Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 213.
Ppsamezna številka Din 1.—.
LETO IV.
V LJUBLJANI, sreda, 21. septembra 1927.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 30'—.
Neomrissn političen list
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Volk spokornik.
Svetozar Pribičevič, vodja samostojne« demokracije v naši državi, je šel v se in javno obuja kes. Obuja ga zaradi zakona o.zaščiti držive.
Nič bi ne rekli, če bi bili prepričani, da je kes g. Pribičeviča in njegovih tovarišev odkritosrčen. Tega prepričanja pa žalibog nimamo.
G. Pribičevnč se kesa, ker je glasoval za zakon o zaščiti države. Zakaj pa se kesa? Ali mar zato, ker spoznava, da je bil napačen princip nasilja, za katerega se je izrekel z glasovanjem za zakon o zaščiti države? Kaj še! Njemu ni mar za princip in zato se tudi on ne kesa, am-pak on obuja kes in opravlja javno izpo-yed zato, ker se je kolo sreče zasukalo in je danes on sam tisti, ki mora čutiti težko pest vladne moči. Kes pa, ki ga kdo obuja samo zaradi izgube materi-jalnih dobrin, ni pravi kes, ampak je sa-fro na kratek spomin volilcev dobro preračunana finta, da bi se ON zopet usposobil za voditelja »prave« demokracije v deželi. Pametni ljudje takemu kesanju ne bodo nasedli.
V	življenju je že tako, da mora vsak človek nositi za svoja dejanja z odgovornostjo vred tudi posledice. To načelo velja tudi v politki in za politike. Verjamemo, da bi bilo silno lepo, če bi vsak politik lahko vodil svoje volilce za nos enkiat na desno, enkrat na levo, potem zopet nekoliko naprej in zopet nekoliko f)azaj. To gre le takrat in tako dolgo, dokler gre samo za politično taktiko. Kadar pa gre za osnovna politična ali strankina načela, se mora ta igra nehati, ker ljudje le niso popolnoma brez pameti in lastne uvidevnosti, da bi se dali premetavati iz enega političnega koša v drugi kakor krompir ali jabolka pri branjevcih. Politik, ki je enkrat krenil na napačno pot, mora nositi tudi posledice svoje napake, če se izkaže njegova poli-1 va kot napačna, in se mora umakniti v/‘ Političnega življenja vsaj za tako dolgo, da se njegovi politični grehi pozabijo, če se ne mora umakniti celo za vedno, šele v političnem pokoju naj obuja kes, kolikor ga hoče.
Tako delajo vsi politiki po vsem svetu in to pravilo mora veljati tudi pri nas.
Tudi pri nas v Sloveniji. Tudi pri nas so politični pristaši Svet. Pribičeviča mnogo grešili. Grešili so nad Slovenci politično, gospodarsko in kulturno. Kako je sodil slovenski samostojni demokratski prvak o slovenski univerzi v Ljubljani, je znano. Kako so gospodje, ki so imeli in imajo še danes prvo besedo v SDS, podpirali slovensko gospodarstvo, v e tudi vsa Slovenija. S kakšno vnemo so hoteli slovenski jezik prepeljati v srbskega, o tem pričajo njihova glasila. Zato pa je naravnost kruta ironija, če se ravno tisti ljudje danes vsaj navidezno zavzemajo za procvit slovenskega gospodarstva in slovenske kulture in ogorčeno protestirajo proti redukciji slovenskih srednjih šol! Kdo naj jim verjame?
Tudi za naše voditelje SDS prihaja spoznanje. Prihaja morebiti tudi kes in prihaja volja, da bi v poslednjem trenutku popravili, kar so prej v dolgih letih zagrešili. A zakaj prihaja to spoznanje? Zakaj se kesajo? Ali zato, ker spoznavajo, da so grešili? Kaj še! Kdor to verjame, gospodo vodstva SDS slabo pozna! Oni popravljajo, ker bi se radi še nadalje obdržali na višku. Oni bi še vedno radi »vodili« in komandirali. Toda tudi največji slovenski političen teliček se danes že prijema za glavo in se izprašuje, kako je sploh bilo mogoče, da so politični voditelji takega kalibra lahko vodili leta in leta slovensko napredno politiko, ne da bi jih kdo poklical
Rekonstrukcija vlade bo danes izvršena.
SLS VSTOPI V VLADO.
Beograd, 21. sept. Ko je predsednik vlade Velja Vukičevič po 8. uri zvečer odhajal z dvora, je novinarjem ponovil svojo izjavo, ki jo je dal pred vstopom v dvor, da se še vedno ne sme nič pričakovati. Kakor pa se doznava iz dobro poučenih krogov, bo Vukičevič v teku današnjega dne izvršil rekonstrukcijo vlade. Prej pa bo imel še nekaj razgovorov z zastopniki demokratske zajed-liice. Po sporazumu doseženem med dr. Marinkovičem in dr. Spahom ter Veljo Vukičevičem, se bo rekonstrukcija izvršila tako, da bodo demokratje dobili ministrstvo za prosveto, ki bi ga prevzel dr. Kosta Kumanudi. Mesto ministra za šume in rudnike bi prevzel dosedanji minister za socialno politiko Aleksander Miovič. Portfelj socialne politike bi se odstopil Slovenski Ljudski stranki, prevzel pa bi ga sam dr. Korošec. Na mesto notranjega ministra bi prišel dosedanji prosvetni minister dr. Ninko Perič. Demokrati bi na ta način obdržali isto število ministrov in bi zamenjali samo prosveto za šume in rudnike. Radikali bi izgubili en portfelj v korist SLS. Od mest državnih podtajnikov se | bosta baje osnovali samo dve. Eno me- i
sto dobi Jugoslovanska muslimanska organizacija. Mesto državnega podtajnika v prosvetnem ministrstvu bi dobili radikali. Danes na pravoslavni praznik Malega Šmarna, naj bi se končno rešilo vprašanje rekonstrukcije vlade.
Beograd, 21. sept. Glede rekonstrukcije vlade se je sinoči poleg omenjene kombinacije vzdrževala še ena verzija. Po tej bi prišla SLS v vlado z dvema portfeljema: s socialno politiko, ki bi jo prevzel dr. Gosar in s poljedelstvom, ki bi ga prevzel dr. Kulovec. Prosvetno ministrstvo bi dobil dr. Kumanudi, šume in rudnike pa dr. Ilija Šumenkovič. Velja Vukičevič bi obdržal notranje ministrstvo, dr. Ninko Perič bi prevzel pravosodje, na mesto ministra za narodno zdravstvo bi prišel dr. Čeda Mihajlovič, a javna dela bi prevzel Aca Miovič. Glede na to bi zapustila vlado sedanji pravosodni minister dr. Dušan Subotič in zdravstveni minister dr. Savič.
Po zadnjih vesteh pa je dosežen sporazum v tem smislu, da dr. Gosar minister za socialno politiko, proi. Sušnik pa drž. podtajnik v prosvetnem ministrstvu.
Zaključna pogajanja.
Beograd, 21. sept. Konference, ki so se vršil« včeraj, so začele razčiščati zamotani položaj, kakor se je kazal zadnje dni. Vsa sporna vprašanja prihajajo v končno fazo. Politični krogi so čakali samo še na prihod dr. Spaha, da bi se z njim obravnavala vsa sporna vprašanja. Včeraj so se lahko zabeležile nekatere pomembne konference, ki pa so politične kroge pustile v negotovosti, ker ni nihče dal nobenih informacij. Po razgovorih med dr. Spahom in dr. Marinkovičem kakor tudi med njima dvema in Veljo Vukičevičem, ki so se obavili še včeraj dopoldne, se ni še nič vedelo, v kakšno smer bodo krenila sporna vprašanja.
Dr. Voja Marinkovič in dr. Mehmed Spaho sta na skupnem sestanku z Veljo Vukičevičem zahtevala, da se razmerje števila portfeljev uredi na osnovi mandatov, to je v razmerju 112 : 80, tako da bi vsaka skupina za vsakih 10 poslancev dobila po enega ministra. Dalje sta zahtevala tudi nekatera mesta državnih podtajnikov. Toda ni šlo samo za razmerje števila portfeljev v vladi, temveč tudi za vstop SLS v vlado oziroma za izvedbo blejskega sporazuma. To vprašanje je naletelo na precej velike težave. Vendar so se proti večeru začele stvari tako razvijati, da so se že lahko opazili obrisi končne rešitve dosedanjega zapletenega položaja.
Začele so se konference z Ljubo Da-vidovičem. Popoldne je dr. Spaho po-
na odgovor! Danes pa prihaja med ljudi iztreznjenje in spoznanje in danes stojimo pred važno odločitvijo: Ali naj znana klika v SDS še naprej prevrača svoje politične kozolce med nami, ali iiaj gre? Kaj pravi slovenska misleča javnost na to? Slovenski inteligenci prisojamo kljub raznim žalostnim izkušnjam vendar še toliko razsodnosti, da se bo znala postaviti • na svoje noge in ne bo na večno drla za ljudmi, ki se morajo danes svoje politike kesati, za kliko v SDS pa veljajo besede: Ofelija, izgini
v	samostan!
Najprej pokora, potem pa se bo dalo govoriti dalje.
setil Da vidoviča. Ta je dr. Spaha natančno obvestil o svojih prizadevanjih, ki gredo za tem, da se demokratska stranka čim bolj ojači in da zbere vse demokratske skupine v eno. Potem bi oni kot najmočnejša parlamentarna skupina zahtevali oblast za se. Tem prizadevanjem je dr. Voja Marinkovič postavil nasproti svoje stališče, ki gre za ohranitvijo sedanje vladne kombinacije, po končanih uspehih včerajšnjih konferenc izgleda, da se je položaj začel razvijati v pravcu, ki ga zastopa dr. Marinkovič. Spaho in Vukičevič. Na tej vicu.
Eno najvažnejših vprašanj je bila končno določitev ali je za rekonstrukcijo vlade potrebna demisija kabineta ali ne. Popoldne ob 6. so se sestali Marinkovič, )Spnho in ‘Vukiečvič. Na tej konferenci so se postavili na stališče, da se morajo popolnoma urediti odno-šaji med demokrati in radikali na osno-
vi	današnje vladne kombinacije. Po sporazumu te trojice, ki je bil dosežen sinoči, se smatra, da je situacija ugodno rešena. Preostanejo samo še nekatera tehnična vprašanja, med njimi tudi vprašanje razdelitev portfeljev. To vprašanje pa se bo rešilo danes.
