere ceste odnosno ulice so bolj potrebne regulacije in je tem dati prednost. Ne glede na to, da je gornji znesek bil že namenjen za najnujnejšo regulacijo navedenega dela Emonske ceste, je treba upoštevati tudi važnost Emonske ceste, pa bodisi v prometnem pogledu, še bolj pa glede vpliva na zunanjo sliko mesta. Zato smo prepričani, da bo tudi občinski svet dal prednost regulaciji Emonske ceste. Več prebivalcev trnovskega predmestja Učenec se je zastrupil z misnico Ljutomer, 21. aprila Ob veliki noči Je Izkušala neka žena ▼ okolici zastrupiti svojega moža z mišnico. Prišel pa je ob pravem času na pomoč zdravnik in mož je bil rešen. Drugače je bilo pretekli teden z učencem meščanske šole, Francetom iz Kuršencev, ki je po nesreči izgubil neki znesek, nabran za podmladek Rdečega križa, in nekaj denaria svoje babice. Morda mu je denar tudi kdo izmaknil. France se je zbal kazni — sicer Eo nepotrebnem, ker se taka nezgoda lah-o vsakomur pripeti — pa se je najedel mišnice, ki jo je baje našel med zapuščino svojega lani umrlega deda. Domači so mu dali sicer piti dosti mleka, da je bljuval, vendar to ni zadostovalo. Zdravniška pomoč je prišla prepozno in nesrečni fant, ki se usodnosti svojega dejanja ni mogel zavedati, je v hudih bolečinah umrl. Pokopali so ga v nedeljo ob številni udeležbi součencev. učiteljstva in sosedov. To je v kratkem času že tretji primer zastrupitve z mišnico v okolici Male Nedelje. Mišnice je po naših vaseh povsod precej; brezvestni lj-idje, običajno tihotapci, jo prodajajo v kockah po 10 do 15 Din in vaščani jo kupujejo, ter jo rabijo za podgane in miši, pa tudi za konje in sebe Zavživanje mišnice v malih količinah je še zmerom precej razširiena navada Zadeva oblastev bi bila da preprečijo prodajo tega nevarnega strupa in da sknvalce mišnice strogo kaznujejo. Za zdravljenje hemoroidov RECTO—SEROL Odpravi takoj »rb»#c« Ia bolečin«. Hmmn. idl M naglo zmanjiajo. Zdrav al tk o prelzka-teoo. Dobiva m t vicb lekarnah. — Zastop-»tvo: »MIBRA« Int. kem. A. M i 1 ] • t 1 č, Zagreb, Maruličev trg 11. Offta« reg-ii>t.rir«i! pod S. br. 18574/1688. Sokol Mladinska akademija 8okola na Taboru je edina večja prireditev te vrete v zadnjem času in vlada zanjo veliko zanimanje. Pričetek točno ob 15. Nastopijo vsi mladinski oddeDkd z izbranimi, samimi novo naštudiiranimi točkami in zelo učinkovitimi vajami. Starši in vsi prijatelji sokolske dece se vljuidno vabijo, da pripeljejo tudi deoo, ki še ne telovadi pri Sokolu. Danes ob 15. na svidenje na Taboru. Sokol Radomlje priredi danes ob 10. predavanje. Predava predavatelj ZKD g. dr. Franta Mis o temd: bolezni pljuč, prebavil, srca, bacili, krvni obtok in sestava telesa. Sokolsko društvo Kovor pri Trilču priredi danes ob 15. predavanje s alikanuL Predava predavatelj ZKD g. Vladimir Kravos o grozotah svetovne vojne. Sokol Tržič priredi 25. t m. ot *>. predavanj«. Predava predavatelj ZKD g. dr. Brllej o Bolgariji ln njenih gorah. Predavanje spremljajo aramenJu>e}o s troSartno. Pred leti, ko Je bila kupna moč prebivalstva v naSl državi še večja in ko Je bila Se precej manjša trošarina, Je znašal naA letni konsum sladkorja okrog 9500 vagonov, letni povprečni konsum na prebivalca pa 6.8 kg Seveda pa je bila tudi takrat naša potrošnja sladkorja v primeri z drugimi državami zelo nizka. V dravski banovini, kjer je narod od nekdaj navajen konsumiratl v večji meri sladkor, Je potrošnja sladkorja leta 1930-31. dos»egja 1200 vagonov ln Je znašal torej povprečni letni konsum na prebivalca približno 10 kilogramov. Zadnje leta pa Je tudi konsum sladkorja v dravski banovini silno nazadoval in še nadalje popušča, tako, da se giblje sedaj na bazi 700 vagonov letno, t. J. 5.8 kg na prebivalca. V drugih državah konsum sladkorja neradi gospodarske krize zadnja leta nI v taki meri nazadoval kjakor pri nas. Po Lichtovi statistiki znaSa padec konsuma od leta 1931-32 na 1933-34 (to Je v zadnjih dveh letih) povprečno v Evropi le nekaj odstotkov. Jasno je, da bi pri nas primerno znižanje trošarine in cene sladkorja lahko povzročilo zopetni dvig konsuma, in se pri tem navzlic manjši trošarinski stopnji finančni efekt trošarine ne bi bistveno zmanjšal. Poostrena deSladjska politika v Italiji Anglija 47.5 švedska 42.3 Nizozemska 37.4 Avstrija 28.9 Belgija 26.9 Francija 26.7 Češkoslovaška 24.8 Nemčija 21.6 Španija 12.0 Ma džarska 9.9 Poljska 9.3 Italija 7.7 Jugoslavija 3.7 Podatke za Jugoslavijo, ki jih Ltchtova statistika ne vsebuje, smo Izračunali na podlagi dobljenih innformacij, po katerih Popuščanje italijanske lire na svetovnih deviznih tržiščih, ki se je pretekli teden nadaljevalo, je pozornost evropskih gospodarskih krogov obrniLo na gospodarske težkoče, ki jih Italija trenotno preživlja Ln hoče odstraniti s poostreno deflacijstoo politiko. V petek 20. t m. je deviza Milan v Curihu popustila na 26.18, kar pomeni, da je trenotno lira za 4 odstotke pod zlato pariteto (curiSka pariteta znaša namreč za deviao Milan 27.277). Predvsem povzroča skrbi merodajnim krogom v Italiji razvoj itaLijanske zmnanje trgovine. Kakor smo že pred dnevi poročali, se je v prvem letošnjem četrtletju v primeri z lanskim prvim četrtletjem Italijanski Izvoz skrčil od 1490 na 1273 milijonov lir; istočasno pa se je nvoz dvignil od 1925 na 2009 milijonov lir. Lani je znašala v prvem četrtletju pasivnost italijanske trgovinske bilance 435 milijonov, letos pa 733 milijonov. V prvem letošnjem četrtletju je pasivnost italijanske trgovinske bilance dosegla že polovico pasivnosti za vse lansko leto. Italijanska izvoz predvsem otežkočajo francoski kontingenti, kar je imelo za posledico, da je italijanska trgovinska bilanca s Francijo letos postala pasivna, dočim je bila lani še aktivna. Občutneje je nazadoval tutla Izvoiz v Rusijo. Med redikimi državami, kamor je Italiji uapelo povečati svoj izvoz je tudi Jugos^vija, kajodarstvo vedno težavnejša. zlasti ker mora oživljenje konjunkture, ki ga hoče doseči at.ilijanska vlada, izzvati povečanje uvoza, zlasti uvoza sirovin in polfabrika-tov, ki tvorijo 64 odst. vsega italijanskega uvoza. Italija je že doslej skušala zboljšati svojo konkurenčno zmožnost na svetovnem trgu s tem, da je v velikem stilu izvedla akcijo za znižanje splošnega nivoja cen, kar je zaenkrat zadostovalo za ohranitev primernega ravnotežja med uvozom in izvozom. Zadnja leta se je pasivnost italijanske trgovinske bilance, ki se krije predvsem iz dohodkov tujskega prometa m denarnih pošiljk emigrantov, držala prilično na nespremenjeni višini. Trenotno pripravlja italijanska vlada novo odločno akcijo v smeri znižanja cen in življenjskih stroškov. Pred dnevi je izvedla ponovno občutno znižanje uradniških plač, To znižanje se giblje po višini prejemkov med 6 in 12 odst., pri ministrskih plačah pa znaša celo 20 odst. Poleg tega je bila te dni izvedena redukcija rodbinskih in dra-ginjskih doklad Ta redukcija znaša v velemestih preko 500.000 prebivalcev 10 odst., potem se pa dviga, tako da doseže odbitek v občinah izpod 20.000 prebivalcev 50 odstotkov. V cilju nadaljnjega zniževanja nivoja cen so bile s takojšnjo veljavnostjo znižane tudi najemnine, in sicer pn stanovanjih za 12 odst., pri trgovskih lokalih pa za 15 odst. V zvezi s to akcijo »e ima izvesti tudi znižanje obresti za hipotekar-na posojila, tako da bi bili hišni lastniki vsaj deloma oškodovani za izvedeno redukcijo najemnin. Poleg tega napovedujejo v Italiji sedaj nekatere omejitve uvoza, in sicer predvsem za baker, oljna semena. volno in kavo. Gospodarske vesti = Taksne ugodnosti zadrug. Od Zvene slovenskih zadrug smo prejeli: Zadnje spremembe nekaterih taks, osobito takse na račune, so dale mnogim zadrugam tn zadrugarjem pevod, da vprašujejo, če taksne ugodnosti še veljajo. Zato srporo-čamo tudi v dnevnem časopisju naSlra zadrugam in zadrugarjem, da Je doslej ukinjena z veljavnostjo 30. aprila samo ugodnost po tar. post. 1. taksne tarife (5 dinarska taksa za vloge, prošnje ln dopisa, ki se naslavljajo na razna oblastva), dočim vse ostale ugodnosti še veljajo. Katere so te ugodnosti, to smo zadnjikrat natančno pojasnili v »Zadružnem vestnlku« št. 1. lz 1. 1931. in deloma tudi v nekaterih poznejših številkah. Kakor Je lz dotične, tam objavljene naredbe finančnega ministrstva razvidno, so ugodnostne zadruge oproščene tudi tak«e za račune, note, pobotnice, priznanice, članske knjižice itd., kl jih dajejo zadruge ali zveze članom o prodanem In kupljenem blagu, o vplačanih ln izplačanih deležih ln o plačanem dolgu ln obrestih. Ugodnostnim zadrugam torej nI treba uporabljati monopolskih (oziroma taksiranih) obrazcev za račune, v kolikor jih Izstavljajo svojim članom. » Konkur« je rawlašen o imovini zapaščine po ook. Leonu Hamairru, lastniku tvrdke C. I. Hamann, perilo in modno bla-20 v Ljubljani (upravnik mase Leon Ozimič. ravnatelj Društva ind. in veletrgovcav v LJubljani; prvi zbor upnikov 3. maja ^b pol 10., prijavni rok do 1. junija, ugotovitveni narok 8. funija), Deri««. Čarih. Park 20.38, London 15.8150, Novr-vork 305.8750. Bruseli 72.1250, Milan 26.26. Madrid 4?.2250, Amsterdam 209.05, Berlin 121.15, Dunaj 56.90. Stockhohn 81.55. Oslo 79.40, Kobenhavn 70.60, Praga 12.84, Varšava 58.3250. Bukarešta 3XC. ŽITO + Chie&go, 21. april*. ZaŠetnf tečaji: P»e-nica: za maj 76, za julij 75.875, na september 77 25; koruza; za maj 44.50, u Jjlij 47.125. + Kovo«adsks blagovna boria (21. t m.) Tendenca in eene nespremenjene. Promet je bil slab. INSER1RAJTE V »JUTRU« »tiu^c.v.u r iia«j;: ..juoljauu, .variotdita Najnižje cene! centa 4 Ceniki frankr« i nakupom si ogleju sliko razstavo otroški) ln lgračnib vozič kov, stolic, holen derjev. malih dvo koles, tricikljev a jtrojev •otorjfv Ir dvo '.oles v prostor i 1 dornflče to^""'rn ^p&sza $9igič*ie pege A PRILIKA Naprodaj je prvovrsten športni voz Touring Lincoln, 8-cilinderski za 7 oseb, skoro nov, v brezhibnem stanju. Vprašati pri lastniku Otonu Stern-u, VlaSka ulica 27, Zagreb. 3819 ru>T« tis* m o&nkm ta Mt«n « IML£,« a [» ►Pigmat«-a. ft*mo t« »-retoruo »»»ua lnunecttta. afkeoij»Laia kr»ma J»;am4i pofK>'-M uspeh todii ocd;, k;«r }e Toe Art , c*i'pov« je pr*.i bi!« h^ba. Gaj VjKB nitu-a Din 80.—. — Original* ScbrOder-Scbenke ?uipo#L!j« »0MN1A« od4ei«k I/l Zig-^b. Dr*«:6»t« 27. Po*tnina »ri d!«611ii t neprej Din 8.— po porrMjo Din iS.—. ! TUJSKO - PROMETNO DRUŠTVO V KRANJSKI GOBI razpisuje oddajo fcl 6116 v kopališču »JASNA« ob Pišenci pri Kranjski gori v najem. Pogoji kakor tudi vsa pojasnila se dobe vsak dan v društveni pisarni. Pismene ponudbe v zaprtih suvertah naj se vložijo najkasneje do nedelje, dne 6. maja 1934. 8928 ZEMALJSKOM SAVEZU ZADRUGA ZA POLJOPRIVR. KREDIT U BEOGRADU potreban je Uslovi: jugoslovensko državljanstvo, najmanje srednje-školska ili njoj ravna stručna školska sprema, deseto-godišnja praksa u zadrugarstvu. Plata po budgetu do 3.000 Din mesečno prema kvalifikacijama. — Ponude se primaju do 30. aprila u kancelari.ji Saveza — ^osrad Garašaninova ulica 4. 3932 ■ - ■ -v. .V^J.-.*. ; , " -V«- Pevski zbor Hngolin Sattner v Mostah pr! LJubljani javlja žalostno vest, da je preminul njegov pokrovitelj častiti oče, pater Hngolm Sattner v visoki starosti 83 let. Pogreb bo danes ob 16. url. Velikega umetnika ohranimo pevci v častnem spominu Jvorezen udar. 24. e4Xf5 e6Xf5 25. Tfl—el Dd6—g6 26. f2—f3 .... Partija je dospela do kritične točke. Crnl lovec na e5 se težko umika. Na e6 grozi damam zamenjava. Kmet na d4 je lovca potreben. Beli skakač opazuje polje d7. Ni čudno, da se je Bogoljubov vrgel v naslednjo kombinacijo. Pogreška To8—a7 je zahtevala pač svoje žrtve. Sicer pa so zaključni zapletljaji zelo nepregledni. Optimistični Bogoljubov jim je rad preveč zaupal. 2 6..........TfS—e8 27. f3—f4! .... Aljehin se ne boji. Grozilo mu je seveda Le5—h2-j-. 2 7..........DgS—g3 Na 27.....h7—h5 bi sledilo 28. Sb6—d7. 28. f4Xe5 Te8Xe5 Temu na videz strahovitemu udaru je Crnl zaupal. Mat na g2, ki ga črna dama grozi, prepoveduje seveda beli dami udarna e5. Toda Aljehin je predvideval vse. Pripravljen ima nasprotni udar, ki je odločilen. 