Zdrav Var 2002; 41; 49-54 49 GIBALNE DEJAVNOSTI MEDICINSKIH SESTER V SLOVENIJI * Durda Sima, Divna Eržen UDK/UDC: 379.83; 614.253.5 DESKRIPTORJI: gibalna aktivnost; medicinske sestre; kakovost živl¬ jenja IZVLEČEK - Članek govori o gibalnih navadah žensk. Opredeli speci¬ fičnosti poklica medicinskih sester in jih projicira na ukvarjanje z gibal¬ no dejavnostjo. Namen raziskave je ugotoviti na že predstavljenem vzorcu, koliko medicinskih sester se ukvarja z gibalnimi dejavnostmi, in predstaviti, kako to vpliva na kakovost njihovega življenja. V empiričnem delu so rezultati, ki kažejo, da se medicinske sestre kljub zahtevnemu delovnemu času, družini in otrokom v prostem času ukvar¬ jajo z gibalno drjavnostjo. Prevladujoče gibalne aktivnosti, kot so hoja, izleti, sprehodi, kolesarjenje, kažejo, da se medicinske sestre ukvarjajo s takimi gibalnimi aktivnostmi, v katere lahko vključijo svojo družino. 1. Uvod Raziskava "Medicinske sestre v Sloveniji" je potekala v letu 2001. Raziskavo je organiziralo in vodilo Društvo medicin¬ skih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana. Ciljna popu¬ lacija so bile vse medicinske sestre in zdravstveni tehniki v Sloveniji. Dosegljivo populacijo je predstavljalo 12.248 me¬ dicinskih sester na dan 13. 8. 2001, vključenih v regijska društva in Zbornico zdravstvene nege Slovenije - Zvezo druš¬ tev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije (v nadaljevanju Zbornica - Zveza ) (1). V letu 1999 je bilo od vseh 13.779 zaposlenih v zdravstveni negi 87,4% ali 12.039 članov regijskih društev in s tem Zbor¬ nice - Zveze. V Zdravstvenem statističnem letopisu je za isto leto navedeno, da je izmed vseh zaposlenih v zdravstveni ne¬ gi 3.209 (23,3%) medicinskih sester s fakultetno, višjo ali vi¬ soko strokovno izobrazbo in 10.570 (76,7%) medicinskih ses¬ ter s srednješolsko izobrazbo (2). Vzorec je bil naključen. Realizacija vzorca je bila 43,6% (od poslanih 2450 vprašalnikov je bilo vrnjenih 1057). Reprezentativnost vzorca je bila zagotovljena kljub slabši za¬ stopanosti medicinskih sester s srednješolsko izobrazbo in mlajših od 35 let. Po opisu značilnosti vzorca je uporabljena beseda medi¬ cinska sestra, ki velja za vse profile oseb, ki delajo na po¬ dročju zdravstvene nege v Sloveniji za oba spola (1). Kdo smo m edicinske sestre v Sloveniji? Preprosto vprašanje, na katero je zelo težko odgovoriti. Vendar smo z medsebojnim sodelo¬ vanjem v raziskovalni skupini raziskali našo poklicno skupino in skušali odgovoriti na to vprašanje. Kaj delamo, kako živi- nao, kakšne so naše vrednote, kako se izobražujemo, kakšna je kakovost našega življenja, kako izkoriščamo prosti čas in koliko smo gibalno aktivne? PHYSICAL ACTIVITIES OF NURSES IN SLOVENIA DESCRIPTORS: physical activities, nurses, quality of life ABSTRACT - The article deals with physical activities of women. It defines the specifities of the profession of nurses and their recreation. The aim of the study is to determine on a sample, how many nurses practise physical activities and to present the positive influence of those activities on the quality of life. In the empirical part the shovvn results indicate that nurses in spite of demanding working time, their families and children practise physi- cal activities in their špare time. The prevailing physical activities such as walking, trips and cycling show, that nurses practise such ac¬ tivities that can include also their family members. Po pregledu literature smo ugotovile, da gibalne aktivnosti medicinskih sester in splošni dejavniki