Po dovršenem sporazumu med Marinkovičem, Spahom in Vukičevičem bi demokratje pri sedanji rekonstrukciji ne dobili več portfeljev, kakor jih imajo sedaj. Pač pa dobe nekatere važnejše re-sorte, med njimi ministrstvo za prosveto. Za ta resor bodo demokratje dolo- J čili najbrž dr. Kumanudija. Muslimani dobe mesto državnega podtajnika v ministrstvu za agrano reformo. Glede drugih resorov se bodo pogajanja danes na-naljevala. Veliko vprašanje je, kdo dobi notranje ministrstvo: ali ga bo odbržal Velja Vukičevič, ali bo določena kaka druga oseba iz radikalnega kluba. Velja Vukičevič se v tej sestavi še ni odločil. Mislijo, da se potegujeta za to mesto dva resna kandidata: eden bi bil sedanji minister za pošto in dr. Vlajko Kočič, za katerega se zavzema veliko število radikalnih poslancev, drugi pa je dr. Ninko Perič, za katerega se največ zavzema sam Vukičevič.
Tajna pogodba med Italijo in Albanijo
Ženeva, 21. septembra. List albanskih nacionalnih beguncev objavlja tajni pakt, ki je bil sklenjen m-ed Italijo in Albanijo. Pogodba obsega sedem točk, in sicer: 1. Za slučaj vojne med Italijo in Jugoslavijo se Albanija zavezuje staviti vse svoje sile na razpolago in jih podrediti poveljstvu italijanskega generalnega štaba. 2. Italija bo vzela Albanijo v zaščito proti vsakemu vmešavanju njenih sosedov. Podpirala bo Albanijo materialno in moralno, če bo treba pa tudi z orožjem. 3. Albanija daje Itlaiji za 95 let v zakup Valono z vsem njenim glavnim področjem. 4. Pri razdelitvi Jugo-slovije bo Albanija dobila področje okrog Debra in Djakovice in sicer v tistem obsegu, kakor so ga do leta 1912 imeli turški vilajeti. 5. Italijanska vlada zagotavlja Ahmed begu Zogu-u dosmrtno predsedništvo republike. 6. Albanska vlada se zavezuje, da bo podpirala banke in vsa druga trgovska podjetja, ki bi jih Italija osnovala na albanskem ozemlju. Dala bo dalje na razpolago potreben prostor za zgradbo hidroplanske postaje v Porto Romano, 3 milje severno od Drača. 7. Italija se obveže, izvesti konsolidacijo Albanije in ji dati v ta namen vso finančno pomoč.
BOMBNI ATENTAT MACEDONCEV NA VLAK.
Skoplje, 21. sept. Ob eni ponoči je bil pri 115 km izvršen atentat na vlak, ki je vozil iz Strumice proti Djevdje-liji. Eksplodirala je bomba. Vlak se je takoj ustavil. Dogodila se ni nobena večja nesreča. Nedaleč od kraja eksplozije so našli pismo, pisano v bolgarščini in podpisano od makedonskega revolucionarnega komiteta. Zato sodijo, da so atentat izvršili Makedonci.
MARKOVIČ PRI KRALJU.
Beograd, 21. septembra. Finančni ‘minister dr. Bogdan Markovič je bil včeraj pri kralju v avdienci in mu podal poročilo o vseh tekočih poslih.
V	PETEK SE PRIČNO TRGOVINSKA POGAJANJA Z MADJARSKO.
Beograd, 21. septembra. Pogajanja med našo in madjarsko delegacijo za sklenitev trgovinske pogodbe se bodo začela 23. t. m. V prvi vrsti se bodo obravnavala prometna vprašanja med našo državo in Madjarsko,potem vprašanja zavarovalnih družb, predvojnih terjatev, sedežev delniških družb, pupilarnih mas itd. Našo delegacijo tvorijo dr. Bakotič, profesor Todorovič, Aleksander Bodih, Josip Bernot in več ekspertov. Naša delegacija bo razdeljena v dve sekciji: ena se bo bavila s trgovinsko pogodbo, druga pa razpravlja ostala vprašanja. Našo delegacijo bo danes sprejel zunanji minister.
UJEDINJENJE NEMCEV SE IZVRŠUJE.
Dunaj, 21. septembra. Včeraj je dospel sem pravosodni minister, da se udeleži razprave o novem skupnem avstrijsko - nemškem kazenskem zakoniku. Razprava je prišla včeraj popoldne ob 3. na dnevni red.
TUDI GRČIJO OSREČIJO FAŠISTI.
Atene, 21. sept. V Grčiji se je osnovala organizacija fašistov, ki je izdala manifest ultramonarhističnega značaja. V manifestu se omenja kot glavna naloga fašistične organizacije v Grčiji obramba vere, naroda, prestola, obitelji, časti in imovine.
Esdeesarske organizacije prestopajo v demokratsko
stranko.
V zadnjem času je opaziti med slovenskimi esdeesarskimi organizacijami popolen preobrat. Organizacija za organizacijo zavrača esdeesarske metode in sili svoje člane, da korporativno vstopijo v demokratsko stranko. Kakor čujemo, je prestopilo dose-daj že 60 esdeesarskih organizacij v demokratsko stranko in daljni prestopi se še napovedujejo.
Likvidacija esdeesarske stranke se torej pričenja in vsak demokrat mora biti s tem razvojem samo zadovoljen. Seveda pa le v tem slučaju, če ne bo likvidirana samo SDS, temveč če bodo likvidirane tudi njene metode. Če pa bi to postopanje imelo samo ta namen, da izpremeni samo ime stranke, potem je pač bolje, da bi se to gibanje nikdar ne pričelo, ker bo imelo samo eno posledico, da bo še bolj kompromitiralo demokratsko misel.
Je sicer razveseljivo, če je prišlo že tako daleč, da spoznavajo tudi pristaši SDS, da ni ta firma več priporočljiva, toda če izvira to spoznanje samo iz materialistične špekulacije, potem ni vredno to spoznanje piškavega oreha. Nasprotno je vredno vse obsodbe, ker dokazuje, da se gospoda ni niti najmanje poboljšala, temveč da hoče sedaj krošnjariti še z Davidovičevim imenom, kakor je preje z naprednjaštvom.
Novi pokret v vrstah SDS ima zato vrednost le, če poda sigurne garancije, da bo obračunal z vsemi metodami, ki so vladale dosedaj v SDS in tako silno kompromitirale napredno misel. Tu ni mogoč noben kompromis in naj si nihče ne domišljuje, da mora tako špekulativno prestopanje iz ene stranke v drugo skriti stare grehe in jih oprostiti.
Če hočejo nove demokratske organizacije dokazati, da so v resnici demokratske, potem je njihova dolžnost, da stopijo javno na plan in (la javno povedo, zakaj zapuščajo SDS Njih dolžnost je, da že dosedanje delo SDS obsodijo in da obenem dokažejo, da ne bodo nove demokratske organizacije samo lestvica, po kateri bi zlezli stari voditelji SDS v demokratsko stranko. Tu treba poštene in jasne, besede, ali pa je vse to prestopanje iz ene stranke v drugo samo prazen manever, ki samo povečuje stare grehe.
Upamo, da bodo pošteni elementi v SDS dovolj uvidevni, da se ne bodo dali izrabiti in da ne bo njih prvo delo za demokratsko stranko v tem,, da ji privedejo celo kliko iz SDS ter tako škodujejo ugledu demokratske stranke.
Naj bodo ti gospodje demokrati, ne pa es-deesarji in to morajo dokazati!
Svet zveze narodov razsodil proti Madjarski.
V pondeljek popoldne je Svet Zveze naro-do sklepal o rumunsko-madjarskem konfliktu. Za sejo je vladalo povsodi največje zanimanje in mestoma je bila seja naravnost dramatična.
Sejo je otvoril predsednik Villegas in predlagal, da predloži Svet predloge Chamberlaina razv. predloga o sanakcijah obem vladam, da jih sprejmeta. Obe stranki naj bi imeli pravico do decembra ev. odklonitev sporočiti Svetu in bi potem Svet tedaj končnoveljavno o vsej zadevi sklepal.
Italijanski delegat Scialoja je priporočal, da bi Svet še enkrat skušal doseči med obema vladama kompromis.
Chamberlainov nastop proti Madjarski.
Chamberlain je nato izjavil, da ni pokazala madjarska vlada niti najmanjše popustljivosti. . Nasprotno pa je rumunska vlada pokazala mnogo več spravljivosti, čeprav je svoje načelno stališče zvesto branila, »Zelo obžalujem, da moram na tem mestu podati tako izjavo, toda dejstvo, da sem poročevalec v tej tako zapleteni zadevi, me sili, da položim v tej stvari karte odprto na mizo. Svet se bavi že več ko 8 dni neprestano s tem sporom in čas je, da se ta spor konča.	j
Madjarsko stališče
je nato še enkrat branil delegat grof Appo- | nyi. Po njegovem mnenju ne bi mogla imeti 1 direktna pogajanja nobenega uspeha, ker ' zavzemata obe vladi popolno nasprotna na- j čelna mnenja. Spor se da odločiti z: da ali: j ne. Gre za pravice madjarskih državljanov i
Rumunsko stališče je razložil Titulescu. Dočim je bila Rumunija popustljiva, zahteva Apponyi sedaj več ko preje. Apponyi obljublja dalekosežne gospodarske koncesije. To je vse prav lepo, toda če zmaga madjarsko stališče, potem bodo tudi vsi poljski, češkoslovaški, avstrijski in francoski veleposestniki prišli z istimi zahtevami. Temu nasprotno pa je treba pribiti, da je v Rumuniji 97.000 madjarskih kmetov, od katerih je 95 odstotkov deležnih dobrot rumunske agrarne reforme in ni*i
orežitveno vprašanje najvažnejše m zaio za- ; hteva, da se razorožitev pospeši. Bernstorf-iov predlog je bil odkazan 14članskemu odseku, ki bo danes o njem poročal komisiji.
— Osrednji gospodarski odbor Zveze narodov. V drugi komisiji je Loucheur predlagal, da naj ostane gospodarski odsek Zveze narodov v sedanji obliki,' poleg tega pa se naj ustanovi še osrednji gospodarski odbor, ki naj obstoji iz vseh članov gospodarskega odseka ter iz 20 zastopnikov trgovine, industrije in poljedelstva. Te zastopnike naj imenuje Svet Zveze narodov. Osrednjemu odboru naj pripadajo tudi po trije delodajalci in delojemalci in po en član mednarodne trgovinske zbornice in mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu. Večina, govornikov se je izjavila za Loucheurjev predlog.
= Nasprotja med sejmom in maršalom Pilsudskijem postajajo vedno večja. Prvo sejo sejma je otvoril predsednik Rataj z zelo milo kritiko načina, kakor je vlada sklicala sejo. Večina v sejmu je to ostro kritizirala in sprejela resolucijo, ki vlado vsled načina sklicanja sejma vehementno napada. Nato je sejm soglasno sklenil, da se tiskovna naredba vlade odpravi. Prišlo je nato še do ponovnih sporov med maloštevilno vladno skupino in večino sejma. — Pilsudski se je nenadoma vrnil v Varšavo in si dal takoj poročati o parlamentarnem položaju. Dejal je, da se ne bo dolgo prepiral s sejmom in da bo energično naredil red.