29. Tc4—c8+!l Kg8—f7 Po 29.....Lb7Xc8 30. De2Xe5 je črna pozicija obupna. 30. De2—h5+ g7—g6 Tudi K£7—e7 ni boljše. 31. Dh5Xh7+ 32. Tc8—f8+ 33. h3—h4 34. Dh7—h6-f 35. T£8Xf5+! Usodni sunek. 35. • • • • 36. Dh6—d6-f 37. Ld3Xf5 + Kf7—f6 Kf6—g5 Kg5—f4 g6—g5 Te5Xf5 Kf4—g4 Črni se je vdal. EnJi® IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Nedelja, 22. aprila LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika (Pustišek). — 9: Versko predavanje. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Plošče. — 10: Zdravstvo: Vojni plini (dr. Korbar Avgust). —10.30: Operetna ura: pojeta ga, Poličeva in g. Mirko Jelačln s spremljevanjem radio orkestra. — 11.15: Slovenska glasba radio orkestra. — 12: Cas, plošče. — 16: O debeloplodnem kostanju in domočem orehu (Flego Anton). — 16.30: Fantovski kvintet iz Dev. M. v Polju, vmes citraški tercet »Vesne«. — 20: Opereta »Mala Flo-ramye« na ploščah. — 21: Jugoslovanska glasba radio orkestra, vmes »fantje na vasi«. — 22: Cas, poročila, lahka glasba. Ponedeljek, 23. aprila LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Gospodinjska ura: 2ena in alkoholizem (Govekarje-va). — 18.30: Westfalija (Rudolf Kresal). — 19: Plošče. — 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). — 20: Prenos Caj-kovskega opere »Pikova dama« iz Zagreba. V odmoru napoved časa in poročila. BEOGRAD 16.30: Plošče. — 17: Koncert orkestra. — 17.30: Lahka glasba. — 19: Koncert na dveh klavirjih. — 20: Prenos opere iz Zagreba. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Operne fantazije na ploščah. — 17: Godalni trio. — 20: Prenos Cajkov-skega opere »Pikova dama« iz gledališča. — PRAGA 19.20: Slušna igra. — 20.35: Ob 70-letnici Shakespearejeve proslave v Pragi. — 19.35: Violinski koncert. — BRNO 19.20: Spevoigra. — 20.20: Program iz Prage. — 21.35: Veseloigra. — 21.55: Klavirski koncert. — VARŠAVA 18.10: Lahka glasba. — 20.02: Koncert orkestra. — 21.15: Večer poljske glasbe. — 22: Lahka in plesna glasba na ploščah. — DUNAJ 12: Koncert dunajskih simfonikov. — 16.50: Lahka glasba. — 18.55: Prenos Mozartove opere »Figarova svetba« iz gledališča. — 22.15: Plesna glasba na ploščah. — BERLIN 20: Mešan program. — 21.20: Lortzin-gova opera »Car in tesar« na ploščah. — 22: Komorna glasba. — KONIGSBERG Janko Kač: j ram me bi! 10 Svetovna vojna je rodila mnogo novih besed, ki so zrastle iz smrdljivega ozračja kasarn in barak. Poleg navdušenih borcev za vero, dom in cesarja je bilo tudi nekaj trdovratnih sovražnikov riele vojaške suknje, temveč tudi zlatih rnedalij in celo same junnške smrti v strelskih jarkih Vojaški žargon jih je krstni za tahinirarjt. Sam Bog vedi, kdo je rodil to besedo in kakšen koren tiči v njej. Na grško besedo tahis zveni. Po naše se pravi to hiter. Korena sta si res podobna, toda ne vem, kaj bi imela hitrost opravka s tahinirarjem, ki se je počasi in previdno izogibal nevarnosti, ki so mu pretile v vojaškem življenju. Rec^ki so bili tahinirarji v začetku voj-ue, čimbolj pa se je vlekla vojna morija, tem več pristašev je prehajalo v njihove vrste. Čast, komur čast! Nemalo so pripomogli k razsulu avstrijske armade in je nepobitna njihova zasluga, da se vojna ni vlekla še dalje. Nedavno je nekdo sprožil imenitno misel, da bi bilo treba po vzgledu dobrovoljcev, invalidov in bojevnikov tudi tahinirarie organizirati v skupno fronto, sklicati občni zbor ter se posvetovati, kakšna naj bo uniforma in kakšna zastava udruženja tahinirarjev in kdo bo njen patron in zaščitnik. O tem bo treba resno premišljevati priznanim tahinirarjem, ki so si nabrali v svojem udejstvovanju nevenljivih zaslug. Tudi jaz sem se po svojih skromnih močeh udejstvoval v tej smeri. Kljub preziru številnih odlikovanj željnih tovarišev, kljub vsem grožnjam predpostavljenih od frajtarja pa do samega gospoda polkovnika sem brez sramu vršil to svoje težavno poslanstvo. Samo enkrat v vseh štirih letih svetovne vojne pa me je bilo zares in neskončno sram svojega tahinirarskega življenja. Po štirinajstdnevnem vztrajnem pose-čanju marodenvizite me je pognal človekoljuben madžarski zdravnik — tudi takšni so se našli — v mariborsko bolnišnico. Koliko je treba danes naročiti, urediti in sporočiti, preden odide človek v bolnišnico. Takrat pa je bilo to zelo enostavn >: Preko rame sem obesil sestradan krušnjak (protzak se mu je reklo takrat), van i sem vrgel najvažnejše tahinirarsko orodje in orožje — žlico. Menaža in plačilni dnevi so bili namreč edini dogodki, za katere se je zanimala tahinirarska bratovščina. Strežaj mi je odprl na koncu dolgega hodnika vrata v bolniško sobo. Oči, navajene žarke svetlobe poletnega dneva, so le s težavo razločile v polmraku človeka, ki je sedel pri mizi opirajoč v dlani glavo, debelo ovezano z belimi ovoji. Poleg njega je sedela sestra rdečega križa in mu govorila tolažilne besede. »Na smrt ga pripravlja«, me je pre-sunila misel, da me je postalo neizrečno sram pred tem junakom, ki je prelival kri v boju s sovražnikom, ko sem jaz kradel Bogu čas, cesarju pa menažo in lenungo. Ves skrušen sem obesil krušnjak na kavelj pri postelji. Niti opazil nisem, da je prišel pisar in napisal moje ime na tablico nad posteljo in je odšla sestra in sobe. Tedajci pa se je oglasil od mize nosljajoč glas: »Kaj si Slo vene?« S spoštovanjem sem se ozrl v belo glavo in odgovoril: »Bogu bodi potoženo, vrli tovariš, tudi jaz sem Slovenec.« »Od kodi pa si domaj?« je vpraševal d' /e tovariš v pojoči gorogranjščini. »Tam ad grobeljskiga mastu ob Sav-ji, sem mu odvrnil.« »Poti sva pa rojaka, tudi jaz sem od Savne doma,« je veselo pripomnil moj ranjenec. Tedaj sem pogledal nad njegovo posteljo in čital: Tratnik Franc... Ko sem pozorneje pogledal tovariša sem spoznal v njem našega slikarja Franceta Tratnika, pa sem sočutno vzkliknil: »Siromak, hudo so te zdelalL« »Oh, pa še kakše siromak!« se je vedro zasmejal ranjenec. rVso noč smo ga vlekli v Narodnem domu in mi hoče danes kar glavo raz-nesti.« »O ti moj Bog ti, jaz sem te Imel pa za omirajočega ranjenca, sem ves presenečen vzkliknil. En samkrat me je bilo sram med vojno, pa še takrat sem bil v zmoti. 1A na KRKU Poznano udobno morsko kopališče na otoku Krku za odrasle, otroke in ne-plavače. Ugodno sončenje ln odpoči-tek na peščeni morski obali, dolgi 1600 metrov Dnevna parobrodska zveze s Sušakom in ostalimi mesti na gornjem Jadranu. Hoteli na morski obali (plaži) prav pri kopališču. Kopališče z kabinami ln šotori. Vodovod. električna razsvetljava. Sezona od 1 maja do konca septembra Prospekte na zahtevo pošlje Kopališka uprava Baška. Hoteli Baška. Gran-dič, Velebit, Volarič. Europa Pen-sioni: Jadran. Kvarner Praha. Ruža, TomSa. Triglav. Zvonimir. Barbalič, Biiffot F C Ptrimovid. 130 Snežno belo perilo je ponos vsake gospodinje »PERION« Vam opere Vaše perilc belo in mu ne škoduje. — Pazite na znamko »PERION« 19.30: Bachova glasba. — 30: Prenos ia Berlina. — 21.15: Zabaven program. — 22: Nočni koncert iz Berlina. — MtJHLACKER 19: Plošče. — 20: Prenos programa iz Berlin.a — 21.30: Schumannova I. simfonija v F-duru. — 23: Godba za ples. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17: Madžarske pesmi. — 18: Salonski orkester. — 19: Pevski koncert. — 20.10: Večer budim-peštanske filharmonije. — 22.50: Ciganska godba. — RIM 17.30: Prenos koncerta M filharmonije. — 20.30: Plošče. — 21: Pla-tigorskega koncert na čelo. — 22: Lahka te plesna glasba. Torek, 24. april« LJUBLJANA 11: šolska ura: Primorski Slovenci (dr. Lavo CermelJ). — 12.15: Plo-fiče. — 12.45: Poročila. — 13: Cas, ploSče. — 18: Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva). _ 18.30: Plošče. — 19: Vodilni možje češkoslovaškega Sokola (Poharc). — 19.30: Narodnosti v evropskih državah (Miran Fux). — 20: Glasbeno predavanje (variacija), Beethoven: Variacije na Diabelijevo temo Izvaja gdč. Poženelova. — 20.45: Radio orkester. — 21.40: Vokalni koncert gdč. Sokove. — 22.10: Cas, poročila. — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 16.30: Koncert pevskega Ao-ra slepcev iz Zemuna. — 17.15: Slušna Igra. — 17.45: Plošče. — 19: Koncert orkestra. — 19.40: Poljudne pesmi. — 20.40: Simfoničen koncert: skladbe Rogovskega. — 22: Godba za ples. — ZAGREB 12.30: Uverture na ploščah. — 17: Popoldanski koncert. — 20.15: Klavirske skladbe. — 21.15: Violinski koncert. — 21.45: Plesna glasba. — PRAGA 19.05: Plošče. — 19.35: Koncert vojaške godbe. — 20.30: Veseloigra. — 22.30: Pesmi. — BRNO 19.35: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 18.10: Zborovski koncert. — 20.02: Prenos Boro-dinove opere »Knez Igor«. — DUNAJ 12: Plošče. — 12.30: Lahka godba orkestra. — 13.30: Slavni glasebniki. — 15.40: Klavirski koncert za deco. — 16.10: Koncert dunajskih simfonikov. — 17.25: Koncert solistov. — 19.25: Operetni večer. — 22.15: Dunajski komorni orkester. — BERLIN 20.15: Prenos lz KOnigsberga. — 22: Nočni koncert iz Hamburga. — KONIGSBERG 19.35: Brahmsove pesmi. — 20: Kompozicijski večer. — 21.15: Pevski koncert. —■ 22.30: Prenos lz Buenos Airesa: paraguay-ske ln argentinske narodne pesmi. — 23.15: Nočni koncert__BUDIMPEŠTA 17.30: Ciganska kapela. — 19: Klavirski koncert. —19.50: Dramski večer. — 21.20: Godalni trio. — 22.15: Komorna glasba. — 23.30: Koncert ciganske kapele. — 3MIŠ PRI SPLITU .-iOTEL BELLEVUK. Nova stavba, teko- *a voda. Pension Din 60—80; za daljše bivanje zahtevajte specijalno ponudbo! Split, Hotel „Salonae" Najbližji kolodvoru in pristanišču. 00 novo opremljenih sob Zmerne cene. 95 Križaljka »žerjav« Pomen besed Vodoravno: 1. židovsko ime, 3. belgljsks mesto, 5. cesta, 6. vrh v Julijskih Alpah, 7. pijača, 8. dalmatinski otok, 9. zver, 10. dač, 12. moško ime, 13. gospodarska panoga, 14. veznik, 15. puran fsrbhr.). Navpično: 1. kemijska kratica, 2. latinski veznik, 3. indijsko glasbilo, 4. francoski veznik, 5. tir, 6. hrvatski pisatelj, 7. sovjetska kartica. 9. sodni okraj (ar.), 11. pozitivna elektroda, 14. prislov. Rešitev križaljke „Ura" Vodoravno: 1. lok; 3. da: 4 op ; 6. fes; 7. Čeh 9 ralo; 10 etan; 12 ar; 13 milo: 14. Karavanke; 18. devojka; 19 zanka; 20 rja. Navpično: 1. laso: 2. kočemajka: 3. deli 5 petinka; 6 farad; 8. Halka: 0 rak; lil Noe; 15. rez; 16 Avar; 17 vonj. Rastline, nc živali V kraljestvu najmanjšega ni nobenih bistvenih razlik med rastlinami in živalmi Vsak misli, da dobro ve, kaj je rastlina ln kaj žival, a če vržemo skozi mikroskop svoj pogled v kraljestvo najmajšega, bomo kmalu občutili, kako negotove so tu vse opredelitve. Rastline si zamišljamo kot nekaj, kar je negibno priraščeno k svojim tlom. Če pa opazimo v kaplji vode biskvitu podobno stvarico, ki je napolnjena z rjavkastimi ploščicami in svetlimi kroglicami, bi jo najrajši proglasili za kristal — če bi se ta stvarica sunkovito ne gibala v kaplji naprej in nazaj. A vendar ni žival, ker ne najdemo na njej ust in želodca, čutil in premikainib organov, kakršnih smo navajeni v zvezi s pojmom živali. Znanstveniki jo smatrajo tudi za rastlino, in sicer za kremenasto algo iz rodu »navicula«. še v delih iz 1. 