zadovoljstva do sedaj niso bili predmet raziskovanja. Na gibalno aktivnost medicin¬ skih sester v vel iki meri vpl ivata vloga v sl užbi zdravstvene nege in vloga žene oziroma matere. Medicinska sestra je strokovno usposobljena profesionalka za področje zdravstvene nege, nje¬ na formalna skrb in pomoč vsebujeta tudi ideale "materinske skrbi". Taka ženska morala pri medicinskih sestrah kaže moč v odnosih, kjer deluje kot strokovnjakinja v zdravstveni negi. Vendar v vlogi "pomočnice" ne zadovoljuje v zadostni meri lastnih potreb ali pa se tem potrebam preprosto odpove. Čeprav imajo ženske danes možnost, da izbirajo med vsemi možnimi poklici, ostajajo poklici socialne delavke, medicinske sestre, negovalke in vzgojiteljice še vedno ženski poklici (3). Konec 19. in v začetku 20. stoletja, je prišlo do ostrega ločevanja na "ženske" in "moške" poklice. Prvi so dobili zna¬ čilnost altruizma in humanosti, drugi pa racionalnosti in učin¬ kovitega tekmovanja (3). Biološke razlage so najbolj prepričljiv argument za razliko¬ vanje med moškimi in ženskimi poklici. Osnovni viri ne¬ enakosti so v delitvi dela in vrednotenju le-tega. Biološka ra¬ zlaga utemeljuje spolno delitev dela z vlogami moškega in ženske v reprodukciji človeka. Te vloge dajejo nekakšno "na¬ ravno predispozicijo", ki je lahko kulturno modificirana, kljub temu pa predstavlja osnovno komponento obnašanja. Razlike med spoloma v delitvi dela gre torej uskladiti v bioevolucij- skem procesu, primernem za ohranitev vrste, in različnem hor¬ monskem delovanju. Vloga ženske v reprodukcijskem proce¬ su je pozitivno opredeljena z nego in vzgojo otrok ter s skrb¬ jo za odrasle. Medtem ko je vloga moškega kot preskrboval- ca družine, skupaj z njegovo dominacijo na ekonomskem, političnem in vojaškem področju, opredeljena pozitivno, nje¬ gova vloga v reprodukcijskem procesu pa je minimalna (4). * Članek je bil že objavljen v Zborniku predavanj - medicinske sestre v Sloveniji, vendar se je uredništvo Zdravstvenega varstva zaradi aktual- n °sti teme izjemoma odločilo za objavo v tematski številki. ^ Sima, dipl. med. ses., D. Eržen, dipl. med. ses., Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, Zaloška 7, 1000 Ljubljana 50 Zdrav Var 2002; 41 Izraba prostega časa med moškimi in ženskami vsebuje očitne razlike. Vzroki za to so različne oblike socializacije žensk v zgodovini. V prostem času moški bistveno več časa kot ženske posvetijo počitku, dodatnemu izobraževanju, dopolnilnemu delu, športnim aktivnostim in sodelovanju v družbenopolitičnih organizacijah. Edina kategorija, kjer ženske porabijo več časa kot moški, je gospodinjstvo. Anali¬ za aktivnosti neporočenih moških in žensk kaže iste razlike, kot so se pojavile pri drugih kategorijah zakonskega stanu. Ta podatek potrjuje tezo, da razlike med spoloma ne nastopijo zaradi situacije, v kateri je zaposlena žena (4). Govoriti o rekreaciji oziroma gibalni dejavnosti medicin¬ skih sester v prostem času pomeni tudi raziskovati kakovost življenja medicinskih sester. Pregled kakovosti življenja na nacionalni ravni nas usmerja v posamezne koncepte razisko¬ vanja življenjske ravni v svetu. Raziskovanje načina življenja in sloga življenja je povezovanje elementov vsakodnevnega življenja z življenjsko ravnjo ter povezovanje življenjskih vzorcev s kulturnimi in drugimi dejavniki (5). 