— Francoski listi o Briarfdovi ruski politiki. Doznava se, da je dal ministrski svet Priandu popolnoma svobodne roke, da prouči, kateri sklep bi bil najboljši, da se reši incident s sovjetskim poslanikom Rakovskim. Splošno se misli, da bo Briand našel izhod iz tega položaja na sledeči bazi: Rakovski naj v roku 7 dni odide za stalno iz Pariza. Računa se, da bo velik del francoskega javnega mnenja zadovoljen z odpoklicem Ra-kovskega. »Echo de Pariš« piše, da je ta rešitev zelo karakteristična za Brianda, samo treba bo videti, kako bodo vse to sprejeli sovjeti. »Figaro« pa trdi, da bodo sedaj sovjeti v Moskvi triumfirali. Francoska politika je v zadnjem času doživela mnogo neuspehov in sicer neuspeh pri aferi »Lotu-sa«, pri neizvolitvi Belgije v Svet Zveze na-
pr zdravlja korak vlade, ker ni pretrgala odnosajev s sovjetsko R
definitivno
usijo.
eden teh kmetov se ni niti enkrat pritožil i rodov in sedaj ponoven neuspeh pred
pr
proti izvajanju agrarne reforme. Svet se mo ( ra zavedati, da gre tu za dejansko sabotažo agrarne reforme in da so madjarski optanti samo prva četa, ki otvarja boj proti rumun-slci agrarni reformi.
Poročilo Sveta je bilo nato sprejeto.
Nato je še enkrat skušal Scialoja nastopiti v korist Madjarske, kar je Chamberlaina tako revoltiralo, da je izjavil, da odlaga poročevalsko mesto v tej zadevi. Spontane ovacije Sveta pa so Chamberlaina pripravile, da je obdržal poročevalsko funkcijo v tej stvari.
Nato je še enkrat govoril Titulescu in poudarjal, da pomeni agrarna reforma v Rumuniji eden največjih povojnih preobratov. Rumunska sodišča ne delajo nobene razliko med rumunskimi in drugimi državljani. Ce se je Rumunija branila iti pred haaško raz- J
Litvinovim. Treba je, da to dejstvo prisili vsakoga, ki je polagal velike nade v nacionalno unijo, da si izpraša svojo vest in da dobro premisli, kake bi mogle biti posledice v bodočnosti. »Avenir« celo pravi, da nimajo Francozi od sedaj naprej svobodne zunanje politike. Levičarsko časopisje z navdušenjem
Kratke vesti.
Kakor poročajo dunajski listi, bo avstrijska vlada zavrnila socialno demokratični predlog o amnestiji za vse obsojence vsled julijskih dogodkov.
Nemška vlada je izjavila, da je govoril Hindenburg v Tannenbergu z njenim soglasjem da pa nemška vlada ne bo ventilirala vprašanja vojne krivde.
Briand je pristal na to, da bo imel drugo leto na mednarodnem kongresu pravnikov v Clevelandu predavanje.
V Litvi mir še vedno ni vzpostavljen. Nasprotniki fašislovskega režima se zbirajo v gozdovih in so vojaško organizirani. Več ^vojaških oddelkov je morala vlada razorožiti, ker so simpatizirali z nasprotniki režima.
Nova nacionalna vlada je bila ustanovljena v Nankingu.
GOSPOD V ARGAZON, ALI ČTIJETE?
Gosp. Vargazona vabimo,, naj si pride ogledat esdeesarske denuncijante po deželi. Kakor politi kužki hodijo okoli, povešajo oči, obračajo se v stran in sram jih je, poštenega člcveka pošteno pogledali. Konec je njih čednega delovanja po uradih, šolah in podjetjih, kjer so delali zgago med nameščenci, nagajali šefom, nastavljali njim primerne rseba, — zlasti nežne gospodične —, ne*, glede ali so bile sposobne ali ne, potrebne ;ili ne, samo da je bila esdeesarija zadovoljna, a država je, plačevala. Te ljudi bi bilo treba slaviti na odgovor. Ce služkinja ukrade 100 Din jo sučejo gospodje po paragrafih, ako tak denuncijant oslepari državo za tisočake, hodi prešerno med svetom kot me-, cen in ljudski dobrotnik.
Svojih grehov so si svesti, zato se skirvajo po stanovanjih in gostilnah, spe in zdehajo po pisarnah, ker jim itak priamnjkuje dela in raj čitajo »Jutr-o». — A najbolj jih je ud«' rilo odkritje A. G. v »Narodnem Dnevniku*’ ko je popisal čedno dejanje njih generala PrI volitvah v Gorici; sicer je to Žerjavovo dejanje vsakemu Primorcu znano že dvajset let, domačini na deželi pa le niso poznali m jim je sedaj tembolj nerodno.
Torej, g. Vargazon: kar na deželo in vzemite seboj fotografa za pristni album esde-esarije, raznih kverulantov in denuncijantov. V službi so zadnji, v denuncijaciji prvi.
Denunciranec.
Program Neodvisne gospodarske liste.
in madjarska vlada teh z mirovno pogodbo ,	.	.	,
pridobljenih pravic ne more	žrtvovati. Zato	i	kov,	kar bi pomenilo gospodarski polom Rune more sprejeti poročila	tročlanskega od-	I	munije.
bora.	|	-
Strescmann je nato podrobneje razložil Kljub Rcthermerovi akciji so torej Madjari predlog predsednika, nakar je Chamberlain na Svetu Zveze narodov prav krepko pego-usvojil njegovo razlago.	i	reli.
Za ljubljanske občinske volitve je vložena tudi Neodvisna gospodarska tista. Ker vlada za to listo v Ljubljani mnogo zanimanja,, o>bjavljaino njen program, ki se glasi:
-	.	Pred	petimi	leti je bil razpuščen ljubljan-
sodišče, potem je storila to samo vsled iega, j s]?j občinski svet in od tedaj naprej stoji na ker je to tako velika zadeva, da ne more no- j geju abgingjjg uprave gerent oziroma vladni ben državnik tvegati, da bi bila ta reforma j ]fomjsar rj’a se menjava, kakor so se menja-ubita. če bi piodilo madjarsko stališče, bi to vaje politične stranke, ki so dobile odločilen
! vpliv na vsakokratno vlado, i Da ne more biti tako stanje nikdar ko-i ristno za občino, bo vsak razsoden meščan priznal, kajti delokrog avtonomnega zastop-
veljalo Rumunijo 400 milijonov zlatih fran-
Politlčne vesti.
= Vukičevič bo predsednik radikalnega Muba. Dosedaj je bil pri radikalih običaj, ia predsednik vlade ni bil obenem predsednik poslanskega kluba. Tako tudi ni bil Nikola Pašič predsednik poslanskega kluba, pač pa predsednik glavnega odbora in s tem tudi predsednik stranke. Glavni odbor pa danes ni konstituiran in celo ožji glavni odbor je nepopoln. Zato so vladni krogi mnenja, da je klub radikalnih poslancev najvišja strankina instanca. Šele potem, ko bo sklican kongres stranke in ta izvolil nov glavni odbor, bo ta zopet najvišja instanca v stranki. Vladni radikali hočejo, da ima predsednik vlade do sestanka kongresa nad vse trdno pozicijo in zato zahtevajo, da bo Vukičevič tudi predsednik radikalnega kluba. Podpredsedniki radikalnega kluba pa naj bi se izvolili takoj, da bi bila v predsedstvu zastopana vsaka pokrajina.
— Demokratski minister Angjelinovič proti takozvaneinu demokratskemu bloku. Minister Angjelinovič je izjavil dopisniku zagrebških »Novosti« o takozvanem demokratskem bloku to-le:	Mi imamo demokratsko zajed-
nico in zato mislim, da je za nas vsak nov blok odveč. Ali ga naj ustanovimo z g. Radičem, ki je s svojo demagogijo in nezaslišanim terorjem v širokih slojih naroda prava negacija vsake prave demokracije? Ali pa s takozvanimi pašičevci, ki so bili protagonisti politike »nacionalnega« bloka in nosilci velikosrbske ideologije v državi? Ali s stranko g. Pribičeviča, ki je z vzklikom: »Živio jugoslovenski Mussolini!« kot prva začela streljati na parlamentarizem in demokracijo v naši državi? — Mi smo zadostno močni, da tudi sami moremo braniti ustavo in pravice skupščine, če bi jih hotela kaka politična skupina ali stranka ogrožati.«
= 0 spojitvi obeh demokratskih strank pa je dejal g. Angjelinovič: »Ni demokrata, ki bi se ne veselil, če se vrnejo disidenti v matično stranko. To tem bolj, ker je med njimi tudi nekaj nacionalno korektnih in jugoslovenski orientiranih Hrvatov. Naša stranka bi s teni dobila bolj preeanski značaj in tudi po svoji sestavi bi bila bolj jugo-slovenska stranka. Vedno se more govoriti o reuziji, toda o kakem bloku ali zvezi med nami nc more biti niti govora. Ali smo eno ali pa smo si neprijatelji. V vsakem slučaju pa more biti govora o spojitvi le, če se iskre-
no misli in dela, ne pa, da presipavaš kroglice, kadar si na vladi, kadar pa si v opoziciji, da misliš o terorju!« — Obeh izjav demokratskega ministra Angjelinoviča najbrže naši esdeesarji ne bodo posebno veseli.
= Stjepan Radič se klanja Pribičeviču. — Gospod Stjepan Radič je ostal sebi zvest in kakor preje, tako blagoslavlja tudi danes to, kar je včasih proklinjal. Ni v državi politika, ki bi tako mnogo govoril o batinaški SDS, ko gospod Stipica. A tudi Pribičeviču ni niti najmanje prizanesel. Sedaj pa -piše Radičev »Narodni val« o Pribičeviču nakrat sledeče: »Svetozar Pribičevič pametno govori, še bolj pametno piše in najbolj pametno dela. Kajti Pribičevič vodi v prvi vrsti politiko narodne časti in življenskih narodnih interesov.... Vse te in še nekatere druge življenske interese naroda razumeta oba krila demokratske stranke, tako ko HSS ...« — Radovedni smo le, če je po Radičevem mnenju g. Pribičevič najbolj pametno delal, ko je z Obznano nastopil proti Radičevi stranki ali pa tedaj, ko je vtaknil Radiča v luknjo. Ali pa je morda bil Pribičevič najbolj pameten šele sedaj, ko obuja zaradi Obznane kes?