1836. pa jo najdemo zabeleženo med živalmi. še težja nam bo sodba v primeru nekega drugega mikroskopskega jajčastega bitja, ki plove lazurno modro z zelenkastim lesketom isto tako skozi kapljo vode. Plove v pravem pomenu besede, kajti iz nekakšnega žrela, ki ga bomo smatrali na prvi pogled povsem za živalsko žrelo, mu molita 2 neskončno tenki nitki, s katerima vesla z vrtinčastimi gibi. Ker opazimo v notranjosti bitja še vsakovrstne druge svetle organe, bomo pač menili, da je žival, toda strokovnjak jo je že davno proglasil za rastlino. že s tema dvema izkušnjama smo spoznali, zakaj so učenjaki včasih v takšni zadregi, če jih vprašamo, naj povedo značilnosti rastlin in živali v svetu najmanjšega. O listih in koreninah ni govora, rastlinsko zelenilo so izgubile že glive in marsikateri paraziti med višjimi rastlinami, stalnost, negibnost, kakor smo videli v teh dveh primerih, ni noben siguren znak. Ostane še dejstvo, da se rastline preživljajo po kemični poti z asimilacijo plinaste in tekoče hrane. Toda med najmanjšimi bitji so tudi takšna, ki prekucujejo tudi ta stavek. Vzemimo n. pr tako zvano evoleno, malenkostno reč. ki živi v mlakah, jarkih, v umazani vodi. Je tako majhna, da je gre 400 na glavo bucike. Spada med rastlinice, ki se gibllejo s pomočjo veslajočih dlačic, ki ji molijo iz pravcatega žrelca. Zaradi njene ribici podobne oblik-; m rubinasto rdeče pike ki je videti kakor oko, bi jo proglasil za žival, toda neka vrsta evgle-ne razkraja nedvomno s pomočjo rastlinskega zelenila pline v svetlobi in pripravlja v svoji notranjosti iz njih zrnca škroba. Vrhu tega živi lahko kakor gliva, ki vsesava lz gnijočih snovi s površino tvojega telesa svojo hrano. So pa tudi brezbarvne evglene, ki se od zelenih razlikujejo zaradi pomanjkanja rastlinskega zelenila m škroba. Takšne brezbarvne evglene druga mikroskopska bitjeca enostavno požirajo — kakor da bi bile roparske ži-valice. Z vrtečimi se nitkami spravijo plen v žrelo in v notranjosti svojega telesa, ki učinkuje kakor želodec, plen razkrojijo in prebavijo. Ali je to še rastlina? Ni to že rastlina ki se je razvila v žival? Takšnih bitij, ki spadajo v rastline, a živijo popolnoma kot živali, vsaj v neki dobi svojega življenja, pozna znanost Sb mnogo. Po drugi strani naletimo v vodi na tvorbe, kakršne so spužve, ki so trdno priraščene na svojo podlago in nimajo nobenega živčnega sistema, zaradi česar so jih dolgo smatrali za rastline. Tudi veliko število mikroskopskih bitij, ki Jih pri-števijo k živalim, se ne razlikuje prav nič od rastlin, zlasti ne od najnižjih. Omenjamo n. pr., da so spiroheto palido, povzročiteljico sifilide, ki jo štejejo danes za živallco. Se pred kratkim prištevali k bakterijam. Sicer pa je raziskovanje med rastlinami in živalmi v kraljestvu najnižjega precej odveč. Tu med obema kraljestvoma v resnici ni nobenih razlik. DVAJSET LET POTEČE LETOS od tistih strahotnih dni, ko Je lz bolnic in iz Sol vpad al v ulice, v srca otrok in mater krik ranjencev, ko je slovenska zemlja trepetala od bobnjajočega ognja v daljavi, od vojnih voz in dolgih vrst mož in fantov na smrtnem pohodu. Velik pohod bojnih krdel v rojno črto — iz tihih vasi in mirnih mest v grozo krvavega razdejanja — mimo cvetoče jablane, ki je morala umreti sredi bojne poljane kakor tisoč in tisoč mladih fantov v ognju. Sredi vse groze pa ae znajde v bolnici čista duša-usmiljenka, ki da> ranjencem, bivfiim rudarjem, spoznati lepoto srca, človekove dobrote in ljubezni do bližnjega Rudarji-vojaki strme vanjo, kakor da se godi čudež, ne morejo razumeti njenega vzvišenega srca. Uživajo njeno dobroto. Ljudje so in ranjenci. Rudarji-vojaki opazijo, da Je tudi ona le človek, da so tudi njene moči omejene V rastoči grozi vojne vihre se je prične lotevati obup. Omaga telesno od pretežkega dela, omaga nazadnje duševno, ko izve, da je za vselej izgubila daleč od doma tri, ki so ji bili najdražji. Vso to tragiko človeka, v katerem se bijeta duh in srce z nedoumljivim ukazom obrambe zaradi nečesa, kar je skrito, popisuje pisatelj RUDOLF KRESAL v svojem delu J »JIDIO CVETOČE JABLANE«, ki bo izhajalo v prihodnjih zvezkih »življenja in sveta«. Delo Je pisano zelo mirno, po tendenci obče človeško. Pisatelj se je poglobil v tisti čas z ostrim psihološkim pogledom ter tu pa tam dal tako pretresljive in resnične podobe, da Je delo kos naše zgodovine, del naše bolečine. V se neraziskana ozem Pomladna ofenziva raznih ekspedicij velemftijonar črni potomec Mož, ki fe S dolarjev pomnožil na 50 milijonov V zvezi z veliko Rooseveltovo očiščevalno akcijo si je državni pravdnik ogledal pobližje poslovanje predsednika ameriške Exchange Trust Company, Harryja F. Sinclaira, in uspeh je bil ta, da je »kralj petroleja« s 24 drugimi svojimi ravnatelji in visokimi uradniki romal v zapor. Sinclair sploh ni dobro zapisan v krogu državnih pravdnikov, kajti to ni prvič, da sedi zaradi potvarjanja knjig in milijonskih škod na račun države in delničarjev za zamreženimi okni. Doslej pa so ga njegovi neizčrpni viri še vedno spravili iz zagate. če je res. kar pripovedujejo, namreč da bo tokrat obsedel dokončno, potem se bo zaključila fantastična kariera moža, ki se je v svojem življenju na ta ali oni način že ponovno prikopal do velikega bogastva, a je tudi ponovno doživel smolo, v kateri so se njegovi milijoni potopili. Nekega dne se je pojavil kot zanemarjen in lačen tramp, potepuh, v rajskem Los Angelesu. V žepu je imel sicer še pet dolarjev, a teh ni hotel za vse na svetu potrositi. Morda bi se z njimi ponudila kje kakšna prilika ... In ta prilika se Je res ponudila. V želodcu mu je krulilo, a vendar ni spravil toliko poguma skupaj, da bi jih izdal. Hipoma je začutil čuden duh, ki se ni prav nič skladal s krasnim morskim zrakom te dežele. Obrnil se je in zagledal črnca, ki Je potiskal poln voz črne. mastno bleščeče se zemlje. »Halo, boy,« je dejal Sinclair, kakor da sta si že dolgo tovariša. »Ali ? Moderni vzorci blaga za spomladanske obleke bo dospeli Najugodnejši nakup oblek po meri Je in ostane pri Drago Schwafe, Ljubljana imaš cigareto pri sebi?« črnec, ki ga je ta famiiijarni ton belokožca nad vse razveselil, mu ni dal samo cigarete, temveč mu je tudi natančno povedal, od kod ima to slabo dišečo zemljo, ki jo je prevažal za nekega japonskega gojitelja cvetlic. Izvirala je iz navidezno povsem brezvrednega zemljišča ob robu mesta. Raztrgani tramp si je potem s svojimi petimi dolarji zagotovil najprvo pravico do nakupa tega zemljišča, ki je v resnici predstavljalo najiz-datnejše petrolejsko ležišče na svetu. Iz petih dolarjev, ki jih je Sinclair vtaknil sem, je nastalo sčasoma 50 milijonov dolarjev. Sinclair sam pa je čez noč postal vodilna osebnost kalifornijskega petrolejskega trusta. Kupoval je nova zemljišča in spravljal čedalje več milijonov v svoj žep. če je kje vohal petrolej, je plačeval zemljiškim posestnikom pravljične kupne cene. Ustavil se m niti pred poslednjimi bivališči mrtvecev. Tako se je zgodilo n. pr. v Torranceu. Na idiličnem pokopališču tega kraja »o geologi nekega dne ugotovili, da Je prav za prav središče obširnega nahajališča »tekočega zlata«. Nekoliko dni pozneje Je Sinclair že poslal preostalim svojcem mrtvecev in njihovih grobov sijajno ponudbo; za vsak grob plača 80-000 dolarjev, za vsako družinsko grobnico 150.000 »odškodnine«, če dovolijo, da prepelje mrtvece na svoje stroške s svečano muzi-ko na novo pokopališče. Celo za maše za-dušnice ln nove nagrobnike bi poskrbel iz svojih sredstev... Razumljivo, da je želja po dolarjih premagala vsa čustva pietete. Pokopališče v Torranceu Je veljalo Sinclaira 4 milijone dolarjev. Baje pa Je ž njim zaslužil najmanj 40 milijonov. Toda njegov apetit po dobičkih si je izmišljal še druge poti, ki so ga spravile začasno tudi v ječo. Nekoliko spretnih advo katov in nekoliko sto tisoč dolarjev ga Je znalo vedno izmazatl. Ameriška javnost je radovedna, ali se bo izmazal tudi zdaj. Uk. u*. Bronhialne ektazije Na zborovanju nemških kirurgov v Berlinu je poročal znameniti kirurg prof. Sauerbruch o tako zvanih »bronhialnih ektazijah«, po naše razširitvah pljučnih vršičkov. Te razširitve imajo večinoma obliko prstov in vrečicam podobnih na-breklin in morejo v hudih primerih omrtvičiti delovanje cele strani pljuč. Dočim so prej mislili, da nastajajo zaradi mehaničnega pritiska ali tudi oteklin in kroničnega vnetja bronhialnega ostenja, jih smatrajo sedaj za podedovano zlo. Sauerbruch priporoča proti njemu radikalno operacijo. Tehnika operacij na pljučih je danes že tako napredovala, da moremo računati za popolno odstranitev bolnega vršička v 85 odstotkih vseh primerov na popolno ozdravitev. Za dobro in slabo voljo »Moja žena ima grdo navado, da me prekinja sredi stavka.« »Vi srečnik, tako daleč lahko pridete?« • Gospod fpriteče na peron): »Ali j« še kai časa, da se poslovim od svoje žene?« Sprevodnik: »To zavisi od tega, kako dolgo ste že poročeni.« * Profesor Raztresen stopi v napolnjeni voz cestne železnice. Maihna deklica vstane in mu napravi prostor, da bi sedel. »Hvala lepa. dobri otrok, kako ti je ime?« vpraša profesor. »Marica, očka,« odgovori deklica. • »Strašno izgledaš, ves s? bled!« »To ni nič čudnega, saj sem danes po treh mesecih prvič zunaj.« »Kaj ti je manjkalo?« »Pet t^soč dinarjev, ki sem jih vzel iz blagajne.« * V tramvaju. »Današnje pokolenje ne pozna nobenih manir več!« »Kako to? Saj vam je tisti mladenič pravkar prepustil svoi prostor.« »Da. toda moja žena stoji še vedno.« »Dama, ki je pravkar odšla, se je pritožila da ji niste Izkazali dovoli vljudnosti !« »Res je, gospod šef, a to je tudi edino, 3esar ji nisem izkazal.t Miss Barcelona 1934 Ta zveneči naslov je bil priznan Eniquiti Abellinovi, ki jo prikazuje naša slika Hiša, kjer je umrl H. Helne Pred kratkim so v Parizu porušili hišo v Rue Matignon št. 3. Ta hiša je slovela zaradi tega, ker je v nji umrl nemški pesnik ljubezni Heinrich Heine. Spominske plošče, ki je bila svojčas vzidana v hišo, niso mogli ob podiranju nikjer najti. Izginila je brez sledu. Mesto v 180 dneh V nedeljo so otvorili mesto Sabaudio v Pontinskih močvirjih. Mesto so zgradili na izsušenem terenu v 180 dneh. Slavnostim sta prisostvovala italijanski kralj in kraljica. Naročite — črtajte „LJUBLJANSKI ZVON" v Parizu. Mesto na dražbi Prošli teden je bilo blizu Rawlinsa na dražbi mesto Parco, ki ga je pred desetimi leti zgradil sredi prerije petrolejski mogotec Frank Kistler. Mesto ima svojo železnico, petnadstropni hotel, svojo gasilsko četo policijo, moderno kanalizacijo in vzorna stanovališča. To mesto je zdaj kupila neka petrolejska družba za 1,775.000 dolarjev. Predor pod Mont Blancom V savoyskem mestecu Bonnevilleu so se v nedeljo sestali predstavniki Švice, Francije in Italije zaradi pomenka o montblan-škem predoru. Predor bodo začeli vrtati v skalo pri Chamoniitu Dolg bo 12 km. Stroški za gradnjo so preračunani na 300 milijonov francoskih frankov. Kakor vsako leto. Je tudi letošnja pomlad ■prožila celo vrsto ekspedicij, med katerimi Je uvrstiti nekatere med prav velike. Prve odprave, ki so odšle na pot, so bile seveda odprave — iskalcev zakladov in marsikatero med njimi, n. pr. ekspedicija angleškega avtomobilskega rekorderja Campbella v Peščeno puščavo bivše Nemške Jugozapadne Afrike, so se vrnile s praznimi rokami nazaj. Druge, kakor eks- Fedicija francoskega raziskovalca grofa de roroka, ki J« hotel odkriti pravljično deželo OfiT, »o imele baje uspeh, o ostalih, kakor tudi o večjem številu ekspedicij na Kokosove otoke ali o ekspedicijah, ki hočejo dvigati potopljene ladje z bajnimi zakladi v Sredozemskem morju, pa nismo slišali ie nič konkretnega. Precej Itevllni so tudi pole« v stratosfera, ki ae pripravljajo v bližnji bodočnosti. Ce« dva meseca bodo v Bruslju dogotovili gondolo za balon, s katerim se dvigne v »tiatosferne višine slavni pionir stratosfer-nih poletov prof. Piccard s svojim asistentom Cosynsom. V Rusiji gTadijo ta čas kar dva stratosfera« balona in prvi polet bo baje že prihodnji mesec. Nekako v istih dneh se dvigne tudi španski pilot Herrera, ki hoče v — odprti kabini doseči najmanj 25.000 m vliine. Američani grade spet največjega Izmed stratosfernih balonov, ki vzleti približno v dveh mesecih. Rusi pripravljajo še neko drugo ekspedi-eijo oziroma kar 40 posameznih ekspedi- V živalskem vrtn v San Franciscu Je bela lama vrgla lepega črnega mladiča Žorinioita proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Odobrena od higijenske- ga zavoda v Ljubljani pod 8t. 2392-933 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici bre« poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL ZAGREB, Radičeva (Duga) ulica 82 Pri naročilu navedite vaSo naravno barvo las. 63 Sedmorčki I« mesta Bogo te v Južni Ameriki poročajo, da je žena tamošnjega delavca Garda Peresa rodila sedmorcke, o katerih so zdravniki izjavili, da bodo ostali bržkone vsi živi. Mestna uprava je sklenila poslati •enatu predlog, da bi vlada izrekla ženi svoje priznanje v obliki denarnega daru. Sedmorčki so nekaj silno redkega, le malo verodostojnih primerov poznamo, da so ženske rodile šestorke ali sedmorčke. Eden teh primerov ae je zgodil 1. 