2. Gibalna dejavnost - šport Šport postaja za mnoge ne le zgolj način življenja, pač pa pomembna sestavina kakovosti tega življenja. Mnogi vidijo danes v športu več pomembnih vsebinskih vrednot za sodob¬ nega človeka, za današnjo družbo in njeno prihodnost; za re¬ vitalizacijo družine, nov način izrabljanja prostega časa, za ohranjevanje in izboljševanje zdravja, kineziterapijo, upočas¬ nitev procesov staranja, za razvoj osebnosti, za nove vzorce kulture gibalnega izražanja, za produktivnost in obrambno sposobnost, za alternativo anonimnosti, odtujenosti, kompen¬ zacijo različnih napetosti in ne nazadnje za srečnejše in du¬ hovno bogatejše življenje (6). Plan zdravstvenega varstva Slovenije iz leta 1993 narekuje krepitev zdravih vzorcev življenja. Poudarjena je večja zavest o zdravju in ekologiji, razvoju in povečanju sposobnosti ob¬ vladovanja problemov, o uravnoteženi prehrani, spodbujanju zdrave telesne dejavnosti in drugih dejavnosti v prostem času. Sodobnim ljudem je vse bolj potrebna redna in zadostna športno-rekreativna vadba. Posebej zato, ker zahteva vsak fizični in umski napor določeno psiho-fizično kondicijo. Zaradi pozitivnih učinkov vadbe bi morala le-ta postati ures¬ ničljiva pravica vseh ljudi (7). Predolgo je večina ljudi (tudi Američanov) mislila, da je redna vadba in treniranje le za pouk telesne vzgoje in za resne športnike. Toda navade so se spremenile in dozorele; sedaj spoznavamo, da je redna vad¬ ba prav za vsakogar (8). Gibalna vadba naj bo zdrava, varna in učinkovita. Resnič¬ no učinkovita je, če se izvaja v treh enakih presledkih v ted¬ nu. Odmori naj ne bodo daljši od dveh dni, da ne nastanejo škodljivi vplivi preobremenjevanja. Če so odmori daljši, pogosto pretiravamo, saj želimo nadomestiti zamujeno. Vad¬ ba za zdravje, gibalno sposobnost, za krepitev srca in ožilja, naj traja najmanj 30 minut. Po postopnem 10-minutnem ogrevanju vadimo največ 20 minut s 85-odstotno maksimal¬ no obremenitvijo (7). Z merjenjem in uravnavanjem hitrosti bitja srca oz. srčnega utripa spremljamo stopnjo obremenitve (9). Najvišjo dovoljeno obremenitev določimo tako, da od številke 226 odštejemo le¬ ta starosti za ženske in od 220 odštejemo leta starosti za moške. Dobljeno številko pomnožimo s 85% in dobimo najvišjo mejo srčnega utripa. Z merilnikom srčnega utripa spremljamo utrip. Da bo aktivnost pravilna, določimo tudi spodnjo mejo srčne¬ ga utripa tako, da množimo dobljeno številko s 65%. Najbolj primerna oblika gibalne aktivnosti je živahna hoja, kolesarje¬ nje (na cestnem in sobnem kolesu) in plavanje (10). Harrisova (11) je mnenja, da udeležba v gibalnih aktivnos¬ ti ne predstavlja samo problema vadbe, temveč tudi ustvar¬ janje osebnega in socialnega ravnotežja. Skozi gibalno vad¬ bo se ukvarjamo s prilagajanjem samemu sebi, s svojim ja¬ zom, lastno podobo (percepcijo in konceptom), kar vse sku¬ paj ustvarja temelj lastne podobe. 2. 1. Gibalne dejavnosti v zgodovini in razlike med spoloma Šport v najširšem pomenu je biotična in socialna potreba, ki jo vsaka doba zaznamuje po svoje. Športna kultura je torej od človekovega nastanka do danes vsebina njegovega bivanja. Ravnovesje duha in telesa, skladnost lepega z dobrim, ple¬ menitim, je bila že pri Grkih sinonim za zgled telesne in duševne popolnosti. To ravnovesje ni grška posebnost. Danes jo zgodovi¬ narji odkrivajo povsod. Negativni spremljevalni učinki sodob¬ ne civilizacije to ravnovesje v veliki meri porušijo (6). Zgodovinski pregledi kažejo, da so se v preteklosti z gibal¬ no aktivnostjo ukvarjali predvsem pripadniki moškega spola. Šele ob koncu 19. stoletja je bila telovadba pri nas omogo¬ čena tudi ženskam. Gimnastika in proste vaje so bile dolgo časa temelj športne vzgoje, ki so poudarjale žensko elegant¬ nost in zadostile