Demokratski klub demantira glavno demokratsko glasilo. »Pravda« je priobčila članek, v katerem razpravlja o številni moči posameznih skupin v demokratskem klubu. Predsedstvo kluba je nato izdalo demanti, v katerem pravi, da je »Pravdina« vest popolnoma netočna, ker se demokratski klub sploh še ni sestal in torej tudi nihče ne more govoriti o kakih nesoglasjih v klubu, še manj o- številčni sili posameznih skupin.
= Poljska resolucija proti napadalnim vojnam sprejeta. Tretja komisija je včeraj sprejela poljsko resolucijo proti napadalnim vojnam in za sklenitev paktov o nenapade-nju. V diskusiji je predlagal holandski delegat, da se tudi vse takoizvane legitimne vojne vključijo v prepoved, pa je s svojim predlogom propadel, ker so proti njemu nastopili Nemci, Francozi in še drugi delegati.
= Nemški delegat proti Boneourjevemu predlogu. Nemški delegat grof Bernstorff je imel na seji podkomisije za holandski in norveški predlog daljši govor, v katerem je nastopil deloma proti Boneourjevemu predlogu. Boncourjev predlog polaga namreč isto važnost na razorožitev, varnost in razsodiščne pakte, dočim je Bernstorff mnenja, da je raz-
stva občine je povsem drugačen kakor delokrog vladnega, komisarja, ki je kolikortoliko odvisen od vpliva vsakokratne odločujoče politične stranke.
Znano je vsakemu Ljubljančanu tudi to, iz kakih razlogov so nastale v naši občini take izjemne razmere. Politična strast med strankami se je tako poostrila, da je bilo redno gospodarsko delo v občinskem svetu onemogočeno, in politična nasprotstva med strankami so dovedla do razpusta občinskega sveta in celo onemogočila nove že razpisane volitve, ker ni bilo drugače mogoče nasprotne politične stranke pritisniti k tlom.
To dejstvo so dobro razumeli ljubljanski volilci, in so tudi pri vsakokratnih volitvah glasno protestirali proti temu stanju s svojo abstinenco. Do 40% volilcev je ostajalo doma.
Občinsko gospodarstvo, napredek in blagostanje Ljubljane pa je vsled tega silno trpelo. Politične stranke namreč niso presojale občinskega gospodarstav z vidika strankar-potreb in koristi, ampak z vidika strankarske pripadnosti in strankarskega uspeha.
Koliko škode je v teh letih trpela občinska uprava in mestno gospodarstvo, je vsakomur dobro znano.
Dne 2. oktobra imajo ljubljanski občani zopet priliko (po petih letih!), da si izvolijo svoje avtonomno zastopstvo. Ako bo tudi sedaj v prvi vrsti politična strast vodila vo-dve, in ako se bo spet vnel ostudni osebni boj po časopisih, bomo dokazali, da se nismo iz preteklosti ničesar naučili in tako se zna zgoditi, da bo še letos ponovno zavladal na magistratu vladni komisar. Če do tega pride, bo to žalosten dokaz, da nismo zreli za občinsko avtonomijo niti v Ljubljani, prestoli« Slovenije.
Zato so se sestali resno misleči neodvisni meščani ljubljanski in sklenili rešiti ugled .Ljubljane in materijelne koristi občanov s tem, da so postavili za občinske volitve dne 2. oktobra »Neodvisno Gospodarsko Listo«, ki naj skuša iz bodoče občinske uprave izločiti vsako politiko ter se posvetiti edinole gospodarskemu delu za občino.
Ta »Neodvisna Gospodarska lista« hoče ustvariti temelj, na katerem se naj zdru*‘J° vsi trezno misleči meščani. Ona hoče oniog -čiti tudi vsem onim, ki so se dosedaj vz vali sodelovanja pri občinski upravi, < zopet zanimajo za njeno gospodar	<
ko soodločujejo o usodi in■ Fa*Y J „ i0 . j Vahimo zlasti vse one, ki so se do sedaj vzdržavali volitev, da nas v tem našem stremljenju podpirajo, ker gre vse delo le v korist naše Ljubljane in njenih prebivalcev iz vseh stanov.
Govorimo gotovo iz duše vseh razsodnih volilcev, da naj ne bo politična pripadnost, nego smotreno 'občinsko gospodarstvo cilj »Neodvisne Gospodarske Liste«.
Lista ne stoipa pred volilce s kakim obsežnim programom, ne da bi preje ugotovila gospodarski položaj občine.
»Neodvisna Gospodarska Lista« se je postavila na stališče resnega gospodarja ki hoče najprej preiskati in presoditi položaj, ka-keršen je, in šele potem pričeti z delom.
Prva naloga izvoljene delegacije na »‘Neodvisni Gospodarski Listi« bi bila predvsem:
1. Ugotoviti, kakšno dedščino bo prevzela občina po gerentstvu in komisarijatu.
2. Koliko znašajo dolgovi občine in v katere namene so bili narejeni?
3. Koliko znašajo ineobhodno potrebni izdatki, ki morajo biti kriti z rednimi dohodki?
4. Ugotoviti mora nadalje, kako stoje razna občinska podjetja, kakor: elektrarna,, vodovod, plinarna, klavnica, mestna hranilnica in druge komunalne ustanove.
5. Ugotoviti hoče, kaj je z loterijskim posojilom.
Vse te bilance morajo izkazati resnično stanje, brez vsakega olepšavanja, tako da bodo vsi občani poučeni, kakšno je pravo premoženjsko stanje občine.
Te ugotovitve so predvsem potrebne, ako hočemo ustvariti realno podlago za nadalj-no stvarno in koristno gospodarsko delo.
Te ugotovitve pa ne more sprovesti nobena politična stranka, ker je vsaka več ali manj vezana z dosedannjim stanjem v mestnem gospodarstvu. To more sprovesti edinole delegacija, ki bo izvoljena na listi »Neodvisne Gospodarske Liste«, ki bo šla na delo svobodnih rok in brez predsodkov.
To delo lahko izvrše le možje, ki so gospodarsko popolnoma neodvisni in ki nimajo nasproti nobeni politični stranki bodisi kakršnihkoli obveznosti. Taki možje so na naši listi.
Občinski svet mora stati v najtesnejše zvezi z volilci, da jih ne samo z gospodarstvom občine seznani, ampak da sprejema iz ni: hove srede tudi inicijativne predloge. Ob&nn 1 naj se zanimajo za občinsko gospodars,vo in s tem prevzemajo tudi del odgovom°stl-Za »Neodvisno Gospodarsko Listo«: Nosilec: Dr. Vinko Gregorič.
Kandidati :
Peterca Franc. — š‘“nS(Kudolt ~ Sedlar Ivan, _ inž. Debelak Muutin. — Dr. Hacin Josip. — Vidmar Stane. — Med-en Viktor.   Inž. Hočevar Alojzij. — Kmetec Simon.
— Kuštrin Mihajlo. Škraba Anton. — Sancin Ivo. — Žirovnik Pavel. — Saksida Franc. - Orehek Matej. — Bartolj Franc. — Dovjak Alojzij. — Škraba Anton. — Zajc Bruno. — Dorčec Ivan. — Marchiotti Ivan.
— Petrič Jožef. — Škrbec Franjo. — Trček Franc. — Stupica Josip. — Preinfalk Franc.
— Japelj Ivan. — Belič Karel. — Kraker van. — Čermelj Kristijan. — Inž. Kosmač
Matej. — Rožanec Mihael. — Lušin Anton.
— Uran Josip. — Kramar Josip. — Dolinar 1 omo. — Škraba Jožef. — Frank Leopold.
— Kreutzer Pavel. — Demšar Heronim. — Boltežar Janez. — Dr. Vovk Viktor. — Bitenc Tomaž. — Demšar Lovro. — Kavčič Ciril. — škof Miroslav. — Bukovic Anton.
Dnevne
— Patrijarli Dimitrije v Sloveniji. Kol poroča -beograjska »Pravda«, je odpotoval patrijarh Dimitrije v Slovenijo, kjer ostane mesec dni ter obišče vse kraje, kjer se nahajajo pravoslavne kapele.
— Naš poslanik v Madridu dr. S'modlaka v Beogradu. Naš madridski poslanik dr. Smod-«ka je prispel v Beograd. Poročal bo zunanjemu ministru dr. Marinkoviču o trgovinskih pogajanjih s Španijo, ki se imajo v kratkem pričeti.
— Prihod nemških novinarjev v Jugoslavijo. V pondeljek 26. t. m. prispe v Mari- \ bor ^večja skupina nemških novinarjev iz J Nemčije. Skupina novinarjev hoče prepoto- , vati celo Jugoslavijo. Iz Maribora se napo- j ■ti jo v Zagreb in Beograd.	;
— »Uradni list« št. 96. objavlja uredbo . glede službene pragmatike za nameščence _ mariborskega oblastnega odbora in zavodov, ki so v njegovi upravi ter razglas, da se ; izdajo dne 25. septembra v promet bioskop- : ske vstopnice državne izdaje.
— Popis interesentov agrarne reforme. — Mestni magistrat ljubljanski je pozval potom uradnega razglasa interesente, ki žele dobiti zemljo na veleposetvu knezoškofije,. da se najpozneje do dne 29. septembra 1927 zglase pri mest. magistratu ljubljanskem. Tozadevni razglas je nabit na magistrtni deski.
— Kongres pravnikov. Knjiga referatov za III. kongres pravnikov je natisnjena. Izven-ljubljanskim članom se je poslala po' pošti, ljubljanske člane pa naprošamo, da jo dvignejo pri vratarju pravosodne palače v Ljubljani. — Stalni odbor.
— Udruženje jugoslovenskih inženjerjev priredi v četrtek 22. t. m. ogled mestne klavnice. Sestanek ob pol štirih popoldne na licu mesta.
— Napredovanje poštnih uradnikov. V poštnem ministrstvu je podpisan daljši ukaz
o	napredovanju poštnih uradnikov.
. ~ Izplačevanje dvanajstega kupona 7% HiVestieijskega posojila iz leta 1921. Finanč-n minister je dal generalni direkciji državnih dolgov na razpolago pri Narodni banki v Beogradu vsoto 14,410.750 Din za izplačilo dvanajstega kupona 7% investicijskega ‘posojilo, ki mu je izplačilni rok dne 15. septembra. Kupone izplačujejo: 1. V vse finančne delegacije; 2. oblastna finančna direkcija v Novem Sadu; 3. vse okrožne in srezke finančne uprave, vsa finančna ravnateljstva in vsi davčni uradi; 5. vsi -posebej pooblaščeni denarni zavodi; 6. generalna direkcija d rt žavnih dolgov v Beogradu.
— Ladjedelnica v Kraljeviči v konkurzu. Nad ladjedelnico v Kraljeviči je bil te dni otvorjen konkurz. Za konkurznega upravitelja je bil imenovan sušaški advokat dr. Ferdo Pavelič. Otvorjen je bil konkurz na zahtevo raznih uslužbencev ladjedelnice in na zahtevo tržaške ladjedelnice »Cantiera Navale«, ki ima terjati od ladjedelnice v Kraljeviči 17.000 lir.