1500. v nemškem mestu Hamelnu ženi nekega Roemer-j«, o čemer govori še danes ohranjena spominska plošča. Tudi petorčki so zelo redki, saj računajo na več milijonov drugih porodov en sam primer petorčkov. Četvorčkov pride po en primer na približno milijon drugih porodov, trojčki se p« rode n« 18.000 porodov, dočim so dvojčki precej pogosti, saj računajo 1 primer že na 80 porodov. Ifirschfeldov zavod v Parizu Seksualni raziskovalec Magnus Hirschfeld Je postal žrtev sedanjega režima v Nemčiji. Njegov institut v Berlinu so razdejali in požgali. Hirschfeld sam se je umaknil v Pariz, kjer mu je pomagal dr. Edmond Zammert, da si je osnoval novo eksistenco. Hirschfeld zbira zdaj najprej knjige za biblioteko, ki bo popolnoma nadomestila njegovo bivšo ustanovo v Nemčiji. Poslej bo sedež »Svetovne lige za seksualne študije« Bakterije na sadja V nekem angleškem zdravniškem vest-niku opozarja zdravnik dr. Sme« 11 n« dejstvo, da so bakterije na sadju zelo nevarne. Smeall svari pred zauživanjem datljev, črešenj in grozdja, če niso ti sadeži temeljito očiščeni. Datlji iz Tunisa in Iraka, grozdje iz angleških kolonij, Argentine in z evropske celine, češnje iz Francije in Anglije so polne streptokokov, bacilov, ki vzročajo kolike, bacilov device in sličnih užnih klic. Sadeži, katerim ne olupimo kože, se morajo zategadelj pred zavžitjem temeljito oprati K Mikroskop v igli V moskovskem Optičnem zavodu je neki raziskovalec skonstruiral neobičajen mikroskop. Gre za votlo jekleno iglo s premerom 4 mm. Na njenem spodnjem koncu je vdelan mikroskopski objektiv novovrstne konstrukcij«, zgoraj ob strani pa je svetilna naprava, ki osvetljuje skozi votlino igle predmet zelo močno. Pri preiskavi se igla uvede skozi kožo v telo in pri 900 kratni povečavi proučuje zdravnik lahko tkivo. Ki ga zanima. Poseben pomen pripisujejo mikroskopski igli možganskih obolenj. diagnozo Taka in Največji avstrijski kriminalni proces Deželno sodišče v Inomostu je te dni zaključilo preiskavo za največji kriminalni proces v novejši avstrijski zgodovini. Gre za gradivo proti banditski družbi štirih oseb iz okraja Hopfgarten, kjer je četvo-rica v 1. 1930—33 izvršila tri roparske umore, trt poskusne umore, 37 požigov in 100 vlomov in tatvin. Proces se bo začel v juniju in bo predvidoma trajal mesec dni. Brezžični torpedo Pri Sandownu, važni strateški točki otoka Wighta. delajo trenutno poskuse z brezžičnim torpedom. Torpedu določajo cilj in smer s kopne zemlje ali pa s križarke. Brzina torpeda doseže povprečno 50 km na uro in se pri dotiku ladjinega trupa sproži g pomočjo brezžične oddane iskre ter eksplodira N ETK A J ZA VSE čim več alkohola vsebuje kakšna pijača, tem bolj škoduje zdravju. V tem pogledu se spomnimo samo na podobnost s kisom. Koncentrirana ocetna kislina in ocetna esenca razjedata sluznice, povzročata otekline i sta življensko nevarni, močno razredčena ocetna kislina, ki jo zauživamo vsak dan v podobi kisa. pa Je nedolžna. Prav tako razredčena solna kislina v podobi želodčnega soka in v nasprotju s koncentrirano solno kislino Je naravnost življenjsko potrebna snov. Po količini alkohola se stopnjujejo posamezne alkoholne pijače sledeče: pivo. lahko vino, težko vino, liker, žganje in arak. ★ Alkmajon, učenec Pitagore in zdravnik v Krotonu v Spodnji ItaMji. je 1. 525. pred Kr. kot prvi izrekel trditev, da so možgani sedež duševnega delovanja. + Brada zrase lahko do pol metra, le v redkih primerih še več. * Pri protinu moramo zauživati mnogo sadja in zelenjave in samo malo. najbolje kuhanega mesa. čuvati pa se moramo goveje juhe, mesnega ekstrakta. soka pečenk, Jeter, obisti, možganov, stročnic in jajo. cij i različnimi nalogami, ki p« bodo rabf le vse raziskovanju najvišjih vrhov v Pa-miru. Da ima ena teh skupin nalogo stikati za zlatom in drugimi dragocenimi rudninami, se razume skoraj samo po sebi. Med ekspedicijanr! te vrsto je omeniti tudi ekspedicijo nemških alpinistov in raziskovalcev pod vodstvom Willyja Merkia na 8130 m visoki Nanga Parbat," »goro groze«, v Himalaji. Angleži pa hočejo preiskati kar v štirih skupinah neraziskane predele kanadskega Skalnega pogorja — dasi ti predeli na zemljevidih prav za prav ne figuri rajo več z znamenito »belo liso« neznanih ozemelj. Mnogo je pač na zemlji doze], ki so vce lepo zarisane in zabeležene v zemljevidih, ki pa o njih dejansko n« vemo ničesar. Kanada sama Je pripravila več pohodov v novo pridobljena ozemlja na njenem severu, okrog Severnega tečaja. V ostalem pa za letos ni pričakovati bogve kakšnih presenečenj v Arktidi. Rusi nekaj pripravljajo, a podrobnejših vesti še ni. Pač pa se okrog Južnega tečaja kosajo ta č*s ameriške in angleške ekspedicije, ki Jim bodo sledile po vsej priliki tudi norveške. Pozabiti pa ne smemo na ekspedicij« v Gronland. ki Jih pripravljajo Danci in Angleži. Zadnji hočejo pod vodstvom poročnika Martina Lindsav« s tremi sanmi opraviti 2000 km poti preko zaledenelega otoka, med temi 1200 km v višini 2500 m. Vitkost brez gkod® za zdravje Dejstvo, de mnoge fervke podlegajo posledicam shujševalnih kur, Je napotilo nc«-vorškega kliničnega zdravnik« dr. Harro-pa k objavi jedilnega lista, pri katerem s* v štirinajstih dneh shujša m tri do pet kg brez škodljivih posledic ta zdravje. Di©. ta, ki jo predpisuje dr. Harrop, sestoji i* treh Čaš pinjeneg« mleka in šestih barven dnevno. Z« nadaljnjih štirinajst dni dovoljuje zdravnik poljubno hrano. Kur* »e lahko večkrat ponovi, seveda pod zdravniškim nadzorstvom. Urejeno in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, pokrepi pre-snavljanje in pospeši kri. »Franz Josefova* grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Morilec med 2600 daktllo-skopiraninti osebami Pred ungvarsko poroto se je ce dni obravnaval interesanten kriminalni slučaj, N« Silvestrovo 1932 j« bil umorjen neki slovaški krčmar. Morilec ni zapustil nobenega sledu, razen enega samega prstnega odtisa na oknu, skozi katerega je pobegnil. Orožništvo je zategadelj odredilo, da se morajo podvreči daktiloskopski preiskavi vsi občinarji moškega spola od štirinajstega do šestdesetega leta starosti. Ko j« bila daktiloskopska preiskava zaključen«, so med 2600 občinarji res odkrili zločinca, ki Je dejanje priznal. ANE ITD 0 T A Neki znani operni tenor je sprejel obisk nekega svojega oboževalca. Tenor je govoril dolgo in navdušeno o svojih uspehih, visokih honorarjih, o svoji sreči pri ženskah, svojih idealih, bodočih načrtih ifl slavi v inozemstvu. »Sedaj pa, dragi prijatelj.« je končno ta« ključil svoj slavospev nase, »povejte že vi meni nekaj o sebi. Povejte, kako vam je snoči ugajal moj glas?« VSAK DAN ENA V živalskem vrtu »Ti, nikar se ne dotakni slona!« »Nič se ne boj, mamica, saj mu ne bom ničesar storil.« CENE MALIM OGLASOM P« 60 pat za besedo, Din 2.— davita za vsak oglas m enkratno pristojbino Din a.— as šilro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id lAčejo ■lulb. Najmanj« zneock za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln tenitve se zaračunajo pc Din £.— za vsako besedo, Din 2.— davka sa vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi ne zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 2.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5,— za šitro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasne^oddelk. »Jut™ JJ|„ J,. v Tnam1uih. Vm pristojbin« sa male oglaae j* plačati pri predaji naročila, oziroma jih je rpoelati t pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana fitev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ln vpraSanfa, tičoča so malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. csesecla » clave* / On. ea Allro ail dajai. le aa slov« S Din Najmanjši sneaefe 11 Dtn Natakarico poleno, uljudno, čedne tunaaijoeat, do 30 i«t »ta ro, ki j« rajen« tudi kuhanja, »pr-e;ir'-m v boljšo gojeno. Ponu ibe s a.iko ia navedbo dosedanjega e.uživanja M ogasni oddelek »Jutra« pod »Natakaric* 954«. 11495-1 Hotelski sluga ♦otij mer to v obč. domu t tloga i. i Slatini. V po- Švev pridejo tisti, ki so te upravljal.! Utk-j službo. Pr>oAnj« do 1. maja. 11484-1 Plačilno natakarico iščem za botfil in boljšo gostilno v mod »Na -a tun«. 11469-1 Ženska srednjih let e 6—10 'itsoč kavcij«, dobi «ii!'ZUo kot g">ep»dinja v gosti ud. Vdore n:so izključene. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Simpatična«. 11534-1 Trsov. pomočnik tov eibnc v mrai' ni no. eamiostojn-o ln fdm.»itičnw »prejme v stalno službo Janko Meinarič, Jesenice. Ponudbi priložiti rflko. 11209-1 Frizerko samostojno At avk«, _ ■ večl e>tno prakso, sprejm ra Plača ic nastop po dogovoru. Gjurasek Julij, Ptuj 11544-1 Šiviljske pomočnice prvovrstne, popolnoma sani ostojnej z večletno prak-so sprejme takoj modni atelje Vida Renčelj. Ljub Ijanska kredit, banke IV'U 11375-1 Barvar. pomočnika tekstilnega — Mmoerojnftga išče Spe-cijama Bojadisaona 11. Stamp/er. Bač. Palanka 11460-1 Prlkrojcvalca čevljev tu sa gornje del« (Se-hidl-obertett herrichter) kakor nudil dobro iztirjeno šteparico nprejm^ia Prednost Stoti, ki so i* delali t tovarnah za SeT','e. K. Vukašinorič. Maribor. 11264-1 Dekle lahko »tarejše. pndao ta pošteno, vajeno «.inostoj-ne kuhe in vsega gospo diinjstv«. p»o možnosti ma lo šivanja, dobi sluibr. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »DrVa služb««. 11281-1 Korespondenta mlajšega, za nemiMSino m hrvakSčino sprejme več j* p-kdjetj« v Ljubljani. Po nudbe s sliko in podatki o dosedanjem službovanju na Aloma Compa-nj, d. i o. t., Ljubljana. 11328-1 Trg. pomočnika s kavcijo 16—20.000 Din sprejmem. Eventmelao <*d-dam trgovimo v najttn. — Ponudbe na podrul. »Jutra« v Ceiju po'> »premega f vseh doma«, h oprra.vfi^h, * dolgoletnimi spričevali — iJč.pm za od'!iino h:šo T Ben . Ponudbe s prepis' siinčevail na PoJtanskJ pre^inae 106. Beog-ad. 11-487-1 Brivskega Domočnika sanv» prrofTstno moč. ki i« veič tudii striženja bu-bi fri»uir, sprejme salon >E!a«. LjuVra^a. Ga ;eva ul. a 11563-1 Prodajalko pridno in pošteno, veičo «aiT.00— 35.000 Din kavcije spne me.m v večjo trgivin-o. Ponudbe na ogas. oddelek »Jutna« pod »Kavči ie zmožna«. 11455-1 Tra^l se krojačica belog rublja ko)« je perfektna kako 8 krojenju "ako 1 u adjuari ran ju muJkog« rublja i koja je več du-fe vremena ra dila u tvornici mnikoga rub ia u tome svojstvu — Prednost ima ju neudate de vojke Engler Albert, p-kd-! na trgovina. SutNitic« — 1 3tro«»majernva ulica br 8 11374-1 Za moderno nredf-no cnii naoijn ; e« uredskom prak-som traž;m zubnog lek ara ! ii« !ek«'rku z« unutraino- sti. Po n ud e oglas, od delku »Jutna« pod »Lekar« 11510-1 JlvHfsko pomočnico sprejme modni »al on Aohatsi. Kongresni trg 8. 11586-1 Upnika k1 e* carume na vrt, »fteoi za vilo pod Šmarno goro. Ponudbe ne oglas. odtteVk »Jutra« pod šifro »RiSnik« 11561-1 OskrbnfSko mesto razDlSe SPD za Dom v Kamniški Bistrici. Kavcija 15.000 Din v gotovini. Samo pismene ponudbe najdalje do 28. aprila t. 1. na Osrednje društvo SPD Ljubljana, Masarrkova 14. 11559-1 Ljuba furkovtf r UiuatrtraJ Kontoristko začetnico dobro rninnarlco. lftče mo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Začetnica«. 11616-1 62 Kraljica Labe, ki se jI je bila Lili takisto prikupila, ji je šivala krasno slavnostno obleko, da bl jo v njej oklicali za malo Kraljico noči. Dobri Šarik je bil ves &re-fcen, da bo poslej pes in prijatelj prave, resnitne kraljice. Takoj je visoko dvignil svoj rep, del roke na hrbet In jel gledati cle na ogla«, oddelek »Jut.ra« pod »Zanesljiva tn p»V«-na«. 11478-2 Sobarica spretna, ki goroH netntto. francosko, italijansko in poljsko, išče službo za takoj. Gre tndi za natakarico. Cen i ene ponudbe na og'««. oddelek »Jutra« pod značko »Zmožna Slovenka« 11369-2 Pekovski pomočnik mlajši, išče kjerkoii alu*-' bo. Rafael Lipovec, Z«-limlje, pošta Ig. 11582-S KnMgovodlnJa z 10 letno prakso, vešča slovenskega, srbo-hrvat-skeg« ln nemškega Jezika. verzlrana v vseh plsamlSklh opravkih, želi premeni« službo. CenJ. ponudbe pod »Samostojna moč« na ogl. odd. »Jutra«. 