takratnim merilom lepega vedenja. Doupona in Petrovič (6) ugotavljata, da je po drugi svetovni vojni gibalna dejavnost v učnem programu dijakov in študen¬ tov pomenila družbenopolitično, idejno, vsebinsko in meto¬ dično opredelitev. Predvsem je zagotavljala množičnost v vrstah mladine. Ugotovila sta tudi, da razlik med gibalno izo¬ brazbo deklic in dečkov uradno ni, vendar je osrednji cilj pri dekliški gibalni vzgoji doseči vedno telesno in duševno zdrav ženski spol, sposoben za opravljanje svojih življenjskih nalog. Po drugi svetovni vojni so se ženske začele ukvarjati z raz¬ ličnimi oblikami gibalne vadbe v okviru različnih združenj. Največkrat je to bilo telovadno društvo Partizan. V delovnih organizacijah so začeli delovati t. i. organizatorji rekreacije. Vodili so rekreacijo v prostem času, izlete in pohode, med de¬ lovnim časom pa so organizirali in vodili trenutke za prekinitev in sprostitev "minutke za rekreacijo". Od konca 19. stoletja do danes ugotavljamo skrajševanje delovnega časa in povečanje števila dni, namenjenih počitku in rekreaciji. Z ugotavljanjem novih tehnologij, večjim znan¬ jem ljudi in spremenjenim vrednotenjem posameznih podro¬ čij življenja je prišlo do kakovostnih sprememb, ki so dale možnost individualiziranja načina življenja in porabe. Tako so postale meje prostega časa relativne in v mnogih primerih subjektivno določljive (4). Ženske se individualnih oblik gibalne vadbe več udeležuje¬ jo v zadnjih desetletjih, saj upada število organiziranih oblik vadbe po podjetjih. V zgodovini so pričakovali od žensk, da Sima P, Eržen D. Gibalne dejavnosti medicinskih sester v Sloveniji 51 je bil vsakdo deležen njihove pomoči in nege. Družine in skupnosti so se vedno nagibale k temu, da so ženske sposob¬ ne obvladovati dogodke, biti vedno prisotne in sposobne kljubovati škodljivim vplivom stresne situacije. Le redkokdaj so smele sploh biti bolne ali utrujene. S prevzemanjem de¬ javne vloge v skrbi za svoje zdravje pa so ženske naredile re¬ volucionaren korak (12). 2. 2. Ženske in gibalna dejavnost Lutter, Jaffe, Lee at al. (12) so v raziskavo v Melphomenu vključili 400 žensk. Pomembnost gibalnih aktivnosti je bila razvrščena v 5 kategorij: 1. doseči kardiovaskularno sposobnost, 2. izboljšati tonus mišic, 3. utrditi telo, 4. uravnavati telesno težo, 5. izboljšati lastno podobo. Anketiranke so s pritrdilnim odgovorom odgovorile, zakaj se ukvarjajo z gibalno aktivnostjo: doseganje kardiovaskularne sposobnosti - 82%, izboljšanje tonusa mišic - 82%, utrjevanje telesa - 82%, uravnavanje telesne teže - 78%, izboljšanje lastne podobe - 70%. Določene psihične pridobitve so težko merljive, zato se v raziskavah ne pojavljajo pogosto. V omenjeni raziskavi je ugotovljeno, da so ženske, ki so bile vključene v raziskavo, doživele spremembe v življenju, v osebnih odnosih in samo¬ spoštovanju. Očitno ženske, ki so dejavne, nimajo samo zdravega telesa, temveč se tudi dobro počutijo. Lutter, Jaffe, Lee at al. (12) predlagajo razmislek o nasled¬ njih vprašanjih za sleherno žensko pred odločitvijo, ali se bo začela ukvarjati s vadbo: 1- Koliko ur na dan delate? 2. Koliko ur na dan ste v službi? 3. Koliko stopnic povprečno prehodite na teden? 4. Koliko ur na dan porabite za hišna opravila? 5. Koliko ur ali minut na dan imate samo zase? 6- Koliko je vabljiva za vas gibalna dejavnost? 7. Kaj bo vaše bistveno merilo na začetku programa gibalne dejavnosti? 8- Premislite o vašem trenutnem urniku. Kakšne možnosti imate, da vsak dan posvetite vadbi pol ure ali eno uro? 9- Ali rajši telovadite sami, skupaj s prijatelji ali množično? 