— Investicijsko posojilo mesta Dubrovnika. Mestni občini dubrovniški je dovoljeno najetje 12 milijonskega dolgoročnega posojala pri državni hipotekarni banki. Posojilo Se porabi za razne investicije.
— Razpisano zdravniško mesto. Pri Splošni bolnici v Mariboru je razpisano mesto primarija na oddelku za porodništvo in ginekologijo. Zahteva se kvalifikacija po uredbi ministrstva za narodno zdravje in ministrstva za _ prosveto z dne 17. avgusta 1927. (»Uradni list« z (jne 7_ avgusta 1927). Proš-nJ6j j vl?šiti do dne 1. oktobra 1927 pri
*JVU oblastnega odbora v Mariboru.
— Razpis službenih mest pri ljubljanski Zbornici za trgovino, obrt in industrijo. Zbornica za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje mesto tajnika, odnosno namestnika generalnega tajnika in predstojnika zborničnega urada. Prošnje je vložiti najkasneje do 30. seiptembra 1927. Podrobnosti glej v !»Uradnem listu« št.96. z dne 17. septembra 1927.
— Mednarodni antropološki kongres se otvori te dni v Amsterdamu. Našo državo bo zastopal na kongresu minister na r. dr. Niko Županič.
— Kongres ameriških legionarjev v Parizu. Včeraj je bil otvorjen IX. kongres »Ameriške .legije« (»American legion .). To je prvi kongres ameriških legionarjev, ki se vrši izven mej njihove domovine. Ameriškim le-gijonarjem je bil prirejen v Parizu zelo svečan sprejem. Doslej je prispelo v Pariz 30.000 udeležencev kongresa. Ameriški veterani so oblečeni v posebne uniforme. Seboj imajo godbe, bolnice in vse drugo, kar je potrebno pri tako velikem številu udeležencev. Po kongresu obiščejo Amerikanci tudi druge evropske države.
— Ulice v Milanu z imenom nemških komponistov. Milansko mestno zastopstvo je sklenilo, da imenuje troje prometnih ulic po nemških komponistih Bachu, Beethovenu in Wagnerju. Nekateri italijanski listi proti temu protestirajo, vendar pa se zdi, da milanski mestni očetje od svojega sklepa ne bodo odstopili.
— Odklonjena ponudba. Danskemu pisatelju Torkilu Barford-u je odbita ponudba. Kakor znano je hotel pisatelj prostovoljno sesti na električni stol, da se ga usmrti' z isto električno silo kot se jo uporablja pri zločincih. Pisatelj je hotel s tem nuditi zdravnikom in znanstvenikom priliko, da bi ga poskušali zopet oživeti. Amerikanske oblasti so to ponudbo sedaj odklonile. Neki ameriški varijete je nato stavil pisatelju ponudbo, da bi poskusno usmrtitev podal javno v varijeteju. To ponudbo pa je odklonil Barford.
— Hindenburg na vajah nemške voine niornaricc. Predsednik nemške države maršal von Hindenburg prisostvuje vajam nemške vojne mornarice v bližini kopališka “dnvinenmiinde. Pri vajah sodelujejo 3 nemške linijske ladje, 3 križarke in 3 torpe-
ovke. Istočasno so se imele vršiti vojaške
ajB na kopnem, ki pa so bile odpovedane,
vesti.
ker so reichswehrovci zaposleni pri kmetih, kjer pomagajo pri spravljanju žetve.- ki je bila v opasnosti zaradi skrajno slabega vremena. Nemški listi ob tej priliki pišejo, da je teža 1 angleške vojne ladje večja kot pa 3 nemških linijskih ladij, da so nemški topovi, ki se jih uporablja na ladjah, veliko manjšega kalibra od angleških in drugih vojnih mornaric in pa, kar je najvažnejše: nemški vojni mornarici manjkajo hidroplani in podmorniki, zakaj po mirovni pogodbi ne sme imeti Nemčija orožja te vrste.
— Požar na Kopiših v Kamniški Bistrici.
O	nesreči smo zvedeli sledeče podrobnosti: i,ine 8. t. m. zvečer ob 11. uri je zapazil gozdar Janez Spin, da mu gorita hlev in shram-tja za krmo. S svojo ženo je takoj hitel reševat živino a bilo je prepozno, ker je bila radi dima že zadušena. Mož, ki ga vsak pozna, da je poštenjak od nog do glave, je na ta načiii prišel takorekoč ob vse premoženje.-Zgoreli sta mu dve kravi in pet prašičev. Kar je prihranil v dolgih letih svoje težke in naporne gozdarske službe, mu je sila ognja uničila v	eni	noči. Ker je	nesreča	velika
—	škoda znaša	okoli 15.000	Din in	ni bil
zavarovan za živino — je pomoč nujno potrebna. Zato v prvi vrsti apeliramo na mestno kamniško korporacijo, kateri omenjeni služi pošteno in vestno že dolgo vrsto let, da mu der	.10	priskoči na	pomoč.	Enako
najemniki <	a,	ki imajo v	Spinu	zvesto
nvoč, ki odiučno preganja divje lovce, ki ^so najbrže iz jeze zažgali. Spina naj se končno spomnijo vsi tisti turisti in izletniki, ki so se radi ustavljali na njegovem domu in biii deležni njegovega gostoljubja. Prispevke pošiljajte Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani, ali podružnici v Kamniku, ali župnemu uradu v Stranjah, pošta Kamnik.
— Dva mrtveca pred občinsko blagajno. Iz Novega Sada poročajo: Te dni je prispel v čerabič, srezki poglavar iz Iloka inspicirat občino. Nenadoma so začuli uradniki, ki so se nahajali v sobi poleg blagajniške sobe par revolverskih strelov. Ko so prihiteli na lice mesta so na šli na tleh poleg blagajne srez-kega poglavarja in blagajnika Zivkoviča mrtva. Državno pravdništvo v Novem Sadu je uvedno takoj preiskavo, ki pa zagonetnega slučaja doslej še ni mogla pojasniti. Domneva pa se, da je poneveril blagajnik večje svote denarja ter da je prišel srezki poglavar poneverbam na sled, vsled česar ga je blagajnik ustrelil, nato pa izvršil samomor.
— Troje otrok postalo žrtev bombe. Mladen in Jordan, sinova Andrije Stojakoviča, stara še ne -osem let, sta stikala, ko so starši odšli z doma, po sobi in našla bombo, ki jo je oče prinesel s solunske fronte. Vzela sta nevarno igračo in stekla ž njo na cesto. Na ulici sta srečala Gletno deklico Gjurioo Ristič, hčerko bogatega /Seljaka. Pokazala
i sta bombo tovarišici. Mala Gjurica je z zanimanjem ogledovala peklensko igračo. Mladen pa je med tem pobral oster kamen in udaril ž njim po užigalniku. Bomba je raztrgala na kosce Mladena, ‘Gjurici in Jordanu pa je polomila noge in roke.
— Tihotapec tobaka postal žrtev Neretve. Finančna straža je prijela tihotapca Ivana Kraljeviča baš v trenotku, ko je nesel poln nahrbtnik utihotapljenega to bilka. Tobak so finančni stražniki takoj zaplenili, nezgodnega Ivana pa odpeljali na stražnioo. Nekaj časa je tihotapec brezbrižno sedel v kotu s.rnžnice, hipoma pa je skočil skozi okno in pričel bežati. Finančni stražniki so ga takoj zasledovali, a brezuspešno. Ko je Kra-Ijiveč prispel do brega, se je vrgel v Neretvo, ki ga je odnesla dalje. Ker je za tihotapcem izginila vsaka sled, domnevajo, da je le-ta postal žrtev Neretve.
— Senzacionalna špionaina afera v Vojvodini. V Subotici so prišli na sled senzacionalni špionažni aferi. Pred par dnevi so are tirali tri sumljive ptonike iz Madžarske. Izkazalo se je, da so vsi trije preoblečeni ma-djarski oficirji v službi madjarskega špionaž-nega biroa ter da so v zvezi z onimi osebami v Subotici, ki imajo sorodnike na Ma-djarskem. Eden od teh ljudi, neki nogometaš je potoval ponovno na Madjarsko. Vsakikrat j;‘ nesel s seboj spise, ki so se nanašali na stanje naše vojske. On, neki drugi lopov, pravtako nogometaš ter še dve osebi sta že pod ključem. Pri vseh aretirancih so našli kompromitujoče apose. Špiijoni so bili zelo dobro organizirani. Za predstoječi proces vlada v vsej Vojvodini veliko zanimanje.
— K atentatu v Gjevgjeliji. Policija je za radi atentata v Gjevgjeliji uvedla najstrožjo preiskavo. Poslanec Ignac Stefanovič, na 'ka terega je bil atentat izvršen, trdi, da sta atentatorja lekarnar Taško Anastaškovič in trgovec Hadži Nakovic, oba iz Gjevgjelije. Policija je imenovana dva aretirala in še 13 drugih oseb. Vsi aretiranci trdijo, da so nedolžni. Preiskava se nadaljuje.
— Goreč otok. Iz Newyorka poročajo: Vul-kanični otok Bogoslov, ki je bil razkrit šele leta 1796, nakar je par let pozneje nenadoma v oceanu zopet izginil ter se začetkom 19 stoletja zopet prikazal je te dni, kot poročajo iz Duchporta en sam ognjen steber. Ka-piten nekega parnika, ki se je približal otoku na distanco treh milj, je izjavil, da je zavita vsa površina otoka v gost dim iz katerega švigajo ognjeni stebri. Neštevilne tiče, ki so prebivale na otoku, letajo, oziroma plavajo prestrašene okoli otoka. Daleč na okoli se širi močan vonj po žveplu. Ponoči žari nebo krvavo rdeče. Otok Bogoslov se nahaja v Tihem oceanu med Alasko in Kamčadko.
— Najstarejše tračnice v Evropi. Iz Splita poročajo. Te dni je skočil v bližini Solina (Salone) s tira vagon nekega osebnega vlaka. Več potnikov je bilo ranjenih. Promet je bil več ur prekinjen. Nesrečo so povzročile slabe tračnice, ki spadajo baje med najstarejše v Evropi.
— Sedem mesecev na skalnatem otoku.
Na obali severne Norveške so ribiči našli steklenico, v kateri je bil shranjen listič s sledečo vsebino: »23. februarja 1927. Najdite-
lji pomagajte nam. Trije ponesrečenci smo ter se nahajamo na neobljudenem otoku zahodno od Finnmarken. Pomoč je nujna, ker smo v hudih stiskah.« Sledijo trije podpisi. Oblasti bodo uvedle poizvedovanja, ki bodo pa zelo otežkočena, ker je obala Finnmarken več sto km dolga ter poseda več skalnatih otokov, ki so neobljudeni in nerodovitni. Vprašanje pa je tudi, če so ponesrečenci ladje sploh še pri življenju.