11543-2 Več gospodinjskih pomočnic raaJičnih sposobnosti, priporoča gospodinjam posredovalnica v ftelenburgovj ulici 7/1. Bre^pf>se ia dekleta d'>b« prer. ofšča. — Naroča se list »Gospodinjska pomočnica«. 11601-t Službo šoferia Iščem z večletno prakso, zmožen vseh popravil. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 11627-2 116o®-44 Fotoamater aU učenec, mlad, simpatičen, agllen dečko la poštene družine Ima priliko se v fotografskem ateljeju prvorazredno Izučiti pod Jako ugodnimi pogoji s plačo. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Fo-tovolonter 2345«. 11069-44 Močan. trg. vajenec ki se še Ima učiti 6 mesecev, se želi Izučiti na d°žell r trgovini. — Ponudbe na podružnico »Jutra* Maribor nod »Vajenec«. 11736-44 , eseda i Dtn davek i Din (-.a Slfro ali dajanje na ilova Dir. Najmanjši iripsek \ I Oin Prevzamem zastopstvo tcakrtnegitkoil predmeta. Lokal za depot na razpolago v lastni hiši. Položi se tudi kavcija. Vprašati v ogl. oddelku »Jutra«. 11738-3 ■eseda l Din davek 2 Din '-a šifro ali dajanje na 'lova 5 Din Najmanj&i enesek 17 Din. Dijaki 12 Din Francoščino in nemščino im pripravljam na kpite (maturo). CenJ. dopis« poe m podružnico »Jutrn« r Mariboru pod »Zanesij+v«. 11306-2 1000 Din dam ooenu. ki mi preskrbi službo šoferja, sprevodnika, sluge ali karkoli. — Ivan Plevel, »t. Vid nad Ljubljano. 1142?-2 Dekle po^tieo«, vajeno vsega »©-spodinjstva lo kuhe, i&e »iuibo ta takoj. Ponudb« na og'asni oddelek Jutr» pod »Skrbna«. 1-1411-2 Prodajalka ■Klane strok«, zm. lna samostojnega vodstva podrui-nloe. ter vajena tudi vl-notoča hi | ospodlajstva — želi pr emen-iui mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delavna ta poštena«. 11416-2 Mesto hišnika najraj« pri Nemcih, telo pošten zakonski par brez otrok. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Hišnik«. 11390-2 Plačilna natakarica a kavcij«, poštena io solidna, »možna nemščine — ieLi preme niti sedanje mesto takoj ali pozneje. Re-flektina aamo na dobro mesto — tudi na seriji. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva dobra moč 80«. iiffro-2 Dva brivska pomočnika s psrfekttiMn znanjem nemščine, iš&eta službo na Bledu. Dopifte na podružnico »Ju'tra« v Mariboru pod mačko »Bubištucer«. 11478-2 Trg. poslovodja 13če službo ▼ trgovini, skladišču alt prevzame kot poslovodja kako po-Iružnlco. Poseduje kav-clle 15.000 Din v gotovini. Ponudbe pod Slfro »Dobra mo*« na oglasni odd. »Jutra«. 11936-» Šivilja 1'^e mesta l«ven T tub-Hane. gre stalno oziroma seronsko Za^dl nn-daljnle Izurjenosti Seli premenltl mesto. Ponudbe na oel. oddelek ♦Jutra« pod šifro »Izurjena«. 11650-2 ^o* msr*-00** t ¥ Mlada šivilja pridna in vešča vih ga B-vank. Ieli delati po boljših hišah. Kristin« »lito, Ljubljana, Jarnikova ul. 9 11643-2 Natakarica zanesljiva, pošten* ln pridna, amožna tudi nemškega Jezika lSč« mesto. Gre tudi na letovišče. Anica Zalokar, Slnspllerjeva 26, Maribor. 11741-2 Dekle prSdoe, začetnica, ie+i «twt- bo kjerkoli proti ma.bni plači — samo da bi se privadila kuhanja. Ponudb« n« podružnico »Jutra« t Trbovljah pod »Marljiva«. 11658-2 Trgovski pomočnik mlad. zanesljiv, pošten ln z poklicnim šoferskim Izpitom žeU premenltl mesto. Gre tudi za manjšo plačo. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Zmožen«. 11663-2 Lepi pomladni dnevi prihajajo! Vzemite avtomobil iz garaže in t 2± izberite pravilno poletno vrsto MOBILOILA za motor, gonilo in diferencijal po MOBILOIL kazalu priporočil, nabavite sodček 50 k? aH originalno roOro 20 litrov poletnega MOBILOILA za motor. Tako ste preskrbljeni za vso sezono (Sodček 50kgMobiloila naročite pri naših trgovcih in mi Vam ga dostavimo. S plombo!), w uporabljajte za mazanje šasije MOBIL-~ GREASE in MOBILUBRICANT, ker boste s tem preprečili neprijetno škripanje, kot primes gorivu uporabljajte UPPER CILINDER LUBRICANT, da si zasigurate pravilno mazanje ventilov in gornjega dela cilindrov, JkhM MOBILOIL STANDARD-VACUUM O 1 L C O M P A N Y OF J U O O 8 L A Y I A, INC« Dekle vajeno vseh gospodinjskih poelov, popolnoma vešča šivanja ln ročnih del, tudi nekaj kuhe, išče namestitve za 1. maj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Slfro »Poštena 110« 11660-2 Avtogenični aparat za Tart«nj«. kompletni, skoraj nov, naprodaj. — Topolovec Vlnoenc, tovač. kovač, Podleinik - Ptuj. 11487-6 Otroški voziček lep in dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v ogaenem oddriku »Jutra«. 11600-6 Furnir maoovraten. 24.000 š«vi)w ugodno prodem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11660-6 Stekleno omaro [irUiM>rno za trafiko aM trgovino poetni prodam. — Dunajska c. 96^. 11636-6 Otroški vozički gioboki ta športni, najmodernejše oblik«, se po »«-lo nizkih ceraah dobe pri tvrdki M. Tomšič, 8v. Petra eesta 52. »596-6 Otroški voziček dobro o6r«njen, moder«®, globok, naprodaj. — Na ogled vsak dan v Metelkovi altoi 18. 11677-8 Pečnice Omara z 4 predali (»Sehubadkasten«) ' taradi selitve poceni naprodaj. — Bl«iwei«iovm cesta WITI. 11636-6 h sobne peči, t nt« 4o-brem stanju ugodno na-prodaj. Nasior T o«rlas. oddelku »Jutra«. 11698-6 Otroški voziček športni, skoro nov, prodam. Mally, Aljaževa 6. Otroške vozičke in Natakarica srednjih let a osebno pravico, zmožna kavcije, želi takoj premenltl službo r dobro ldočo gostilno ali vzame na račun. Ponudbe pod »Zmožna samostojno voditi« na ogl. oddelek »Jutra«. 11747-2 šofer^mehairik vojašči&e prost, išče slu*, bo Naalo-v pov« og'«eni oddelek »Jutra«. 11734-2 Starejša oseba ta vse, imožo« šivanj« ta ki se raiume na vrtna d«. išč« službo. Naslov v oglasnem oddelku »Juira«. 11737-2 kolesa kvpH« poceni ta ta* aa obrok« pri S. Rebolj & drog, Vošnjakova ulica 4. 84« Sedlar. In tapetniški pomočnik l»e sluibo. Kancler. Rot* pri Mariboru. 1:1793-2 Oskrbnik (šafer) verairan v vseh panogah _ ________ _______ gospodarstva, s petnajstlet- P<,nudbe na -glaeui odie- i no prakso, absolvent vin.o- le>k »Jutra« pod »Kavcija 1600«. 11486-2 Mladenič vojaščin« prost, pošte® in oa-neeljiv, išče službe in-kosanta, skladiščnika ali. kaj »ličnega. Cenj. ponudbe pod šifro »Inteligenten 888« na oglasni oddelek »Jutra«. 11482-2 Gospodinja čista, tmožna voditi sa-moetojno gospodi® jstvos žoli stolno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »22«. 11528-2 Kuharica samostojna gospodinja, — srednjih leti. zanesljiv«, ža.' mesto k Aobri družini, v mlekarno ali župni-žč« Gre tudi kot postrež-nica. Poitv« ee v Apiho-vi ulici 18. 11623-2 Služkinjo ki pna samostojno kuhati in delati, sprejme Malči Ravniba.r, Gregorčičeva 5/1 — dvorišče, levo. 11750-1 Kuharico popolnoma samostojno, ki opravlja vsa hiSna dela. iščem ta takoj. Našinv v offlasnem oddelku »Jtitim«. 11731-1 Vzgojiteljico t večletno prakso :*čem k 2 otrokoma. Ponudbe na oglasini oddelek »Jutra« pod »Iaobražena«. 11517-2 Dekle vajeno trgovin« tn samostojnega g"StK>dinjstva. išče službe. Ponudbe na podružnico »Ju*ira« v Novem mestu pod »Ta.koi«. 11506-2 rejske in sadjarske šole v Mariboru, ieli službo s 1-majem. — Vzame tudi posestvo v najem. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Oskrbnik«. 11475-2 Absolventfaija srednje io gospodinjske šole, e perfektnim znanjem »rbekega. nemškega in madžarskega jetika, sprejme mesto k otrokom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11449-2 Vrtnar mlad in pošten, t večletno prakso in dobrimi spričevali, išče ia takoj mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vrtnar«. 11598-2 Vzgojiteljica oerfektno nemško, francosko. angleško, srednješolska matura. Izvrstna Izpričevala, gre k bollšl oblteljl. Ponudbe pod »Minimalen honorar« na ogl. oddelek »Jutra«. 11573-? Kuharica išče službo pri boljši družini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna kuharica«. 116T1-2 Perfektna kuharica CHerrschaftskftehin) srednje starosti, e p-vovrstnimi it-pričevalt želi premeniti službo — najraj« kam na deželo. Cenjene ponudbe na og'asni oddelek Jutra pod »(Perfektna knha-^ca«. 11602-2 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Radijski naročniki! Naročajte se na tednik »Radio LJubljana« ki je neodvisno glasilo poslušalcev naše postaj«. — »Radio Ljubljana« »e i« pel let bori le za napredek naše radiofonijel — Da se pri naročilo izognete ev. u-m en javi. Vas prosimo, da posebno pazite na naš točni naslov ki je: Opra va tednika »Radio Ljubljana«. Ljubjana, Miklo iičeva Cest« 7. 10882-9 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajan 'e na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Haloškega vina 30 hekto. dobrega, vsled gmotnih razmer prodam proti takojšnjemu plači u. Podlehnik - Ptoj. 11487-6 Otroški voziček globok, poceni naprodaj v Zadružni ulici 8, Kodeljevo U566-6 Premog m drva t«r karbopa.keti: Frane Slov*«. Kolerijska oJ. 10. tei. 39-34. 100 Mizarji Stavbno okovje. »rod j«, todi na knjiži«« dobite naj ugodnej« pri Jeklo. Stari trg. 105« Zel« p • e e n i w obleče t« pri PrcjkeiJu v Ljubljani, 8v. Petra su it. 14. 133 6 Pozor čebelarji! Direktno pri redelovateiju šebelarekih potrebščin »e nabavi po najnižji oeoi. Zahtevaj;« cenik »Veka«. Verbnik, Ljutomer. 10915-6 eseda 1 Din davek 2 Din •a šifre aH dajanje na »-nudbe na ogiasni odoeJ«k »Jutri« pod šifro »Navedba cene«. 11248-7 Objektiv za atelje stojalo, evemt. celo kaima-to io drugi pribor kupim*. Ponudb« z orisom in ceno na ogasni oddelek Jutra pod »Fotoatodje«. 11640^ Stara vrata dobro ohranjena, velikost 190 krat 90, kupim. Ponudbe v trgovino prt »Soncu«, Ljubljana. 11604-T Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Starejšega gospoda boljšega, po možnosti bolje situiranega, vpokojenoa via-mem v dosmrtno oskrbe. Ponndbe na podru*. Jutr« t Maribora pod »Karitas« 1188744 MŠBEBM Beseda 1 Din. davek 2DU1. za Slfro ail dajanje na-='ova S Din. NaimanJM. enesek 17 Din. Invalidsko kolo malo rabljeno, ugodno naprodaj. Naalor: Gruda««*« ne.br. 21. 10618-11 Moško kolo športno, skoraj nov*, sa 850 Din naprodaj r lia-hartovj »lici 36. 11844-11 Moško kolo prvovrstne znamk«, poeeol naprodaj v Dvorakovi olici št. SfL, levo. 11886-11 Moško kolo t danrmo, ročni vo« t Akno in otroški vociček prodam. Na ogl«d v skladišča Fi-govec. 11719-11 Din 58.-m 170.-m 192.-w 65.-m 33.- 68.- 220.-255.-75.-46.- 75.— obleke 240.— plašči 280.— kostumi krila bluza nudi tovarna konfekcije TKOVSia-OOM fcjiiMcAL TOVACnAPEHlA-n-OBia: Celje št. 20« Zahtevajte takol veliki ilustrirani cenik in vzorce, kateri se Vam pošljejo brez-plj<čno. Vsa konfekcija se izdela v lastni tovarnL Pohištvo £meaa 1 Uui. Oare* i Dln. ga šifro ali dajanje na •lova 5 Dln. Najmanjši eaeeek l'i Dln. Spalnica M t O*ot>i. Ud i«, | •teljouko ogyxi.no naprodaj S««t t oglasnem oddrJ-ku »Jutra«. 11308-12 Različno pohištvo po-oenu naprodaj v skladišču t Kolteejii 13/1 — med S. m 6. popold ne. 11668-12 Pozor! Spalnice, jedilnice, kuhinje iz trdega vezanega ln mehkega lesa v moderni izdelavi ln moderni barvi dobite najceneje v Zadrugi, Vegova Ulica 6. 11617-12 Pozor! — Pohištvo! Zaradi velike zaloge smo ponovno znižali cene poli š:vu. — Sperane orehove spalnice, črešnjeve spalnice šperan-e spalnice . . 2300 Din omare........400 „ postelje.......200 „ kuhinjske oprav« . 800 „ kredence ......425 Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri nas n-a obroke Jn hranilne knjižice. Se prporoča mizarstvo »Sava«. Kolodvorske ulica !8. Miklošičeva c. 6, telefon 27S0. H57M-2 Eeseda 1 Dln davek 2 Dln za Slfro ali dajanje na •Jova 5 Dln. Najmanjši znesek 17 Dln Smrekovih desk •rednjesubih, 60 m», in pekaj bojevih desk, I. II in nekaj III. vrst«, dimenzije 80, 50 in 25 mm po Dir! 255.— pr. da m franko najbližja postaja. proti takojšnjemu p'ači!u. Naslov v oglasnem oddelku »Jutr««. 11-194-15 Les za modele im/manj 2 leti star. kakor jelieviao, lipo, hruško itd. k'jpim v deskah debeline S/l do 6/4 c-ole. Event. ponudbe naj se pošljejo 1 navedbo cene in starosti li'#a na og'esn.i oin Naslov v oglasnem oddelkn »Ju bre«. 