10. Kakšni so vaši stvarni cilji, ki se nanašajo na gibalno vad¬ bo v naslednjih treh tednih? 2- 3. Gibalna dejavnost v Sloveniji Občasne raziskave gibalnih aktivnosti v Sloveniji, ki jih iz- va jajo strokovnjaki s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, še vedno kažejo na premajhno vključevanje Slovencev v rekreativne dejavnosti glede na razpoložljive možnosti. Družina kot institucija v sociološkem pomenu omogoča spremljanje veliko družbenih pojavov. Ena izmed raziskav (6) je pokazala, da se več kot 50% družin pri nas z gibalno dejavnostjo sploh ne ukvarja. Pri tem je odločilni dejavnik izobrazba staršev, ki hkrati vsebuje osveščenost o pomenu športne vzgoje v družini in za to potrebna materialna sredstva. Energijski motorični potenciali odraslih občanov v Sloveniji so tako zaostali, da so celo 21- letni očetje in matere pod motorično stopnjo 9- do 12-letnih dečkov in deklic. Podatki so izbrani iz longitudinalne študije Športnorekreativna dejavnost Slovencev v letu 1998 (6). Neustrezna gibalna naravnanost družine se kaže v padcu mo¬ toričnih sposobnosti njenih otrok. Predvsem matere se zavzemajo za športno dejavnost v okviru družine, medtem ko se očetje raje ukvarjajo s športno rekreacijo s prijatelji in znanci (6). Nobena dejavnost ni zgolj individualni izraz, ampak se odvija v socialnem kontekstu (4). Proučevanje socialnoekonomskih dejavnikov na nacionalni ravni omogoča tolmačenje gibalne dejavnosti Slovencev v prostem času. Prosti čas je izredno pomemben del časa v človekovem vsakdanjiku, če ni namenjen zgolj delovnim in družinskim obveznostim, ampak predvsem dejavnostim, ki pomenijo sprostitev in zadovoljstvo ter ljudi usmerjajo v sa¬ mouresničevanje. V ta sklop sodi tudi dejavnost vzdrževanja telesne in duševne kondicije (4). Na izkoriščanje prostega časa oziroma vključevanje v raz¬ lične gibalne dejavnosti vpliva več dejavnikov. Izsledki raz¬ ličnih socioloških raziskav kažejo, da na zdravstveno stanje vpliva socioekonomski položaj, iz česar sledi, da večje razpo¬ laganje z materialnimi oziroma nematerialnimi viri pozitivno vpliva na večjo osveščenost o zdravju, škodljivih navadah. Od dejavnikov tveganja se je telesna nedejavnost pokazala za najbolj kritično področje v Sloveniji. Biti telesno pasiven po napornem delavniku je v primerjavi s kajenjem in pitjem alkohola družbeno še najbolj sprejemljivo in razumljivo, predvsem pri ženskah, ki so obremenjene z delom in družino. Sklepne ugotovitve raziskave so pokazale, da 87% žensk in 85% moških ne skrbi za svoje zdravje, saj ima vsaj eno zdravju škodljivo navado. Med temi navadami je najpogos¬ teje telesna nedejavnost oziroma neredna telesna vadba, sledita ji pitje alkohola in kajenje (4). 3. Empirični del Z raziskavo smo želeli ugotoviti, koliko so medicinske ses¬ tre v Sloveniji gibalno dejavne. V ta namen smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja: 1. Kako pogosto se medicinske sestre ukvarjajo z gibalno oziroma rekreativno dejavnostjo? 2. Koliko časa traja športna vadba? 3. S kakšno gibalno (športno) dejavnostjo se ukvarjajo medi¬ cinske sestre? 4. Kako opravljajo svoje delo (stoje, sede, prisilna drža...)? 5. Kakšen je pomen gibalne dejavnosti v življenju medicin¬ skih sester? 52 Zdrav Var 2002; 41 6. Kako oziroma koliko gibalna dejavnost izboljša duševno kondicijo medicinskih sester? Namen in cilj raziskave je, da na osnovi ugotovljenega stanja interpretiramo in javnosti predstavimo gibalno dejav¬ nost ali nedejavnost medicinskih sester v Sloveniji, načrtuje¬ mo in predlagamo določene ukrepe za boljšo kakovost živ¬ ljenja medicinskih sester. Šport je namreč dejavnost, ki iz¬ boljšuje zdravje in telesno sposobnost ljudi. 