— Misteriozen krvav čin v ženski gimnaziji. V internatu ženske gimnazije v Nagy-Kallo (na Madjarskem) se je odigrala te dni zagonetna drama. V stanovanje profesorja Josipa Szasza je prišel bogati posestnik Josip Fabri, ki je profesorja po kratkem prerekanju ustrelil, nakar je pognal tudi sebi krogi jo v sence. Oba sta obležala pri priči mrtva. V Fabryjevem žepu so našli pismo, v katerem pravi Fabry; »Napadel me je, zato sem ga ustrelil. Odgovornosti za ta čin na-pram svoji rodbini nisem mogel prevzeti, zato sem izvršil samomor.« Kaj je dramo povzročilo, še ni ugotovljeno.
— Razbojniški napad pri belem dnevu. Poldan je zvonilo, ko je Juda Pesch z nožem v roki planil v trgovino trgovca Meho Lipa ter ga dvakrat usekal z nožem po glavi. Trgovec, ki je iztegnil roko, da bi se obranil še nadaljnih udarcev, je zadobil pri tem težko rano. Napadalčev nož je zadel Meho ravno v zapestje ter prerezal žile do-vodnice. Klici na pomoč so privabili mimoidoče. Razbojnik Juda je videl o.pasnost ter pričel bežati. Pasanti so jo ubrali za razbojnikom, ga ujeli -in po kratkem boju ukrotili. Juda Pescha so nato odvedli na policijo, kjer so dognali, da je nevaren razbojnik šele pred nekaj dnevi zapustil zapore v Zenici. Na vsa stavljena vprašanja je individij trdovratno molčal. Sumi se, da je tudi tatvina, ki se je izvršila pred nekaj dnevi, delo .razbojnika Jude. Trgovec Lipa je bil takoj prepeljan v bolnico, kjer je službujoči zdravnik izvršil potrebno operacijo; vendar pa je malo upanja, da ga ohranijo pri življenju, zakaj rana je zelo opasna.
— Rop draguljev v Hamburgu. V nedeljo v noči je neznanec izmaknil iz avtomobila, ki je stal na ABC cesti, potno torbo, v kateri je bila večja množina draguljev, kakor: prstani z briljanti, ogrlice z briljanti, zapestnice, zaponke, japonski uhani z biseri, zlate moške ure itd. Vrednost oropanih predmetov cenijo na 40.000 nemških mark, torej čez 500.000 dinarjev. Uvedena je bila takoj najstrožja preiskava, vendar je do sedaj bilo vse iskanje brezuspešno.
— Kralj vlomilcev aretiran. V Parizu je policiji uspelo, da je dobila v pest 26-ietnega Armand Caulier-a ki ima na 'vesti na stotine vlomov v hotele, ki je bil znan pod imenom
Kralj vlomilcev«. Caulier je v zadnjih letih 135 krat menjal svoje ime.
— Kitajski razbojniki. Znani kitajski igralec Mei-Lang-Fang je bil te dni kot žrtev kitajskih banditov. Banditi so udrli v njegovo v bližini Pekinga se nahajajočo vilo ter zahtevali, da jim izroči 40.000 funtov šterlin-gov. Neki novinar, ki je bil pri igralcu v gostih se je jel z banditi pogajati ter jim ponujati manjšo svoto. Medtem je priklicala služinčad telefonično policijo. Policija je obkolila vilo ter udrla v notranjost, medtem pa so banditi igralca usmrtili, dočim je skočil novinar pravočasno skozi okno ter se rešil. V boju s policijskimi stražniki je kolovodja banditov padel, dočim so njegova dva kom-plica poliejski stražniki obvladali ter odvedli v Peking, kjer sta bila na javnem trgu obešena. Glavi banditov so nataknili na kole ter jih javno razstavili.
Ljubljana.
1— 191etnica septemberskih dogodkov.
Včeraj je preteklo 19 let odkar sta bila nedolžni žrtvi Adamič in Lunder zadeta od krogle avstrijske soldatske, ki jo je vodil poročnik Mayer.
1— Ljubljanska opera. Danes v sredo, dne 21. t. m., se poje v ljubljanski operi Kalma-nova opereta »Grofica Marica«, ki uživa izmed vseh operetnih predstav, ki so bile v zadnjem času igrane na našem odru, največjo popularnost. Opereta se poje v običajni zasedbi z go Poličevo v naslovni vlogi. Cene običajne, posetniki gledališke razstave na ljubljanskem velesejmu imajo na podlagi razstavne vstopnice pravico do 20% popusta pni nakupu vstopnice za opereto.
1— Društvo »Treznost« pričenja s svojimi sestanki v Ljubljani 21. t. m. ob 18.30 na moškem učiteljišču v glasbeni dvorani. Dnevni red prvega sestanka je: 1. Pogovor
o	Mrkunovem »Dinamitu in antidinamitu«. 2. Pogovor o delu v tekočem poslovnem letu in 3. Eventualia. — Bratje in sestre, vsi na »vkup« in pripeljite še mnogo prijateljev (ic) našega pokreta s seboj, zakaj resnobni so dno vi!
1— Nar. žel. glasbeno društvo »Sloga« opozarja cenj. javnost na obilna vprašanja, da nima ničesar skupnega z nameravano prireditvijo tombole neke železničarske godbe, za katero se v teh dnevih prodajajo tablice. Odbor.
Ljubljanska porota.
Nabiralec inseratov.
Pred porotnim sodiščem se je včeraj zagovarjal bivši akviziter E. F. iz Ljubljane. F. je bil lansko leto v službi pri neki anončni tvrdki kot nabiralec inseratov. Dobil je za to 15% provizije in je prav dobro zaslužil, ker je znal dobiti mnogo inseratov radi svojega sigurnega nastopa. Toda kmalu je izstopil iz službe, ker mu je sodišče del zaslužka zarubilo.
F. je nato začel na lastno pest zbirati in-serate. Pri graverju si }e naročil dve štampiljki »Adresar, d. d.« Raznim obrtnikom m trgovcem v mestu in po deželi je dopovedoval, da izide v kratkem velik adresar, da je že osnovana posebna delniška družba zanj in da bo inserat v takem adresarju zelo rentabilen. Na ta način je ogoljufal mnogo podjetnikov za skupno vsoto 11.000 Din.
Razpravi je predsedoval v. s. s. Mladič, državni pravdnik je bil dr. Fellacher, zagovornik pa dr. Kokalj. F. se je izgovarjal na neko tretjo osebo, ki je noče izdati in da gre raje sam v zapor. Tudi pri razpravi je imel zelo siguren in smel nastop.
Porotniki so edino vprašanje potrdili z omejitvijo, da škoda ne presega 10.000 Din. F. je bil obsojen na osem mesecev ječe, preiskovalni zapor se mu všteje v kazen.
Radi prevelikih dolgov na porotni klopi.
Sledila je druga razprava proti 411etnemu krojaču Albinu Korinšku iz Ustja pri Litiji. Obtoženec ni izučen krojač, vendar pa izdeluje preproste obleke. Ima lepo navado, da jemlje pri raznih tvrdkah v Ljubljani, Mariboru in v Zagrebu blago na kredit, svojih dolgov pa navadno nikoli ne poravna. . Že pred vojno je zalezel v dolgove, nakar je odšel delat v Vestfalijo. Po vojni je nadaljeval z napravljanjem dolgov, tako da je prišel v prisilno poravnavo. Seveda ni izpolnil obveznosti, ki so iz poravnave sledile. Trgovcem z manufakturo se je predstavljal kot lastnik velikega podjetja, čeprav je njegova obrt malenkostna in prodaja izdelane obleke sam na sejmih. V Šmartnem je zgradil
80.000	dinarjev vredno hišo, dal pa jo je prepisati na svojo ženo. Njegov dolg pa je na-rastel med tem na 200.000 Din. Ker pa so njegovi dolgovi začeli že dobivati značaj goljufij, je prišel na porotno klop.
Zanimanje za obe razpravi je bilo prav majhno. Korinška je zagovarjal dr. žužek.
Porotnikom je bilo stavljenih dvoje vprašanj: prvo glavno vprašanje o hudodelstvu goljufije in drugo eventualno o malomarnosti pri odplačevanju dolgov.
Državni pravdnik dr. Fellacher je opozarjal na škodo, ki jo povzročajo ljudje, kot je Korlnšek, v naši trgovini.
Dr. žužek, Korinškov branitelj, je naslikal žalostno življensko pot Korinška, ki mora nned drugim skrbeti za osem otrok. Opozoril je na dejstvo, da je bilo v zadnjih letih v Sloveniji več sto konkurzov, med drugimi so tudi propadli nekateri finančni zavodi, ali državno pravdništvo ni dvignilo obtožbe proti nobenemu krivcu. Na porotno klop je posadilo ravno Korinška. Male tatove zapirajo, velike izpuščajo.
Porotniki so glavno vprašanje soglasno zanikali, potrdili pa so soglasno eventualno vprašanje.
Korinšek je bil obsojen na šest mesecev je^če. Razprava se je zaključila ob 6. uri zvečer.
Celje.
c— Plenarna seja občinskega sveta bo v petek, dne 23. t. m. ob šestih zvečer. Na dnevnem redu je volitev upravnega odbora Mestne hranilnice, volitev ubožnega sveta, volitev disciplinarne komisije ter poročila raznih odsekov. Na dnevnem redu je tudi odobritev računskih zaključkov. Govorniške seje opozicije zato niso izključene.
c— Ker je občinski svetovalec Grašner odstopil je prišel na njegovo mesto prof. Anton Cestnik, obl. poslanec.
c— »Nova doba«, glasilo stare dobe, je v torek srečno pokazala blejski pakt in zapisala, da so klerikalci pred veliko blamažo. Že mogoče, gotovo pa je, da je »Nova doba s svojini pogrebom blamažo že doživela in sicer hudo, ki pa bo še hujša, ko bo morala sporočiti imena novih klerikalnih ministrov.
ZAHTEVE TRAFIKANTOV.
Resolucija, sprejeta na protestnem shodu traJikantov radi znižanja prodajne provizije tobaka od 5% na 4% dne 18. septembra 1927 ob 4. uri popoldne v hotelu »Lloyd<-, Sv. Petra cesta št. 7.
Uprava državnih monopolov je izdala na-redbo, s katero se zniža prodajna provizija monopolskih predmetov. Radi tega nesocialnega čina Uprave državnih monopolov, ki onemogoča tisočem ,in tisočem trafikantov življenski obstoj in jih dovede z družino vred na beraško palico, se je sklenilo, nastopiti odločno proti temu in uporabiti vsa zakonita sredstva, da se ta naredba ne uveljavi.