11547-10 Limuzino Cb°vTolet. 4 vrata, kov 2 re7W-vi. kako«1 no vn a li za m en Ta m zn odort avto. Zirmmik Tv-^era 100. 11595-10 Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudolf ZORE, Ljubljana. Gledališka 12. 11234-16 Kupim knjižico Kmets-ke pos^ojiilnice. 1 vlogo 40.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Denar«. 11364-16 Za rentabilno podjetje do danes r Jt!goe'aviji brez konkurence, ižčeimo družabnika kot tihega ali sodelujoče ga aotrudnika s coe 150.000 Din. Ponudbe na naslov: Ing. F. W. Rieseler. Ze ?reb, Krajiška ulica 17/1. 11409-16 Kupim knjižico Mestne hramlnice ljubljanske, z vlogo 15.000—20.000 Din. Naslov pove oglasmi oddelek »Jutna«. 11576-16 30.000 Din posojila iščem do pol leta na novozgrajeno hišo za obrt z vknjižbo na prvo mesto. — Ponudbe pod »Takoj 30.000« na ogl. odd. »Jutra«. 11579-16 Hranilno knjižico Kmečke, Ljudske aH Mestne hranilnice ljubljanske za vsoto 35.000 dinarjev vzamem kot posojilo na vknjižbo na prvo mesto. Pod šifro »Dobre obresti 100« na ogl. odd. »Jutra«. 11562-16 Tiho družabnico z gotovino 5—10.000 Din sprejmem v trgovino mešanega blaga, dobro vpeljano. staro, brez konku renče. Naiančne ponudbe na ogiasn.' oddelek Jutra pod »Tiha«. 11596-16 Družabnika (co) z gotovino 20.000 Dln za ustanovitev komisije in asenture že vpella-nih prvovrstnih tovarn = številnim! odjemalci, spretmem proti garanci- 11 vloge. Skuoen me-spčni zaslužek- 10 do 12 000 Din. Cenj. po-indbp nod »Vsak ririko Izključen« na ogl. oddelek »Jntra«. 11618-lfi Vloge Ljubljanske kreditne banke kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Takojšn'a gotovina«. 11707-16 Kdor posodi v lndustrilsko podjetje 10.000 do 20.000 Din v svrho povečanja obrata, dobi stalno službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Nameščenje«. 11735-16 Za 15—20 noo Din posojila plačam 12 od=t. obresti ali nudim službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Cellu pod znamko: »5 kratnn Trdnost«. 11726-16 Trirovka ?e?if pristopati k ood'Vtlin ali trgovini. o^iToma isto p-°v7'eti. Ponudbe na o?l. o^doVk ».Tu tm« pod š^fm »O of m- denar«. 11745-16 Organizatorja stare,so trr-ovsv-^ mn' za prodalo l^ome^a predmeta trero^em rlka. Potrebno nte predooToi. Pot.r^k1 nvtn na rarno1«^. pr>. nnHhe na nMni'n'c fTt.ra« w Celin Samo pcrilni«. . 11728-1" AVrfnII, nncac^nl*' išče 5 do 10.000 Dln po-solila za eno leto Obresti plavam r>o 10 rvist Garancija za nosojlln-'»stava zemlllšča ali -•Vnif^ba. Naslov V Oro vpeli« no oddam v naiem ali prodam v pred-mestiu T/ubPan-e. — Po nudbe pod »Z'gta iama« na oglasni od-delek »Jutra«. 11430-17 Izložbo veliko ln svetlo v centru mesta, oddam s 1. malem t. I. v naiem. — Poiasnila v Gaj«?-"! 51.. soba št. 128. 11697-17 Šoortsku trgovhiu u Zagrebu sa zastups^vom motornih bicik'« i ost«log vrlo dobro uvedenu prode jem povolj.no ili priinam k'omp«n;^na. »Argus«, Bo-škovičeva 6, Zagret. 11286-1® Apoteku u Zagreb« sko kupim n« Vrtači. B'eiwei»-vi cesti ali Mirjn. Ponudbe na o?'es. oddelek »Jutra« pod »777« 11430-20 Manjšo hišo kupim v LjnVjaitf. Ponudb« n* oglasni oddelek »JntTa« pod »Enodru?'n ska«. 11418-20 Stavbno parcelo 1800 m1 vriiko, ob tramvajski pHvr! v D-avV^nb prodam. R"gu'ae!5« i'zT>e-"ana. — Trgovin« Ktršar. Dravi je. 11421-20 Zemljišče pri Rozaicu T V«pi 10 johov — prodam nroti takojšnjemu p'«či'n. Vzamem tudi h-a nilno kn'if.lco L:"bl;anske kreditne banke. Nas'ov • oglasnem oddelka ».Tn"r« 1.1407-20 ▼ KoW d«Uat, Z, Bodman. v« ft. 11075-20 Sadni vrt tod: aa prodaja. Vpradati ~aa Po-gaaaU sesa 7 L t 11663-» TrostanovanJ. vHo lopo, s vrtom prodam. — Vodami, SUpnUarjora 7. 11670-80 Stavbne parcele T fit. Vidu nad LJubljano po ugodni ceni na' prodaj tudi proti hra nilnl knjigi. Naalov ogl. odd. »Jutra«. 11613-» Stavbne parcele ob Vodovodni ln Tvr-ševl cesti obč. Stožlce se ugodno prodajo. Pojasnila Pri J. Kobl. Rea-ljeva 18. 11611-20 Leoo parcelo .Vrtno leiefto, blizu Vrt«** čet 1000 m' prodam. Na ov pove oglasni ndde'ek »Juti««. 11633-20 Enodružinsko hišo dvosobno, kabinet, pred soba. kuhlnla, elektrika. vodovod. d«loma podkletena prizidek fdr varnlcal 980 m veliv sadni vrt v Vodmatu prodam. Naslov v ottlas odd. »Jutra«. 11619-20 Hišo visokopritlično, s elektriko, vodovodom, potrebni mi pritiklinami, gospodarskim poslopjem, vrtom, njivo in velikim dvoriščem, v letoviškem okraju — naraven paradiž — prikladno za vsakega, vsled družinskih razmer poceni proda Vončnna Kleofa, Koije pri Rajhenburjju. 11406-20 Dvokatnu trg. kuču u Ptuju podesnu za trgovca ( a s-ar«, prodajem za 350.000 Din. Polovica se može pla ti ti uložnicama ZegrebaOke Grads-ke štedionice — može se i zamjeniti z« man ju kuču do 150.000. »Argus«, Zagreb, Boškovičeva 6. lLioi-20 Kuču u Vlaškoj ul Zagreb, uveden« gostiona, štale, vrt i vodnjak oko 1.000 čet. hv., prodajem za rea 1.350.000. — »Argus«, B-škovičev« br. 6, Zagreb (789). 11285-20 Novu trg. kuču u Ilici n« trgu, nosi god. 1,50.000 Din. prodajem z« 1.200.000; urimam pod ra čun manj! olijekat ili stani šumu. »A r g u s«, Zagreb, Boškov-čeva br. 6. (1252) 11287-80 Kuču za uložnice 1.000.000 Din Prve hrvatske štedione. 450.000 Din Gradske štedione Zagreb 1,500.000 gotovine uz obročno ©dp'aoste. r«di od-'azk« iiz Z« greb« proda je vrlo po vol'no »Argus«, Zagreb, Boškovičev« 6 (K). 11289 20 Mlin in zemlfišče naprodaj v prometnem kra-v mestu. Ponudbe n« o^las. oddelek »Jutra« )v>d šifro »Mlin«. 11344-30 Hišo v slog« vil«, davka pro sto, 2 sobi, kuhinj«, klet, shramba, pralnic«, veranda. 2 vrt«, cel kompleks ogreien. 10 minut od kopališč« Laško proda proti gotovini § v a rc, Rečic«-Laško. 11050-30 Leseno hišico i« plohov, skoro novo, sa presta viti, 4 X 5.5 m, ki se da uredi** za stanovanje, ugoduo prod« Pavlin, Ljubljana. Jeranova ul. 4. 11447-20 Hišo n« prometnem krajn, pripravno T* kako obrt. kn :m v ceni okoli 140.000 Din. Polovico p'ačam ta koj v gotovini, ostalo po dogovoru. event. rvevra mem hipoteko. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood značko »Obrt«. ' 14.M ?(! Hišo z vrtom >odkleteno, bi ure od ko-odvor« ze 40.000 Kn proda Segatln, Zg. Pirniče 55 — Medvode. 11433-20 Dvonadstropna hiša sredini mest« Celja naprodaj. Le direktne ponudbe do 1. maja n« podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Ugodno«. 11469-20 Hišo z vrtom in gospodarskim poslopjem — pripravno z« upokojenca ali usužbenca — takoj poceni prodam. Sprejmem tudi nekaj hranilnih knji- ic. Pob-ežje pri Mariboru, Šolska ulica 10. 11474-20 Polovico hiše stanovanjske tn trgovske, prodam ob najbolj prometni cesti in centralni legi. Za k-upc« les'sobno stanovanje v solDčtv1 legi. Dopise pod »Ugodna lega« n« oglasni oddelek »Jutra«. 11440-20 Sedemsobno bišo okolica Ljubljana gorenjska stran prodam Okoli hlfte sadno drevje zel en! ad nI vrt ln travnik. 5 minut do tramvaja. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 11582-20 Gostilno s posestvom dobroidočo. cena 180.000 dinarjev, hipoteke 40.000 dinarjev. Okolica Ljubljana. Vilo enodružinsko, novozl dano. 5 sob. kuhinja, ko palnica, vrt. cena 230.000 dinarjev, Ljubljana, Hišo enodružinsko, novoelda no, 2 sobi, kuhinja, vrt, cena 50.000 Dln, hipoteke 41.000 Din. Posavje, proda Realltetna pisarna Adamič, Vošnjakova 4. 11623-20 Komfortno vilo osemsobno, središče LJubljane, prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Knllžlca Mestne«. 11991-20 Gostilniško hišo s 17 stanovanji, dobro obrestujočo, prodam v Ljubljani. Cena 460.000 dinarjev. Ponudbe pod: »Večji del gotovina« na ogl. odd. »Jutra«. 11759-20 Pozor, mesarji, gostilničarji ln trgovci Prodam v LJubljani na preprometnl cesti hišo e tremi vpeljanimi obrti. Cena 360 000 Dln. — Ponudbe pod: »Polovica gotovine« na ogl. odd. »Jutra«. J1760-20 V okolici Celja ok državni cestii napmoda? hiša. Cen« 80.000 Drn — v gotovina potrebno 45.000. Marra Zupan«. Sp, Hudi-nJa št. 32 — Celje. 11735-80 Manjše posestvo v bIHftol Celja v Saviniski dolini knprm takoj. Naslov pri podružnici »Jutra« OeiJn. 11722-30 Enodružinska hiša oova> v MiSin* Celta ngod no n«proda j. N«s'ov pove podružnic« »Jutra« r Celin 11730-20 Za 69.000 Din prnd«m h 1 H o s vrtom v Polju 88 pri Ljubljani. — Naslov pove oglasni odd* lek »Jutra*. 11719-20 Majhno posestvo za trt goveje Sivine rediti kupim. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Malo posest«. 11758-20 S tanovanje Beseda 1 Dtn davek 2 Dln za šifro ali dajanje na slova 5 Dln. Nalmanlši znesek 17 Dln Dvosob. stanovanje a kuhinjo, pririkUnunl, elektriko, vodovodom oddam za maj f Kotm doj-ni X/8, Podnoimk. MCST-81 Dvosob stanovanje s kopalnico oddam • X. majem. Tržaška e. 22. llSOt« Enosob. stanovanje lepo, solnčno, manzardno, oddam 1. maja ali pozneje. Ogledati od 15.—18. ure Bloiweisov« 9/II. 11543-S1 Dvosob. stanovanje pritiklinami ngodivo oddam na Laverci. Po izv« se trgovini Dremelj Fr. 11306-81 Dvosob. stanovanje !ep>. a pritiklinami, v last ni hiii pri g'av. kolodvoru Mariboru oddam stranki mesečne obresti, ki bi mi posodila 50.000 Din pro-vknjiibi. Oddajna doba najmanj 8 let«, Event-uei-no tudi 1 vso oskrbo. Dopise n« podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Ugodno«. 11402-81 Enosob. stanovanje zaprt« verando rn ost«- imt pritiklinami oddam. — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 11430-21 V Celju viH »Regin«« oddam tako krasno dvosobno »♦anovanje « pritiklinami Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutr«« 11458-21 fctfrlsoh. stanovanie vsem komfortotn. v centru mesta s 1. m« tem na rarpoVgo po Titierni ceni. Ponudbe na Og'a». nddeleV »Jntra« pod šifro »Mirno in solnčno«. 11600-31 Dvoaob. stanovanje Enosob. stanovanje Prazno sobo T L nadstropja o<1<1«i « 1. majem aii posoej« na Vodovodni oesti itev. 44. 11564-21 Enosob. stanovanje oddam • 1. m«j«a v Ro4-si dolini, test* Vin/11. Trisob. stanovanje s kopalnico oddam « 1. majem. — LjuKjan« VTI. Lepodvoraka S. 11580-21 Enosob. stanovanje oddam t majem v Koleziji — Koseskega ulica i-. 30. Ogied«U od 10. ure dalje. 11623-21 Dvosob. stanovanje s k-op«.lnlco takoj oddam v Suvobotski ulici 15 — Režig-ad. 11007-21 «ii pnaaoo sobo • kaoias- tom, ali s ma.hno prodeo-bo, v sredini mesta iščem x avgustom. Ponudbe p d »Državna nemeš&enka« na oglaend od.t-k »Jutra«. llU54-21/a Enosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklltiemi, •šče samostojna got]«a. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točna plufc-nica«. 11426-21/« Dvosob. stanovanje s pnrikinami oddam z ma;em solidni sti-anki v Rnini dolini, cei~ta IV'22. 11609-21 Petsob. stanovanie z vs-m komfortom, v no-vili v Levstikovi ul'oi oddam s 1. avgustom. Na-t'ov pove oglasni odde'b!>je v isti hiši, centralno kurjavo, v sredini mesta iščem s 1. avgustom 1934. Plačem trimesečno naprej. Pismene »nudbe na oglasni odde-ek »Jntra« pod tnočko »Trgovec 1500«. 11049-21/a Lepo stanovanje 2 sobe. poselsko »obo ln pritikHne, ne Izven mesta. Iščem za 1. maj. — Plačam 3 mesece naprej. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »3 osebe«. 11717-21a Zakonca Iščeta dvosobno komfortno stanovanie za 1. funlj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »X. nadstropje«. 11749-21a OJIL ... Beseda 50 par. davek 2 Dln £a šifro ali dajanje na rti žt. S»n levo. 11666-38 Sobo »•ačoo in čisto, i eno M dvema posteljama odda® solidnima gospodičnama alt gospodoma aa Gosposvot-tki ceeti 18/1, vrata 77. 11664-88 Opremljeno sobo oddam a 1. majem v THp-ftki U'lsci štev. 29/1 levo. 11681-88 Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu poleg univerze. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11516-23 Prazno sobo oddam samostojnemu gospodu. Separiran vb.»d. elektrika, parket, moderno. Polzve se v drogeriji Hermes, Miklošičeva c. 30 12514-23 Solnčno sobico i posebnim vhodom, e celo oskrbo io souporabo kopalnice oddam v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Juitrn«. 11530-23 Prazno veliko sobo t posebnim vhodom te stopnišča. pripravno ia pisarno aH društvo, takoj ■oddam. Borštnikov trg 1, L ndstir., levo. 11490-23 Sobo lepo, solnčno, oddam 8 gospod ;činema po nizki ceni. Hrenova nI. 12. 11508-23 Stanovanje velikih sob. na jug al" »pad, ves komfort, za 900 do 1100 Din mesečno išče višji uradnik brez otrok — '>na in točna stranka. Ponudbe M j>g'asn' oddelek »Jutra« pod šifro »Jng«. 11355-21/a Stanovanje kupim. Ponudbe n* n«rias. oddelek »Jntra. ood Iifro Solastnik«. 11508-21/a Krasno sobo strogo separiran vhod, oddam za 2150 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 12539-23 Separirano sobo z 1 ali 8 posteljama, po želji 1 zajtrkom, oddam •akoj ali z 1. majem. _ Kopač. Ljubljana VII. pri novi cerkvi. 11538-33 Opremljeno sobo oddam. Poljanska cesta 1? desno. 11550 23 Sobico oddam za 1. maj. Naslov v oglasnem oddelku »Ju • 11554-23 Lepo sobo separirano. oddam takoj «4i a L majem. Rožna ul it- 11464-23 Opremljeno sobo lepo in solnčno, » prostia vbodom, blizu Evrope oddam a 1. niajean. Naslov v •oglasnem, oddelku »Jutra*. ______11680-3» Sobo lepo opremljeno, s posebnim vbodom in upotabo kopalnice oddam s 1. majem na Aleksandrovi oesti Naslov v og-leecem oddelka »Jutra«. 1:684-23 Separirano sobo v centra m-sae oddam. — Naslov v oglasnem oddeik« »Jiitmac. 11676-38 Pisarno s predsobo oddam na Tyrševi cesti 96 veža. 15690-28 Zračno sobo oddam gospodični takoj aH s i. majem v Polakovi nI. št. 17/1, vrata 2. 11677-38 Veliko sobo s štedilnikom oddam takoj miroi stmamki v Zg. Slški — pod hribom št. 239. 11708-38 Sobo strogo separirano, « kopalnico in klosetom, vse pod en!m ključem, v novi hiši, solnčna lega, oddam takoj mirni osebi. — Vprašati v Dvorakovi ulici štev. IS, pritličje desno. 11720-23 Opremljeno sobo blizu kolodvora oddam 8 osebama s tre no ali brez. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. 11746-23 Eno aH dve sobi oddam. Naslov v ogasnem oddelku »Jutra«. 11744-23 Sostanovalko boljšo gosp"dičtvo sprejmem v centru mest«. Nasov v oglasnem oddelku »Jutra« 11713-23 Gospodično sprejmem na stanovanje ln dobro domačo hrano za 500 Dln. soba je čista ln zračna s parketom ln elektriko. — Pod gozdom 10. tik Bel-levue, visoko pritltčle. 11755-23 Bpt-KI* 50 par. lavek i DiU k, Jitro »ii 'i*>*nj« Da*.i »va 5 Din. N»jmanj84 znes-ek 12 Din. Akademik •&« sobo • 1. mi.em. Se-parimn t4kh1, *b«K> nt en mir. Ponudbe i na v «1 bo een« M og:a«ni oddelek »Jutr*« pod »Akademik«. 11ČU9-23« Opremljeno sobo t gvogo eepa.r».rai»im vho- oAujamo proti predpisu 10 Din t znamkah. — »F id « a«, Zagreb, TkoiSi6«T* i. 11853-26 Samostojen gospod srednjih I«t, želi poroSiti gios-po-dlAno, verzi-ra.no t trgovini mešanega bfiga, »li j.« e to£ii!no pravico. Do-prie.* n* oglat-ni oddelek »Jutra« pod šifro »S-e-ča«. 11293-25 Prazno sobo »n«foo, t posebnim rh-o-d m. i»6e gospod. Ponudbe n« ogias.ni odde >k Jutra »od inačico »Stalen 200«. 1.1425-23/a Starejši uradnik t&e separirano (~>b:oo. Podu Jbe z navedbo cene m oiia«. oddofk »Jutra« pod »S-«.l«n pod-B-ajemnil«. Mimo sobico Ce goepodi«ta« » 1. majem. Ponudbe na oglneni oddelek »Jutra« pod Šifro »JI ima«. 11587-23/a Mlada ločenka ne po lastili krivdi s 100.000 Din premoženja. l%če seb! primernega gospoda. Ponudbe na oprl. odd. »Jutra« pod: »24«. 11742-25 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Klavir konatrukci}«, ▼ 4©-br«m et&n.ra k n p i bi. Ponudbe z navedbo cene in opisom k'avirja na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kavk □«. 11231-26 15 strojev za rokavice prod* TWki«, OiovAka e. L 50. _11379-29 Pozor, kapitalisti! Izvanredna prilika! Potrvbtffl k*pit*4 ccm. Din 100.000. Naprodaj kompi«t-na atrojJi* tovarniška naprava m adelovanj« triko* rokavic, molkih, ionskih ter otroških. Kupni p->goj! ln cen* z«4« agod-ne,. — topotam «e prodajo različni dobro ohranjeni šivalni stroj. Ponudb« na požtni preda.! Si, Ljubljana. 11838-28 Izjava 8pod»J podpisani javljam, da ulaem plačnik. dolgov hčerke Frančiške Podrekar. Anton Podrekar. Tržič. 11645-31 Krojači! Dobro ohranjen, eno leto star šivalni stroj po zelo nizki ceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 11571-29 Šivalni stroj nov, po-gresljiv, ugodno prodam. Poiive »e y gostilni pni Raci na Celo-včki oe*tf. 11706-29 Majhno, mirno sobo s posteljo aH z dlvanom Išče-m s prvim majem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Veliko odsoten«. 11808-3Ca Primemo sobo ta samca iščem v okoliši Eežlj^rada ln bližnjem delu Šiške. Pisati ra ogl. odd. »Jutra« pod »Sajnec«. 11829-23a Opremljeno sobo t eepa/re.t»hn vbodom im k^ra.lnieo Vw o o«k-Ho SSiem -m »talno. Ponudbe « navedbo cen« na og'«smi odde-le-k »Jutra« pod Šifro »Uradnik«, 11710-29/a Opremljeno sobo • (rtresrim separatnim tV>-dora <&en g'ae. rada od-potovanja poceni proda Dob-»;<\ Maribor, Tattem-bachova 21. 11472-27 Nemške doge sajamčeno J i* te fra^me. k mene ekfemplare, S me-^f-ce stare oddam. P-nud1*« na: Subotii-a. poŠt. pret. 134. 11227-27 Fazane t* p r i p : o d — diamant, 8<<*te. erebme in kraljevska :*k!>j kupi apoteka t S«»iK- Trna*. Vard«r- si« 11337-27 Preklic Jaa Korošec Maja . kllcujem ln obžalujem žalitve, kl sem Jih Izrekel o Domajku Mati 11 lz Viča 88 tn se mu zahvaljujem. da Je odstopil od tožbe. Korošec Maks. 11642-31 Ueseda 1 Din davek 2Din za šifro ali daianje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato in srebro k a p n j « rafinerij« Aragil) kovin v Lju.Vja.ta. Ilirska ulica Ste*. 86 — vtv-d te Vidovdanrit« cee*« (pri go At.ilnf M^iina). _70 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kožuhovino v shrambo hi strokom ježko mod-prn.iaiTa.nj« ia popravi!« Jot polet j« po polovičnih oenah. Krinarstvo K « n k Ljubljana, Židovska nI. S. Plačilo pri pneviemti. 1,1100-80 Trajne kodre i najboljšim apa/ratom ee-njenim damam po SO Din d«prav! salon Paidaseb Brežice. 1,1343-30 Slike za legitimacije iideJ.nje najhitreje fot-ogTaf Hibšer Rugon. Ljubljana Sv Petre cwt* štev 25. Telefon 3911. 65-30 Vsakovrstno zlato snpnj« po najrišjlh »eoab CERNE — hivelir Ljubljana, Wo»or« ulle« J. Zlato, srebro, plalin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afi-nerij* tla ta — Maribor, Oroinova nl»ca 8. 290-35 Beseda 1 Dm davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanj« znospt 17 nin v tablah ln ia odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! AEBE1TEK Maribor 29 črn planino dobro c-hmmjeti, kupim proti takojšnjemu plačilu, ponudbe na og'esni oddelek »Jutra« pod »Denar«. l'l'5S8-?6 Beseda 1 Din daveK 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Kdor je našel dva ključa n* telesnem obroč k u t Deevs-ki zbornici, naj jih proti nagradi odda t«moš-nji hišni upravi. 11603-38 Enoletno žrebe a-merikanske postne, z dokumenti o roVvu. proda S. Podbo;. Stiožice 123 — pc&n Težica. 11419-27 Srniaka popVnoma ud'r-mai5eneg», 1 je-o «tar"ga. z le-po razvi-trirn« rogovi, po dogovoru p—wi» Mravljak Kristijan. 8v. Anton na Pohorjn — pošta Vuhred. 1.1477-37 Beseda 2 Din davek 2 Din as, šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Akzjol! £a.ka.j odgovora ni? Od-gpvorit« n« ogietni oddelek »Jutra« pod »Ideaii«. 11491-24 Kavcija ln sigurnost Pi>d to šifro in v tej zadevi dvignite prosim v tem oddelku i* Ve«* odgo-ror. U—. 11466-34 Zagrebčan ki v presledkih prebije po ta? iai t Ljubljani posov-n«, Seli p-,7nans,tvo dame tr. -«di konverzacije v eio-venskem jez:ku, — Nasior pisiati na oglasi oddelek »Jutra« pod »Br. 37.366« 11410-24 Uhan i velikim briljantom. J« V'l izgub!:e« od S'arega •rgs po Mestnem trgu, čez trim očrtov je. Proti nag-ad" ga je oddati v oglednem oddelku »Jutra«. 11693-38 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek '"« Din. Dražba avtobusa A ustno Fiat., originalna karoserija, d-obro ohranjem. bo pri »odiJču r Tržiču dne 1. maja. Informacije daje advokat dr. KanrašU-v L;ub ian,i, Tavča.rjeva 10 11412-32 'JK-Siffl Astma, katar, bolezni srca? Seved« samo v Gleichen-bergu v Avstriji — hotel Venedig. 21 dni bivanja, zdraviliška taksa in postrežba 2000 Din. Vplača se v poštni hranilnici v Zagrebu. Zahtevajte pno-epekte. »Kaštel Stari« blizu Splita. Restavracija Kandija. Hrana ln stan 45 Din. 11734-38 Beseda lDln. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Znamke prod*}« posamezro hi v parti:ah Setina v Mariboru. Aleksandrova 35. 11396 39 Beseda 1 Oln dav»>R 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjš1 znesek 17 Din Vino kmeteko, vsako količino kupimo. — Pionudbe na po-dnufeioo »Jutra« t Celju pod »Zadruge.«. 13724-33 Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Preklic! Podpisani prek licu jem besed«, katere »eni izgovori', proti Zupanu Ignaeu. — Kr&ek Franjo, Hrastnik. 11384-31 Kupite in prodaste m if----ir*Tr tt Mn oki»B)»- • predm««« oa>«odM>e f* *rr4ki iromet" kooneijoki ta V* or«dov«iou4 m oakup >■ prodajo, t Ljablj^nri, Kapo-leonoT trf T (a*«pro4 Kfi- lerniike cerkve). Naprodaj raelični Kvalnt, ptetUiii, epec.t4i.,w, pisalni in drugi stroji, glasbila* W«rtbeim in reg. National blagajn«, oprem«, kompletoe z* karam«, pieairn«, kopalnic«, m'«karno, aova jedilni«"* i« orehor« koremin«, antični in goepodiinjskl predmeti, veliko zrcalo, kole««. ofroSki vozički (globoki. Športni to drugo. 11716-6 Prazen tov. avto m»TT*t k Lj»bij*o« p«>« Maribora. M »č« Dopi^ pod »Prero« BoW»tT«« l offiaMk! »Jutr««. lfl«9MfT Mešan ec (k*mriik« ta M«ka) > Po4Vm «*Jd)H>eiJ »e nap«**, 4* f* °a_ « ta ritke noj«, «ko «opl v ta-vorju top!« vod« nek^.iko d»kftgr»moT tr. Roka eold. V t«j baliamski kopel? j« ba kopati nog« 10 minut. V tem fAtn pr«- rnik Josip posestnik, Izdelovalec harmonik, obč, odbornik Itd. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 22. t. m., ob 16. uri iz hiie žalosti na farno pokopališče v Zagorju. Kotredei, dne 20. aprila 1984. Zsdruž-rja elektrarna v Kotredežu. 8927 MUta}«: SBLA PBTTMANM Zagreb, Maaajvkova «. t. frevaem* nidi pr«-rlek«. — Zthterajt« Ort-zpia^ui tueuoT*-oi cenik, 131 Krojači, šivilje zbirajte vse najmanjše odrezke blaga. — Prodaste Jih na kg ugodno. Pišite na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lahki zaslužek«. 3S59 ORIGINALNA FRANCOSKA „Ec!air Vermorel" Jo najboljša pršilnica na »vetu. DeH a pršilnico po najnižjih cenah. Glavno zastopstvo BARZEL, e bole&la«, pe««nj« n*« ta otekJtae k&koc »od«*. Vod«, ki je na«6en* • tie-ikom, prodre v poc«, omeM« trd« koio in kurja v toliki m«d. da B i A ;h lahko br« nota in b--z bri'W« • pruVm odstre LaivAul * nit«' z*j«dno • koreai.no. Izdaten t*voj««k «r. Rok* dobite i« z» 9— Din. Mestni trg St. 19 Sprejme popravila Šivalni stroj kupim ali vzamem v posojilo proti mesečnemu plačevanju 50 Din Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 11675-28 Privatne informacije etrogo zaupne, zaneeij.iv-e: življenje, prejlnj« življenj« družba, ionetek, xve.ze (za-konoiom, n-ezveetoba) preiskuj«, nadzira ta f premija po vseh krajih naže in tujih držav proti zajamčeni di&kreciji informativni zavod Hinko G-locke. Zagreb, Ba,runa Jelači«1« 2,1. Osebni obiski ta pismena vpra-5«n;a, abeolutna dii^kreoija. 11416-31 Naznanilo CenJ. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel znano gostilno pri Starem Tlšlerju št. 24 v ulici. Najvljudneje se priporoča Mihael Bui*ar. 11606-31 Preminul Je župan btvSe občine Kotredel, gospod i@z®rsilk Josip posestnik, izdelovalec harmonik v Kotredežu Pogreb bo v nedeljo, dne 82. t. m. ob 18. url na farno pokopališče v Zagorju. Našega sodelavca bomo ohranili r najlepšem spominu. Zagorje, dne 21. aprila 1984. •Občinska »prava v Zagorju. po nenavadno nizkih cenah avtomobile znamke ~PEL, STUDEBAKERr PERL, BEBFORD radi opustitve. Dajem tudi na udobna odplačila. Primer: Studebaker pulman limuzina 7 sedežev, 8 cyl. z prostim tekom preje 260.000 eedaj Din 150.000. OPEL G. M. C. 6 cyl. Iim. 4 sedežen Dtn 49.950. OPEL motoclkl 500 ccm z elek. inštalacijo Din 12.000. Izkoristite priliko polovične vožnje za časa velesejma pa si Jih oglejte. Na skladišču šasije od 2—8 ln pol ton«1 osebnih voz, avtobus s 27 sedeži. Rezervni deli po najnižjih cenah n oriiitaitr™"""*^-^^ l IŠČEMO ZASTOPSTVO dobrega in rentabilnega predmeta Nudimo garancije. Potrebno skladi-iče v lastni hiši. Prvovrstne referen-oe. Ponudbe na: A gen turo Kramer Julko por. Libmao, Osijek L, Kola- _! A___ia ftQ9A 3937 »v. ; ••■•••■- ' -.p • • 5' » j /■ Maj 1. Drgnit« p-č-mo — S*Tta madotit 11714-24 Beseda 2 Din davek 2 Dir za šifro ali dalanle naslova 5 Dtn. Naimanjšl znesek 20 Din Sin posestnika ta trgovc*. eta.r 30 tet, eimpar.ič-en, želi f.;,-znati taobra-ženo gospo-ilino. staro 18—28 tet, « 60—100 traoč P.n kapitala za usta no-vitev lastnega podjetja. aH i* »e priženi. Vdove nisio iakljuJen-e. Resn-e ponudbe « aliko na ogasni oddelek »J'tm« pod Šifro »Skupna jamoetojnost«. 