3.1. Material in metode Raziskava je bila narejena novembra 2001. Študija zajema 2450 medicinskih sester iz vse Slovenije. Naključni vzorec je bil pridobljen s seznama članstva Zbornice zdravstvene nege Slovenije - Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije s soglasjem njenega Upravnega odbora. Podatke smo dobili s pomočjo pisne ankete. Razposlanih je bilo 2450 pisnih vprašalnikov članom regijskih društev medi¬ cinskih sester in zdravstvenih tehnikov po Sloveniji. Vsaka medicinska sestra je z vprašalnikom prejela pisemsko ovoj¬ nico z znamko, da je lahko anonimno odposlala izpolnjen vprašalnik. Anketni vprašalnik je bil anonimen, sestavljen iz 104 vprašanj. 3. 2. Rezultati Zbrani podatki so bili obdelani s pomočjo statističnega računalniškega programa SPSS. Od 2450 razposlanih anket¬ nih vprašalnikov smo jih dobili nazaj 1057. Med njimi sta bili 1002 ženski in 55 moških. nikoli nekajkrat 1-3 krat enkrat 2-3 krat 4-6 krat vsakdan brez na leto na mesec tedensko tedensko tedensko odgovora pogostost Slika 1. Pogostost ukvarjanja z gibalno-rekreativno dejavnostjo Na anketno vprašanje, kako pogosto se medicinske sestre ukvarjajo z gibalno-rekreativno dejavnostjo, je 24,8% anke¬ tirancev odgovorilo enkrat tedensko, 22% dva- do trikrat tedensko, 18% enkrat do trikrat na mesec, 4% vseh anketi¬ ranih je odgovorilo nikoli, 0,7% na vprašanje ni odgovorilo. Slika 2 prikazuje, koliko časa traja vadba medicinskih ses¬ ter. Največ jih je odgovorilo, da njihova vadba traja 40-60 mi¬ nut, in sicer 24,9%, 23,3% medicinskih sester telovadi 20-40 minut, 22,1 % pa eno do dve uri. 6,4% anketiranih ni odgovo¬ rilo na zastavljeno vprašanje, kar je logično glede na pred¬ hodno vprašanje (nikoli ne vadijo oziroma niso odgovorili). do 20 min 20 - 40 min 40 - 60 min 1-2 uri 2 uri in več brez odgov čas vadbe gibaIna dejavnost Slika 3. Vrste gibalnih dejavnosti Iz slike 3 je razvidno, da največ, kar 77,7% medicinskih j sester hodi na sprehode in izlete, 46% medicinskih sester je [ odgovorilo, da kolesarijo, 35,2% medicinskih sester pa hodi v hribe. Druge gibalne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo I medicinske sestre, so: plavanje, smučanje, deskanje na j snegu, aerobika, igre z žogo, ples, tek v naravi. Slika 4 prikazuje, kako medicinske sestre opravljajo svoje j delo, in sicer: 63% medicinskih sester pri svojem delu občas¬ no sedi, 55% pogosto opravlja svoje delo stoje, 64,8% [ pogosto hodi, 41,5% medicinskih sester ima pri svojem delu j pogosto prisilno držo, 39,3% pa dviguje pogosto težja bre- r mena. Kakšen je pomen gibalnih dejavnosti v življenju medicin- i skih sester, je razvidno iz slike 5. Vprašanje je bilo postav- [ Ijeno po lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni, da gibalna dejav- ( nost ni pomembna, 5 pa, da je zelo pomembna. 49,9% medi- I cinskih sester je odgovorilo, da je gibalna dejavnost zelo j pomembna v njihovem življenju. Kako vpliva gibalna dejavnost na duševno kondicijo medi- f cinskih sester, je razvidno iz slike 6. Vprašanje je bilo postav¬ ljeno po lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni majhen vpliv, 5 pa velik. 55,8% medicinskih sester meni, da gibalna dejavnost I zelo ugodno vpliva na njihovo duševno kondicijo, 0,9% pa Sima D, Eržen P. Gibalne dejavnosti medicinskih sester v Sloveniji 53 Slika 4. Telesna obremenitev pri delu Slika 5. Pomen gibalne dejavnosti 60 1 2 3 4 5 brez odgovora vpliv Slika 6. Vpliv gibalne dejavnosti na duševno kondicijo tneni, da malo vpliva na duševno kondicijo. 1,0% anketi¬ rancev ni odgovorilo na vprašanje. 4. Razprava Ob začetku raziskovanja in iskanja primernih raziskovalnih v prašanj in postavljanje hipoteze nas je prevzemala misel, da s e medicinske sestre glede na svoja teoretična znanja, pri¬ dobljena v procesu izobraževanja, ne ukvarjajo veliko s šport- no-rekreativno vadbo. Vendar so se po obdelanem vprašalniku Pokazale značilnosti povprečne slovenske ženske. Tako ugotavljamo, da se medicinske sestre ukvarjajo z gibal¬ no vadbo več, kot se ukvarjajo Slovenci po javnomnenjski raziskavi. Po SJM (13) je 49,1% anketiranih odgovorilo, da se z gibalno dejavnostjo nikoli ne ukvarja. V raziskavi gibalnih dejavnosti medicinskih sester je samo 4,0% anketiranih odgovorilo, da se z gibalno dejavnostjo nikoli ne ukvarja. Doupona in Petrovič (6) ugotavljata, da se razmerje med športno dejavnimi moškimi in ženskami spreminja od 1:3 na 4:3. S križanjem različnih vprašanj smo dobili zanimive in¬ formacije. Anketiranci moškega spola se ukvarjajo z vadbo, ki je bolj pogosta, in sicer od štirikrat do šestkrat tedensko. Tako je odgovorilo 14,3% vprašanih. Ravno tako se z vadbo, ki traja od ene do dveh ur, ukvarja 42,9% anketirancev, za ra¬ zliko od anketirank, ki se lahko udeležijo take vadbe le v 22,4%. Velik pomen gibalne vadbe v življenju pripisuje 58,9% anketirancev, anketirank pa 49,6%. Mnenja smo, da so medicinske sestre odgovorile na določena vprašanja o gibalni vadbi pritrdilno, ker bi se želele več ukvarjati z gibal¬ no vadbo, saj velikokrat v svojih vrstah slišimo: "saj bi se uk¬ varjala več z gibalno dejavnostjo, vendar...". Dejstvo je, da kakovostna gibalna dejavnost zahteva kontinuiteto in red¬ nost. Če dosežemo ustrezno "natreniranost", jo pravilno vzdr¬ žujemo le v pravilnih presledkih. Veliko nalog v delovnem procesu medicinske sestre lahko zmoti to rednost, na primer: zamenjava turnusa, nenačrtovano ali načrtovano dežurstvo, dodatni turnus, razne oblike dejavnosti znotraj družine ali ob¬ veznosti izven delovnega časa, ki so povezane z zdravstveno nego (šolanje, obiskovanje strokovnih seminarjev). Če analiziramo starostno strukturo in trajanje gibalne vadbe, lahko ugotovimo, da je dolžina vadbe podobna pri vseh starostnih skupinah; medicinske sestre po 55. letu starosti pa se očitno več ukvarjajo z daljšo vadbo (od 40-60 minut). Z vadbo dvakrat do trikrat na teden, po analizi izo¬ brazbene strukture, se medicinske sestre ukvarjajo takole: 28,6% fakultetno izobražene, 34,1% visoko izobražene, 24,6% višje medicinske sestre in 20,3% medicinske sestre s srednjo izobrazbo. Predvidevamo, da zato, ker imajo medi¬ cinske sestre s fakultetno in visoko strokovno izobrazbo dokaj stalen vzorec opravljanja delovnih obveznosti - službo v dopoldanskem času. Medicinske sestre z višjo in s srednjo izobrazbo svoje delovne aktivnosti izvajajo v urniku, ki je lahko dopoldanski, popoldanski ali nočni. Prosti čas je izredno pomemben za vzpostavljanje psi¬ hofizičnega ravnotežja, za odmik od vsakdanjih problemov, kar daje možnost pozitivnim spremembam. V obdobjih ko¬ renitih sprememb pri plačanem delu ali družinskem življenju je svet prostega časa lahko edini vir stalnosti. V primeru, ko ta del življenjskega prostora potisnemo na obrobje, si zmanj¬ šamo možnost za obvladovanje sprememb in za nove živ¬ ljenjske naložbe (4). Pomanjkljivost vprašalnika lahko zasledimo pri vprašanju, kolikokrat ste gibalno dejavni, v postavki dvakrat do trikrat tedensko. Pozitivno so odgovorili vsi vprašani, ki se ukvarja¬ jo z gibalno vadbo tudi samo ob sobotah in nedeljah. Vadba brez enakih odmorov ni pravilna vadba. Ugotovili smo, da medicinske sestre svoje delo pogosto opravljajo stoje, veliko hodijo, pogosto imajo prisilno držo in pogosto dvigujejo težja bremena. Raziskave SJM ugotavljajo, kakšen položaj imajo Slovenci pri opravljanju svojega dela. Za razliko od medicinskih sester jih 20,3% povprečno sedi, 12,2% stoji in 16,0% hodi. Ne preseneča nas visok odstotek odgovorov o tem, da je gibalna dejavnost zelo pomembna v življenju medicinskih 54 Zdrav Var 2002; 4) sester in jim izboljšuje duševno kondicijo, preseneča nas pa to, da nekateri anketiranci niso tega mnenja. Kljub vi¬ sokim odstotkom gibalno dejavnih medicinskih sester čuti¬ mo še vedno vzorec obnašanja, ki ga nalaga stroka zdrav¬ stvene nege. 5. Sklep Z raziskovanjem gibalne dejavnosti medicinskih sester smo obenem dobili podatek, kako medicinske sestre izkoriščamo svoj prosti čas z namenom, da gojimo in ohranimo zdrave življenjske navade. Ugotovili smo, da se največ ukvarjamo z gibalnimi de¬ javnostmi, v katere lahko vključujemo svoje družinske člane. Medicinske sestre imamo možnost, glede na številčnost in pomen poklicne skupine, vplivati na druge s svojim vzorcem vedenja v delovnem in življenjskem okolju. Dejavnosti, ki jih organizira stanovski sindikat, so dobro obiskane in vsako leto znova se kaže zanimanje zanje. Vendar je potrebno pri ra¬ zličnih stanovskih združenjih okrepiti dejavnosti, ki bi omo¬ gočile izrabo večje količine organizirane in strokovno vodene vadbe. S kakovostno vadbo preprečujemo simptome stresa, ki jih Van Gepenova (14) navaja v obliki bolezni srca, reproduk¬ tivnih težavah, imunskem primanjkljaju in tumorjih. Mnenja je, da smo poskrbeli enako dobro za bolnike, če poskrbimo dobro zase. Literatura 1. Peternelj K. Medicinske sestre v Sloveniji: Predstavitev razisko¬ valnega vzorca. Zbornik člankov s strokovnega srečanja z med¬ narodno udeležbo Društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, 2001: 61-5. 2. Kersnič P. Število članov po društvih na dan 31. 3. 2001. V: 12. redna skupščina Zbornice zdravstvene nege Slovenije - Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Utrip 2001; 5: 6-16. 3. Zaviršek D. Ženske in duševno zdravje (O novih kulturah skrbi). Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 1994. 4. Černigoj-Sadar N. Moški in ženske v prostem času. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1991. 5. Kakovost življenja v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 1996. 6. Doupona M, Petrovič K. Šport in družba. Sociološki vidiki. Ljub¬ ljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2000. 7. Sima B. Gimnastične vaje kot možna vsebina programov šport¬ no rekreativne dejavnosti v stanovanju. Diplomska naloga. Ljub¬ ljana: Fakulteta za šport, 1991. 8. Benson R. Vodič k napredku v teku. Colorado: Univerza Colo- rado Springs, 1994. 9. Burke ER. Vodič k napredku v kolesarjenju. Colorado: Univerza Colorado Springs 1994. 10. Felix K. Lepota in zdravje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991. 11. Harris DV. Involvement in Šport. Philadelphia: Lea and Febiger, 1973. 12. Lutter J, Jaffe L, Lee V, et al. The Bodywise Woman. Human Kinetes Publishers, 1993. 13. Toš N. Vrednote v prehodu II (Slovensko javno mnenje 1990- 1998) Dokumenti SJM Ljubljana, 1999. 14. Van Gerpen R. Nurses Need Time for Recreation, Rest and Re- flektion. ONS N 1999, 14: 4-5.