Pribiti moramo, da je že pri 5% prodajni proviziji položaj trafikantov skrajno mize-ren in je njih obstoj vsled pičlega zaslužka, plačevanja visoke dohodnine, drage najemnine Ibkalov, plačevanja obresti za posojila in neprestanega otvarjanja novih trafik, le težko vzdržljiv. Vsled tega so temeljile naše predhodne resolucije na trdnem stališču, da se odstotki zvišajo od 5% na 8%.
Vrhu tega so pa trafikanti, po večini vojne žrtve, ki se izključno preživljajo iz dohodkov svojih trafik in so na podlagi inva-lidskgea zakona, da se jim nudi primerno eksestenco, zadobili trafike. Z gori omenjeno naredbo napravi Uprava državnih monopolov invalidski zakon iluzoren in žene trafikante v propast.
Trafikanti in trafikantinje iz vse Slovenije, zbrani na tem shodu, soglasno najodločneje protestirajo proti temu nesocijalnemu činu Uprave državnih monopolov, ki ima za posledico uničenje trafikantov.
Za odbor:
Peče Adolf, tajnik. — Beline, predsednik.
IZ PISARNE TAJNIŠTVA NARODNO-RADI-KALNE STRANKE.
Mestni odbor NRS sklicuje članski sestanek za šišenski okraj, koji se bo vršil v potek, dne 23. septembra ob 20. uri v salonu restavracije »Reininghaus «v Frankopanski ulici.
Na sestanku bodo govorili kandidati Napredne gospodarske liste za ljubljanske občinske volitve.
Vjudno vabimo vse člane, da se zanesljivo udeležijo sestanka ter da pripeljejo s seboj tudi naše somišljenike in prijatelje.
Narodnoradikalni pozdrav!
Mestni odbor Narodne radikalne stranke v Ljubljani.
Dr. Vladimir Ravnihar s. r. Ivan Petrič s. r.
predsednik.	poslov, tajnik.
Stran 4.
»NARODNI DNEVNIK«, 21. septembra 1927.
Štev. 213.
Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni'1.
Tudi včeraj je bil obisk razstave zadovoljiv. Skupno je včeraj razstavo obiskalo približno kakih 4000 oseb. Obiskovalci si vobče ogledujejo razstavo zelo vestno. Navadno prično v vrtnarskem paviljonu, preidejo nato v kmetijsko razstavo, tej sledi gledališka razstava, nato higijenska, nakar dobe svoje zadnje vtise ob zvokih radio-aparatov ter Ob interesantnosti in barvitosti esperantske izložbe, nakar pridejo na vrsto zabavišča, vrtiljaki in točilnice. Tako romajo ljudje v procesiji drug za drugim iz paviljona v paviljon, iz koje v kojo. Vse na razstavi je vredno zanimanja, je vredno pozornosti. Opozarjamo pri tem na bogastvo kulturnih dokumentov razstave: »Gledališče. — Ljudstvo. — Družba v paviljonu K. Ta razstava bi zaslužila, da ostane dalj časa odprta in da si jo ogleda natančno vsak Slovenec. Spoznal bo na njej prav nazorno, kateri elementi tvorijo kulturo naroda. Ta razstava zgovorno dopoveduje, da Slovenci nismo narod samo od včeraj, temveč da imamo že bogato kulturno tradicijo.
REZULTAT OCENITVE RAZSTAVLJENEGA SIRA IN MASLA NA II. POKRAJINSKI RAZSTAVI V LJUBLJANI.
‘Ocenitev sira in masla na Pokrajinski razstavi Ljubljanskega velesejma se je vršila dne 17. t. m. V komisiji so bili sledeči gospodje: Andrej Šarabon, veletrgovec, Ivan Jelačin, veletrgovec, Franc Verbič, trgovec in inž. Podgornik, ravnatelj drž. kmet. šole na Grmu. Navzoča sta bila gg. svetnik Viljem Rohrmann, predsednik [Pokrajinske razstave Praprotnik ter Anton Rožet, revizor in mlekarski inštruktor Zveze slov. zadrug kot član odbora mlekarskega oddelka razstave.
Maslo je bilo označeno s številkami brez firme. Kot merilo za ocenitev se je vzelo 1. vnanjost 5 točk, 2. testo 5 točk. 3. okus in aroma 5 točk, skupaj največ dosegljivih točk je 15. Rezultat ocenitve masla je:
Mlekarska zadruga, Savica, sreb. kolajna.
Mlekarna Št. Rupert, srebrna kolajna.
Mlek. zadruga, Vrhnika, srebrna kolajna.
Mlek. zadruga, Logatec, bronasta kolajna.
Sirarna Šenčur, bronasta kolajna.
Mlek. zadruga Srednja vas, bron. kolajna.
Sirarska zadruga, Češnica, bron. kolajna.
Osrednje mlekarne, Ljubljana, bron. kol.
'Sirarna Škofja Loka, bron. kolajna.
Mlek. zadruga Rateče-Planica, bron. kol.
Sirarska družba, Bitnje, bron. kolajna.
Sir. zadruga, Hraše pri Lescah, bron. kol. :
Anton Zidar, Bistrica-Mokronog, bron. kol. |
Sirarska družba, Stara Fužina, priznanje, j
Mlek. družba, Podhom-Bled, priznanje.
Mlekarska družba, Podkoren, priznanje. j
Mlekarna Ptuj, priznanje .
•Mlek. zadr., Ribno pri Bledu, priznanje.
Hlebi sira so bili numerirani z zaporednimi številkami brez označbe firme. -Ocenitev je bila na ta način, da se je zavrtalo od vsake firme po dva hleba. Presojalo se je:
1. Zunanjost s petimi točkami. 2. Testo z največ petimi .točkami. 3. Luknjičavost z največ petimi točkami. 4. Okus in aroma z največ petimi točkami. Skupaj največ dosegljivih točk je 20.
Rezultat ocenitve sira je:
Mlekarska zadruga, Radomlje, srebrna kol.
Graščina Neukloster (O. Pollak), sreb. kol.
Franc Poučič, Tešanovci, srebrna kolajna.
Mlek. zadruga, Semič, bronasta kolajna.
‘Mlekarna Ptuj, bronasta kolajna.
Osrednja mlekarna, Ljubljana, bron. kol.
Mlekarna Št. Lovrenc, bronasta kolajna.
‘Mlekarska zadruga, Moravče, priznanje.
Mlek. zadruga, Cerklje ob Krki, priznanje.
Anton Zidar, Bistrica-Mokronog, priznanje.
Stopnja zlata kolajna najmanj 20 točk, srebrna kolajna najmanj 16 točk, bronasta kolajna najmanj 14 točk, priznanje najmanj 12 točk.
V	obeh skupinah ni torej zlate kolajne dosegla nobena tvrdka. Sir je razstavilo 28 firm, maslo pa 10 firm.
BORZE.
20. septembra 1927.
Devize in valute Ljubljana. Berlin 13.52 — 13,55 (13.535), Curih i095 — 1007 )1095,5), Dunaj 7.9925 do 8.0225 (8.0075), London 275.95 — 276.75 (276.35), Ne\vyork 56.64—56.84 (56.74), Praga 168.04 — 168.84 (168.40, 168.45), Trst 308.25 — 310.25 (309.25). s Zagreb. Amsterdam 22.77 — 22.83, Dunaj 7.9925 — 8.0225, Berlin 13.52 — 13.55, Milan 308.75 — 310.75, London 275.95—276.65, Newyork 56.63 — 56.83, Pariz 222 — 224,
Praga 168.01 — 168.81, Curih k094 ---------097;
ameriški dolar 56.175 — 56.375.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 374—374 (374), Celjska 164—0, Ljubljanska kreditna 140—0, Praštediona 850—0, Kreditni zavod 160—0,
Strojne 0—80, Vevče 135—0, Ruše 260—270, Kranjska industrijska dr. 400 — O, Stavbna 56 — 0, šešir 104 — 0.
Ljubljanska blagovna borza (20. sept.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bUp 8 vagonov, in to 2 vagona tramov po notiDrupca, fco vagon naklad, post. po 250, 1 vagon tramičev, strogo po noti kupca, fco vagon meja po 310 in 5 vagonov bukovih drv, suhi, cepanice, do 10% okrogljic, fco vagdn naklad, postaja po IS. Deželni pridelki: Tendenca mirna, haključen je bil 1 vagon turščice. Eksekutivno je bilo prodano: 2 vagona fižola, bokinca, fco vagon Postojna po 370 in 1 vagon fižola mandalo-na, fco vagon Postojna po 390. Cene so ostale nespremenjene.
KARAMBOLAŽA DVEH TOVORNIH VLAKOV V DOBREPOLJAH.
Včeraj ob 13.30 je prisT? na postavi v Do-brepoljah do karambolaže dveh tvornih vlakov. En vlak je stal n« progi, drugi pa se je zaletel vanj. Tender prihajajočega vlaka je razbit. Razbil ga je prvi vagon vlaka, ki se je bil nanj prevrnil. Več vagonov je skočilo s tira ter so zdrčali precej daleč navzdol po viseči progi. Tudi več vagonov tovornega vlaka, ki je stal na progi je poškodovanih. Tir je bil na več krajih pretrgan. Vsled nesreče je bil promet več ur prekanjen. Škoda se ceni na 100.000 Din.
Kaj je nesrečo povzročilo, bo ugotovila preiskava, ki je v teku.
Šport.
Mednarodni teniški turnir v Crikvenici je
končal s sledečim rezultatom: Prvenstvo Jadrana si je priboril Schaffer napram dr. Gostiši s 6 : 0, 6 : 2, kar je bilo pričakovati po njegovih zmagah nad Mullerjem in An-tolkovičem. V finalu za prvenstvo dam je zmagala ga Gostiša gdč. Baglano s 6 : 1, 6 : 4, moškem doublu je zmagal par dr. Miil-ler dr. Lostiša nasprotni par Kazalo in Finka z 1 : 6, 6>: 3, 9 : 7, mešanem doublu pa je porazil par ga Gostiša dr. Muller nasprotnika gdč. Finkovo in Bazalo s 6 : 2, 6 : 1,
Tunney — ranjen. 17. t. m. je zadobil Tunney pri trainiugu precejšnjo rano na očesu, ki je po mnenju zdravnikov taka, da se ne more zaceliti pred 22. septembrom, t. j. dnevom, določenim za boksmatch z iDempseyem. Demipsey sam pa je pokazal pri trainingu tako hitrost dn tako izborno formo, it a se ' strokovnjaki kar ne morejo načuditi.
To in ono.
PARIŠKE SVEČANOSTI NA ČAST AMERIŠKIM LEGIJONARJEM.