1:1505-25 Udaje I ženldbe »vi,h *t»';eia. poerednjeimo najd^skretnije. ža c.iSt* po-cude jam?.:mo. Pred bi- jež bi ioiademo vanred^nih par ti ja. Pnaje-tite nas p«nim fK>verenj«in. Prooj^ekt-e ro ra Stil j em o pr e doz n a k om D; n 10 poSt.ma-nka. »F i d e «« Ijegreb. Tkal6i(!«Ta 4. 1,1352-25 Posestnica kra^nezB vinograda n« Sp Štajerskem, v starosti! 61 let. Hi> primernega tnoža v starop-tl do 75 « pre motenjem okrog 80.000 Din ?redtK)«t imajo 'ljKikoiene P^ottdbe t« oGr'-ts oddelek »Jutra« pod »Sigurna bo dočnoet 80.000«. 11442-?5 Obilna L}jW>n* Meetni pogrebn4 »»vod ! Snoči ob 22.30 uri je nenadoma odšel za vedno od nas naš neizmerno ljubljeni, blagi očka, gospod •y posestnih v Kamniku, bivši dolgoletni tajnih Zvezo združenj gostilničarshih obrti dravshe banovine v p• Pogreb nepozabnega rajnika bo v ponedeljek ob 14. url izpred hiše žalosti v Zgornji Šiški št. 219, nakar ga odpeljemo v Kamnik, kjer bo pogreb Isti dan ob 16. uri. V Ljubljani, dne 21. aprila 1934. Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo« ZAGREB, Kiča 73. 3793 sfBssaEsmmgm ?ffg@¥§ki sotrudnik m a n n f a k t n r I s t dobi tako) nameščen]e. Pogoji: starost od 24 do 35 let, vojaščina odslužena. Lastnoročno pisane oferte z navedbo referenc Je poslati na tvrdko Franc Ksav. Souvan Ljubljana, Mestni trg St. 24. PSEV111E10 VSE VRSTE ZGRADB NAČRTE, NADZORSTVO, CENITVE ISTIH, VELIKA ZALOGA CEMENTNIH CEVI VSEH PROFILOV PO STARIH ZELO NIZKIH CENAH. SKLADIŠČE: ŠVABIČEVA ULICA 7, PISARNA: GRUBARJEVO NABREŽJE 8 TELEFON 2426 3834 GRADIDOM Z O. Z^ J. OGRIN, INŽ. G. OGRIN ZDRUŽENJE GOSTILNIŠKIH PODJETIJ v Ljubljani javlja svojemu članstvu in širši javnosti, da je nenadom« preminul njegov dolgoletni tajnik, gospod Ante Pinfar Pogreb pokojnika se bo vrfiil v ponedeljek, dne 23. t. m., ob 14. »rl izpred hiše žalosti, Celovška cesta št. 219 v Zg. Slški, nasproti remizs električne cestne železnice, do železniškega prelaza na Tyrševi cesti, od koder se prepelje v Kamnik, kjer bo pogreb ob 16. uri istega dne. Velezaslužnemu in neumornemu sodelavcu ohrani združenje časten in trajen spomin. V LJubljani, dne 21. aprila 1934. 0.&4 84 Krinka proti krinki Roma« Toda glas se ie grohotal lz vseh Štirih kotov hkratu. O, peklenski pes... Morilec... Divjali smo na okoli, glas Je tekel pred mami. Okrutna megla se je jela trgati. Tu pa tam so stopali predmeti iz oje. Spotaknil sem se... padel naprej... zgrabil na tleh nekoga za grlo. Ni se branil. Njegov vrat je bil hladen in tih, kakor vrat mrliča. Iz megle in groze je zrasel krčevito spačen obraz, ki ga je oblivala kri. Bil je kapitan. Odskočil sem. A spet sem z grozo zaprl oči. Pogledal sem bH v drugi obraz, ki ga je bila menda takisto zaznamovala smrt. Ka" kor izpod kopren, ki so iih vlekle nevidne roke, se je počasi prikazoval iz megla. Bil je sirov, trd obraz, a brezmejen strah ga je bil izmaličij v spako groze. Na pol odprta usta so bJa polna krvi. V zveriženih črtah sem spoznal krmarja. Strel me je vrgel kvišku. Videl sem Younga, kako je zraven mene rasel iz belih dimnih krp. V slepi besnosti je bil ustrelil tja. od koder se je razlegal porogljivi smeh. Njegov obraz je bil raztrgan od sovraštva in gneva. Megia je zdaj hitro padala. Zgostila se je ob tleh in skrila strašne privide. Železna omara, pisalna miza, stoli, Young, vsi predmeti so zdaj rasli iz nje kakor iz plahnečega priboja morskih valov. A kje je bil on?... On, satan, peklenski pes, morilec? Grofeot fe bil utihnil. Samo najino hropeče dihanje se je še oglašalo v tišini. Kie je bil? Med vrati sem zagledal senco. Začul sem nekakšen rezget. Zraven mene Je nekdo besno zarjo red. Plaoti »em naprej kakor ob- »treljena zver. le sem bil skoraj pri vratih... Tedaj je skozi režo vrat mahoma planila pest in me udarila v želodec. Sklopnil sem kakor žepni nož. Spet sem padel. A ne vznak. Vrgel sem se naprej. Razkrečil sem prste, da bi ga zgrabil... Tedaj je brcnil z nogo. Lakast čevelj me Je s peto usekal v čelo. Skozi iskre, ki so se mi zavrtinčile v očeh, sem videl, da je imel čevelj luknjico, ne večjo od penija. Svilena podloga se je belo svetila skozi njo. Nato so se vrata tik pred menotf zaloputnila. Se tisti mah se Je Young zapodil vanje. Vrata so bila zaklenjena. Zabobnelo je, ki Young je odletel nazaj. »Vraga, kako je mogel lopov uiti? Vrata so bila zaklenjena?« je zasigal Young. »Ne, zdaj so zaklenjena. In zaklenil Jih je tisti, ki nosi čevlje, v katerih je luknja. Luknja, ne večja od penija...« »Prekleti čevlji...« je zastokal Young in spet zaman butnil v zaklenjena vrata. Kdor se z vragom bode Slabost in bolečina sta mi trgali drobovje. Opotekel sem se proti vratom. Tik zraven preklinjajočega Younga sem se z drge-tajočlim telesom zaletel v les. Združil sem svoje moči z Youngo- vimi. Zaman. »Treba jih je odpreti, preden vlomi vrata, ki vodijo fz zemlje-vidnice na palubo...« je Young malone zaihtel Vse zaman. Vrata so bila kakor iz železa. »Ovna morava najti... ovna...« sem kriknil in phnfl nazaj. Pogled mi je zblodil po prostoru. Pograbil sem pručico pod oknom. Ko sem udaril z njo v vrata, se je razletela kakor steklo. Trščice so mi ranile obraz. »Razstrelite ključavnico, Young... Razstrelite Jo...« Pok je udaril v prostor. V ključavnici je bila luknja... Okrogla luknjica... to Je bik) vse... Vrata so ostala zaprta. Ključavnica je bila nepoškodovana... »Železen predal iz zakladne omar«.. namestu ovna.« Yoirng je izdrl predal. Bil je iz težkega železa. Young ga je malomarno obrnil... Biseri so se zatrkljali po mizi... prstani so se usuli po tleh... pokrovec zlate ure se je zdrobil.., »Čeprav!... Dober Je... za ovna...« Je zatulil Young. Oba sva zgrabila za železo. Zagnala sva se naprej... v vrata... Les je zahreščal... ključavnica je zavreščala... odbito železo naju je usekalo v prsi... »Zmaga ... zmaga!... Vrata popu§ča'jo...« Spet in spet sva se zaganjala z železnim predalom. Spet in spet je les pokal in se drobil. Spet in spet naju je grizlo železo v prsi. Ničesar nisva čutila... samo nekaj... Naprej... naprej.,, Tedaj sva začula v zemlievidnici zamolkli padec. Padec, ka" kor da bi velikan telebnil po tleh. Kaj je bilo to? Skrivnostna sila naju je vnovič zalučila v vrata kakor dve težki skali. Ključavnica je zagnala svoj zadnji prestrašeni krik. Glasno, ječeoe... A vrata so bila odprta. Z Youngom sva oba hkrati planila čez prag. V zemljevidnici sva našla strašno razdejanje, kakor da b! bil divjal po njej blazen velikan. Stoli so prevrnjeni ležali okoli kamina. Tla so bila pokrita z raztrganimi deli zemljevidov in knjig. Val kričeče luči nam je zaslepil oči. Svetilka pod stropom je bila utrnjena, a zato 'je bil žaromet svetilke na pisalni mizi obrnjen naravnost proti nama. Njegova svetloba naju je klala v oči in nama je za nekaj trenutkov zmedla čute. Vrata, skozi katera sva bila planila v sobo, so ležala v stožcu bleščeče svetlobe, ostala polovica sobe s kaminom vred je pa izginjala v popolni sencL Stala sva kakor na osvetljenem odru fei strmela r temni prostor za gledalce. Oba sva bila zmedena ta pre straž ena... KokoSje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in čobano. Vrord se pošiljajo brezplačno in franko. Dobavlja »e v vsaki množini E. Vajsla, ča&ovec Telefon štev. 59, 60, S, 4. CENE PERJA ZELO ZNI2ANE. ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, KI JIH DOBITE BREZPLAČNO! RADIO-AKTIVNO TERMALNO KOPALIŠČE OGLJIKOVE KISLINE PLICE Dravska banovina Sezona od 1. maja do 15. oktobra. SabtOTftlte Indikacije: revmatlzem, lschla3, ženske bolezni, pomanjkanje teka, ner-voznost, arterioskleroza Itd. I Izčrpni, brezplačni prospekt od potniških trrador od kopallščne uprave Rimskih Topile. 91 PAVŠALNA KURA T pred- ln posezonl za vsakih 10 dni 600 Din, v glavni sezoni 800 Din. aH OBLASTVENO DOVOLJENA 11NG. EOitšTMAH, LJubljana, Zg. šiška 210 prevzema opremo turbinskih, mlinskih, žaginlh, sušilnih, transportnih in stičnih naprav po predloženih načrtih, vodi instalacije ter montaže, posreduje pri kupoprodaji strojev in tehničnih potrebščin ter vrši slične strojnotehnične posle po konkurenčnih cenah. Sprejmemo prvovrstnega mednarodnega špedicijskega strokovnjaka (uradnika) za železniški in paroplovniškl promet. Mora biti samostojen in da Je bil dokazljivo dalje časa zaposlen v stroki mednarodnega odpremništva. Pismene ponudbe s curriculum vitae z navedbo referenc in fotografijo na Publicitas. Zagreb, Ilica 9, pod št. 37.258. 3909 „MAŠA" vrtni s o 1 n č niki vrtne garniture polepšajo vaš dom. Šotori, spalne vreče, poljske postelje in nahrbtniki so veselje za vsakega hribolazca. Cene, kakovosti so brez konkurence! Jugoslovenska tekstilna industrija d.d. Naslov za pisma in brzojave: JUGOTEKSTIL, OSIJEK. ZA ZDRAVLJENJE VSEH VRST RAN hrast, HSajev, turov in ostalih kožnih bolezni ter kot prvo pomo{ pri vseh nesrečah, poškodbah in opeklinah mnogi zdravniki priporočajo »FIT0NIN « »Fttmnin« pT©p-«£i fofekd-jo, u«t*vd krv«Tljenj«, ne dovoli rani, d* »e ut-m-adi in jo rog!« raceli. Steklenic etane 20 Din v kka-r-n«h. Po poŠti p» povzetju 60 Din 2 »T-eilenioi. Po-uč-no knjižico St. 14 pošlje brtTlr*no pni 8. br. 1281 — od 28. julij* 1933. SPOLNE -S" BOLEZNI SIFILIS, KAPAVICO, BELI TOK zamorete izlečlti brez strupenih Injekcij t vbrizgavanj), brez živega srebra ln salvarzana. tisoči žen ln moških se Imajo zahvaliti za svoje ozdravljenje (trajno) na prlroden način preparatu »EROS —- G. 5« BREZ OVIRE V IZVRŠEVANJI] POKLICA Sijajna, priznanja; tisoči zahvalnlc. »Vlgl-tabl« deluje zajamčeno zanesljivo ln zelo naglo. UClnek je t lstlnl presenetljiv. Prot. Herry •« je lzjavU o njem. da »dela pravo čudo«. CJporaba je za zdravje neškodljiva. Cena Dtn 120.—, za posebno močne ln zastarele slučaje Din 200.—. Uspeh zajamčen. V nasprotnem slučaju vrnemo denar. Razpošilja diskretno samo Havrlknva l.abnratnt Praha B5— Nnsle Bo7et^rhova nI 10 1 L CSR ŽIMA" KONJSKA STRUNA (Rosshaar) f J Žimo za timnice (madrace) najboljfle kvalitete, vsake vrst« in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC J E S E, tovarna žime, Stražišče pri Kranja. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizkel miyM(iiN) immm m i g kje bo oglafieval, ker ve, da Ima le dnevnik t vedno polnim malim oglasnikom maso kupnomočnib čitateljev. Št. 1114/34. 3925 Razpis o licitacill. Mestna občina Kranj razpisuje javno pismeno dražbo z& oddajo zgradbe javnega letnega kopališča v Kranju. Pismene, pravilno kolkovane in opremljene ponudbe s potrdilom, da je oferent upravičen vršiti take zgradbe in da nI v zaostanku s plačilom davkov, je vložiti v skrajšanem roku do 2. maja 1934. do 11. ure pri mestni občini Kranj. Načrti, proračun in dražbeni pogoji so na vpogled prf mestni občini, kjer je dobiti tudi načrte v prepisu za 100 Din. Uprava mestne občine Kranj, dne 17. aprila 1934. Predsednik: C. PIRC, 1. r. po&eGtto prodajaCtto $a $l€t& $CIKOn : Dobra in močna kvaliteta gume — za nizko ceno. fla&e ge&Co t Za manj denarja več kilometrov. Ttala doC$no&tt Sigurnost na vsakem terenu s Pneu Bat'a. vlcubct $eCjct S Na tisoče kilometrov v veselem razpoloženju s Pneu Bata. (pridite v ttale prodajaCne. (prepričajte &e. LJUBLJANA Miklošičeva 40 ZAGREB Gunduličeva H BEOGRAD Dečanska 17 ST o p ST < O) P D 'Jrejuje Davorin Kavtjen Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezerse*. L& inaerauu del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi f Ljubljani.