Pariz praznuje prihod ameriških legijo; narjev. Velikanska množica ljudstva valov' po ulicah. Raz hiše plapolajo zastave, poudeljek je bil glavni slavnostni dan. \ Trooaderu se je vršila proslava, ki so ji prisostvovali ameriški legijonarji, zastopniki francoske vlade in zastopniki desetih drugih držav, ki so se bojevale za časa svetovne vojne na strani zaveznikov. Višek pi'9„*)v pa je bila velika parada, ki se je pri0®!® opoldne pred ameriškim poslaništvom. IM poslaništva se je pomikal sprevod preko avenije Jena, trga Etoile, Chanips Elisees k pariški mestni hiši. V sprevodu je korakalo
12.000 ameriških legijonarjev s svojimi god' bami. Ob sugestivnem ritmu godbe izborno izšolanih kapel so se pomikali ameriški legijonarji v pestrih uniformah po ulicah. Ljudstvo jih je navdušeno aklamiralo. Zdelo se je kot da koraka po cesti dobro h' vežbana gledališka - skupina: legijonarji 8° oblečeni v miodre, rdeče, črne in rmeBf * uniforme, na glavah imajo velikanske čepice, eden od njih iz Ohia je imel celo škornje s pozlačenimi golenicami, nekega drugega je spremljal uniformiran deček, drugi so bili zopet oblečeni v civilne obleke. Me' legijonarji so korakali oddelki žen v fantastičnih uniformah, ena od njih je imela celo tesno se prilegajoče jahalne hlače. V avtomobilu na čelu sprevoda so sedeli general Pershing, general Savage, šef legije in maršal Foch. Policija je odredila vse polrebn'' . varnostne mere, da prepreči od komunistov najavljene demonstracije. Socialisti se slavnosti niso udeležili, pa tudi niso priredili nobenih demonstracij. V Clichy-u so priredili komunisti na trgu Sacco-Vanzetti protestni meeting, ki se ga je udeležilo kakih
14.000 oseb. -Manifestanti (so nosili Meče zastave s črnim robom. Eden od manifestan-tov je oddal v izložbo neke trgovine, ki je bilo razobesila amerikansko zastavo, revol-verski strel, ne da bi koga ranil. Pozneje manifestanti par zastav raztrgali. 7 oseb F bilo aretiranih.	—
ZA KRATEK ČAS.
Učitelj: »Franček, sedaj pazi. Kupi1®?1,1’ štiri in pol kile mesa, ki ga hočem ra* na ti i dele. Jaz in tvoj prijatelJ ,v,z.„ vsak poldrugo kilo, koliko -ostane tem •
Franček (sin mesarja): Nič, ker ostalo s same kosti.
lija Erenburg:	38
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel S. L.)
Pijeta g;t tudi dva zaljubljenca, ki sta se ko dve ptici spravila v najtemnejši kot. On ni kočijaž, ampak ključavničar. Kočijaži so samo na izvesku. Zato ,pa je, seveda, tukaj srečanje prijateljev! Ona je midinetka in dela lepe klobuke. Sama pa nima klobuka, ker so klobuki veliko predragi. Sicer ji pa zdaj zato ni prav nič hudo, ker bi jo klobuk samo motil. Pod klobukom se tako nerodno poljubuje. To tudi ni vsled vina! Lahko bi se poljubljala tudi na ulici, -pod starim dežnikom. Na ulici pa motijo spet ljudje.
Brez ugovora — vino je dobro! Tudi stari Overnjak, ki pred gostilno prodaja pečen kostanj, tudi ta ga je srknil. Srknil ga je in vzkliknil:	___
—	Mlado vino! Veselo vino!
Ni pa treba misliti, da so Overnjaki tisti, ki lažejo. Lažejo Gaskonci, Overnjaki pa prodajajo kostanj. Starec se veriži nad pečico in z ožganimi prsti prevrača kostanj, ki glasno poka, .kakor bi streljal. Overnjak se smehlja: v Overni je dober kostanj, v Tureni je dobro vino, na belem svetu se pa dobro živi! Ne, Overnjaki niso tisti, ki lažejo!
Najveselejši med vsemi je bil pa Andrej. Bravo Lebon! Delo bo zdaj šlo! Za Andreja je bilo neobliodno, da začne delo. On je kipel ko mošt, ki lahko razžene železne obroče na sodu. Že en mesec je minil, odkar je zapustil Moskvo in, če si odkrito prizna, je bil ta mesec silno dolgočasen. V Kovnu je moral najprej umreti, nakar je mirno vstal od mrtvih v osebi nekega Kazimira Batataj-tisa, ki se je peljal v Pariz, da kupi za cel ducat litovskih ministrstev, ki so do zadnjega časa, kakor se zdi, shajala z edinim Remingtonom, ki so ga našli v ženski progimnaziji, — francoske pišoče stroje: za vsako ministrstvo ducat. Ko se je prepeljal preko francoske meje, se ni več spomnil ne ministrstev, ne pisalnih strojev, svojega priimka se je pa navadil s hvale vredno pridnostjo: priimek ni bil lahak in ga je bilo težko izgovarjati.
Zakaj se je Andrej odločil ravno za Francijo? Prvič je on že iz mladih dni tako popolno obvladal francoščino, da ga je Jea-nne pri prvem spoznanju smatrala za Parižana. Drugič se mu je pa delo v siti in zmagoviti Franciji zdelo najtežje in najbolj brezupno. Bilo je tudi nekaj za tretjič, glede tega »tretjič« se pa Andrej niti sam sebi ni hotel priznati.
•Ko se je v Parizu razgledal, se je -odločil za mornarje. Mogoče je v tem odjeknil spomin na črnomorski upor francoskih mornarjev z Andre-jem Marti-jcm na čelu, mogoče ga je pa samo beseda »mornar navdajala z upanjem. ‘Mornarji so povsod mornarji! Ti I nikdar ne nosijo trdih klobukov in se dobremu viharju ne čudijo. Toulon lahko postane prekrasen Kronstadt.
iDelo se je zaustavilo samo zaradi denarja. Včerajšnji dan je pa vse spremenil. Člani jury-je so položaj rešili. Zdaj se Andrej lahko odpelje v Toulon ali v Brest. Treba mu je le stopiti v -stike z gotovimi ljudmi. In zdaj je tukaj, da se snide s šoferjem, s Pie-rom 'Poitra. Ta ni tak, ko drugi; ta je pravi komunist.
Da, delo se dobro spleta! Andrej je bil vesel. Ko se je spomnil včerajšnjega spora, je začutil napram Jules-u Lebonu nekaj, kakor pomilovanje. Seveda, ta je velik -pisatelj! »Nilski konj« je prekrasna knjiga! Pa kljub ‘teinu ga radi nečesa negotovega pomiluje. Jules Lebon je tak, ko njegovi bogovi in gleda na vse s steklenimi očmi. Kakšen razum! Če se pa natančneje pgoleda _ je on ubog, samevajoč starec. Ne, Andrej je bolj srečen ko on. Lebon ne veruje v revolucijo. Lebon ne ljubi ljudi. In še, in še:
I
tovarn« vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
n alfi n eiti in naiokus n e j Si nemirni kis	vi nsli e 58 a k is a.
lahčavajlt ponudbe, i--i TeSelon Itev. 338«»
TehniSno In hlgljenlžno najmodernej« urejena klsarna v Jugoslaviji. Mmimi LjuMjvna, Dunajska caala It 1a, II. na«**t»-.
  , ------------------------------
■ mr............ ' “■■■lini« i---------------- -
Oglašujte tf,Nar. Dnevniku*.
i Premog - Čebin
\Volfova l/II. - Telef. 2056
Carinsko posredniški in špedicljtkl bureau K
»GROM«
LJUBUANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkam: „GROM“.	Tolelon 2434.
podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod kulantniml pogoji.
Zastopniki druibe spalnih vos S. O. E. sa ekspresne • pošiljke.
W E C K
F
čaše in aparati za ukuhovanje so
    najcenejši, ker so najboljši. Znatno
znižaije cene. Ugodni pogoji! Tovarniške zaloga:
Krekov trg 10 pri tvrdki Fruktus, Ljubljane.
 nrvn.niAkdMkra!
Akumulatorske
naprave
svinčena usedlina in Pe' pel, stara med,
baker
cink. Kupuje se vsaka »Calin« k. d
množina
Zagreb, Mandaličma
1
mar ve veliki pisatelj, da je ozka umazana uličica Tiboumairy zanj strast, svet, življenje? Ubogi Lebon!
In Andreju se je zasmilil -Lebon nekako mimogrede, med dvemi -mislimi -o tiskarni v Toulonu, med dvema vzdihoma o temnopolti Jeanne-i, med dvema kozarcema mladega vina. Globoko in skrbno usmiljenje lahko čutijo samo stari ljudje. Mogoče se bo tudi Andrej kdaj to naučil, tako, no, čez štirideset let, A danes? Danes imamo pa mlado vino!
Vstopil 'je' nov gost. Gospodinja, dajte prosim tudi njemu kozarček! Oblečen je bil
V	žametaste široke hlače in v kamižolo s kozjim krznom odzunaj. Vesela je bila obleka, pa t-udi gost -sam je bil vesel. Pil je vino in se pogosto oziral skozi okno. Koga je neki j tam pustil: prijatelja ali psička? Kaj še! Saj ■ to -je bil najvernejši komunist, šofer Piere
i	Poitra, pred vratmi ga je pa pričakoval ogro-
! men avtomobil. Poitra je vrgel v avtomat
! dva sou in vsi kozarci, polni in prazni, so
i	zazvenčali od grmenja valu. -M a r i o n. kraso-
; tiča Marion!« Mogoče so od te Marion gospo-
: dinjo bclela ušesa, zato sta se pa oba pri-
i	jatelja lahko o vsem dovolj dogovorila. Si-
j cer pa pogovor ni bil dolg.
(Dalje prih.)
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—.
Gospodinje,
šivilje, krojači, ki nimate časa v skupne tečaje in se želite izobraziti v izdelovanju oblek, za Vas je pouk v popoldanskih ali večernih urah. Prič?"
tek 19. t. m. Izdelovale
krojev! Zasebno kr?1 učilišče, Ljubljana, stan trg l9-
Odda se
velika, zračna soba t električno razsvetljavo in posebnim vhodom. Naslov pove uprava lista.
Prodam
salonsko suknjo. Naslov v upravi lista.
trg.- ind. d. d.
LJUB LIHI
GREGORČIČEVA 23
So priporoča so tisk vseh trgovskih, obrtnih, in^“s,!tdiS,<*h LASTN A "kN UG OVEZN i CA. ^^TeIeFON^sT^ 2^521 brošure, cenike, tabele, vabila, lepake, posetnice no-____________
r,, HoUarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. V*i v Ljubljani. Icdajatelj: Aleksander Zeleanikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno