95. številka. V Trstu, v soboto 26. novembra 1887. Tečaj XII Opazke. Viti dopisi h« pošiljajo uredništvu v ulici 1 orrente. 12. V mik list mora biti frankiran. Rokopisi »e ne vračajo. <8»r*i3 Inserati i razne vrste naznanila in poslanice) kh zaračunijo po pogodbi ; pri kratkih oglasih 7, drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo X nov Naročnino, reklamacije in inseiate prejema opravniitvo, ulica Torrente 12. EDINOST • Edinosti izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in Eotcto ob 1 uri popoludne. '^rtes Cena z a "vse leto p prilogo t for, tm pol :* for SO nov., za četrt leta I for. )nov — Edinost brez priloge stane za celo leto tt for., za pol leta *l for., za četrt leta 1 for. SO nov. — Posamezne Številko se dobivajo pri oprav-niJtvu, v prodajalnicah tobaka v TrstU po s nov., v Gorici in v Ajdovščini po Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. U nov »V riinnati je n.otf« Nemška slava v zatopu. Vso mine ! Tudi nemška mogočnost mine. Stari cesar ne more več dolgo živeti; cesarjevič je na smrt bolan ; Bizmark in Moltke oba že stara, će pa gredo ti možje po poti vsega stvarjenja, odsekana je Nemčiji glava. Morda sovražniki Nemčije že teško preže na ta trenotek. Med tem se krog in krog Nemčije zbirajo črni oblaki. Pač je bil te dni ruski car v Berolinu, pa mi ne verjamemo, da se je pri tej prilikt obnovilo rusko-nemško prijateljstvo. Bralo se je v časnikih, da je cesar Viljem izrazil željo, ruskega carja pred svojo smrtjo še enkrat videti. Že navadne postave uljudnosti so toraj carja .silili, da se je na potu iz Kodanja proti domu oglasil na Berolinskem dvoru. Poti skozi Nemčijo se skoraj izognoti ni mogel, kajti baltiško morje jo ob tem času že nevarno zavoljo ledu, ki po njem plava. Mogoče je že, da cesar Viljem resnično želi, naj bi se rusko-nemško prijateljstvo -ohranilo. Prav tako mogoče, da, cel6 verjetno pa je, da tira Bizmark cesarju prav nasprotno politiko. 8aj se v tem hipu nadaljuje svojo vojno zoper ruske papirje, kakor smo te dni brali po časnikih. To je pač jasen dokaz, da Bizmark v tistem hipu napada Rusijo, ko jo cesar Viljem k sebi vabi. Komur bi se to neverjetno zdelo, naj premišlja dogodke in spletke, iz katerih se je izcimila vojna 1. 1860. V svojih razkritjih piše o tem laški general in diplomat Lamarmora, da se je cesar Viljem na vso moč branil, začeti vojno proti Avstriji, Bizmark pa je na tihem koval in delal spletke, da je stvar tako daleč dozorela, da je moral slednjič tudi cesar privoliti v vojno. Cesar Viljem ima lo ime cesarja, pravi cesar je pa Bizmark; če cesar Viljem v njegove sklepe privoli, prav je ; ako pa ne, tedaj ga Bizmark ne posluša iu dela na svojo roko, cesarja pa ima v takej duševnej zavisnosti, da njemu (Bizmarku) nazadnje vender vse veljati d&. Tako je tudi sedaj iz vseh znamenj jasno, da Bizmark proti volji cesarjevej ruje proti Rusiji, in to s tem večim pogumom. ker se zanaša na pomoč Avstrijo in Italije. Ako vojne proti Rusiji se ni začel, zadržuje ga pač le strah pred Francijo. Ako bi se pa Bizmarku posrečilo, v Parizu na krmilo spraviti Rusiji sovra- PODLISTEK. Mej Davljenci. (Carl Muy-eve prigodbe v Sahari) (Dalje.) Imel sem prijazna očitanja, in opravila so bila izročena nekemu slugi. Ilotel sem zdaj stopiti v določeno mi sobo, kar je bil naznanjen nek Arabec, da hoče govoriti z gospodom. Mož je bil sprejet v pričo mene. Bil je dolge, mršave in kitasto postave. Obleka mu jo bila slaba; visoko rčsani motozi kamelnih dlak so mu viseli drapasto okoli kukulje. Vso mu j.) kazalo, da je prav sin puščave, koji ne pozna ni-kake nevarnosti in vsako potrebo z ena-kodušnostjo prebije. „Sal — aaleik —! Pozdravil je ponosno prikrajšaječ besedi. Opaziti mu ni bilo najmanjega nagiba glavo. Kopito dolge puške jo zažvonkalo brozozirno na marmornata tla in temno oko, v kojem je prednost pravovernika tičala, obračalo se je z jednoga na druzega. „Govorite Vi ž njim, gospod,14 prosil me je Latreaumont, „Tuareg je, koji je bil tu že zaradi Renalda." Nič mi ni bilo ljubše, nego da je prav danes prišel ta sel: „Bal -t- al —!" Odgovoril sem mu fie kratkejo. Beduin izrazi svoj pozdrav, žno in proti Nemčiji vsaj neutralno vlado, potem Rusijo koj napade. Toda tega ne doživi. Veliko prej bo videl rusko-francosko zvezo. Za tako se, kakor je izjavil nek ruski princ sam. opo-vire vedno bolj odstranujejo, in kedar bo zveza dognana stvar, potem se začne veliki ples. Ta vojna utegne Nemčiji osodopolna postati. Ona nikakor no stoji na tako trdnih nogah, kakor se sploh misli. Pisec teh vrst je že z več Bavarci in Virten-beržani priliko imel govoriti in se le čudil, kako strastno ti ljudje Pruse sovražijo in že komaj na ugodni trenotek čakajo, da *a okrutni in odljudni jarem zopet otresejo. V bavarskoj zbornici piha Prusiji sovražen veter, in bavarski listi milujejo svoje vojaško novince, ki strašno trpe pred surovimi pruskimi korporali. Tako misli narod. Da bi bili pa dvorski krogi teh malih držav Prusom naklonjeni, tudi je malo verjetno. Zdaj se klanjajo nadsili, ob ugodnoj priliki pa bodo veseli, da morejo Berolinu hrbet obrnoti. Naj bo le prva velika bitka za Pruse zgubljena, pa boste videli, kako začne novoskrpana Nemčija pokati na vaeh koncih ! Saj z božjo pomočjo ni bila združena, in krivice še niso pozabljene, ki so se zgodile. Hanoveran-skemu kralju so vzeli vso deželo, in vrh tega še vso premoženje. Njegovemu sinu so pa brez vse pravice in vsacega povoda ugrabili Brunsvik (Braunsch\veig). Znano je tudi, da Nemci na Reni (Rheinprovinz) nikakor niso radi pod Pru-sijo, radi bi se odtrgali. V Nemčiji samep-je toraj toliko nezadovoljnih, da bo slabo za Pruse, ee ne zmagajo. Študentovske kuhinje. Slovenskim dijakom se od nekda j slabo godi, ker imajo od doma premalo podpore. Premožnih ljudi imamo malo, in še ti le preradi uskočijo v sovražni tabor; narodnega meščanstva je malo; kmeta pa stiskajo hudi časi. Da bi se kmetom v kratkem na bolje obrnolo, malo jo upanja, kajti Nemčija povišuje vedno carino na kmetske pridelke, in tako Ogri z svojimi obilnimi pridelki našo krajo preplavijo, ko se jim izvoz v Nemčijo vodno bolj oteži, stopinje spoštovanja, le onemu, kojemu je odmenjono. „Kaj hočeš?" „Ti nisi oni, s kojim hočem govoriti!" „Ne bodoš govoril z drugim nego z menoj!" „Nisem prišel k Tebi!" „Tedaj odidi!" Obrnol sem so. Tudi gospod in gospa sta hotela oditi. „Sidi!" Sel sem dalje. „Sidi," zavpil je silneje. Obrnol sem samo glavo: „Kaj je?" „Govoril bodem s Teboj!" „Tedaj bodi prijazneji, sicer Te pošljem na cesto." „Kako Ti je ime?" „Imenujem so Mahmud Ben Mustafa Abd Ibrahim Jaakub Ibu Bašar." T)Tvoje ime jo daljše nego Tvoj pozdrav. Veliki Vaš prorok, Mohamed Ibu Abdala ol Hašemi, pravi: „Bodite prijazni tudi z neverci in sovražniki, da bodo spoštovali Vašo kaabo in vero!" Zapomni si!" Ti si Tuareg?" „Tuareg in Imošar." „Kakega rodu?" „Hedjan boj no dovoljuje svojim voj-ščakom, imenovati Frankom svojega rodu." Ustrašil sem so nekoliko. Tedaj je bil Ronald vjetnik glasovitoga Hedjan beja! To mi jo bilo najhuje, kar sem zvedel. So v daljini sem čul o tem grozovitem in drznem pustinjskem roparji, strahu s tem pa bodo cene še bolj padale i rt kmetu bo težko izhajati. Ze zdaj je le redko kateremu še mogoče, da svojega sina šolati da. Urez narodne inteligenco pa popolnem propademo; vse boljše službe med nami zasedejo tujci in delovali bodo na popolno iztrebljenje narodne stranke, katera sloni največ na inteligenci, kajti brez nje bi bil narod razkropljena čreda, roparskej zverjadi brezbrambeno izpostavljena. Zato so rodoljubi po nekaterih krajih, kjer imamo srednje šole, spoznali, da jo treba skrbeti za narastaj slovenske inteligence, in osnovali so dijaške kuhinjo v Celji, Ptuji, Gorici, Ljubljani; v Novem mestu pa je dijaško podporno društvo. Pri nas v Trstu pa se je za to stvar do zdaj še premalo skrbelo. In vender bi bilo tukaj zelo potrebno, da se za to društvo bolj skrbi. Večina okoličanov ima tako majhna posestva, da no bi mogli izhajati, ako ne bi se odinjavali za dninarje in tako po strani kaj zaslužili. Poglejmo potem pusti Kras in ubogo Istrane, tako slovenske, kakor hrvatske! Se v Trstu samem je največ Slovencev le delavcev, dninarjev, poslov in sploh revnega stanu. Vsi ti bi radi svoje talentirane sinove pošiljali v srednje in više šole, pa ho bojijo prevelikih stroškov. V novejšem času jim je še tako ogromno povišana učnina v strašilo. Treba bo toraj misliti na to, da utrdimo v Trstu dijaško kuhinjo, ali pa ustanovimo podporno društvo za slovansko dijake, namreč slovensko in hrvatske iz Istre. Kuhinja ima prednost zato, ker se lahko porabijo tudi darovi v poljskih pridelkih, katera marsikdo ložej pogreša, ko gotovi denar. Potem bi so pa morala res kuhinja napraviti, ne pa hrana za dijako plačevati; kajti kuhinja nema namena, da bi si z našimi milodari pomagal kak krčmar, ampak vsak sold se mora obrnoti v prid dijakom. Trebalo bi satno prostorne kuhinje, kjer bi so postavila dolga miza, da bi se dijaki kar v kuhinji pogostili, potem pa poštene, spretne kuharice, da bi jedi priredila. Poleg knhinje bi morala biti shramba za surovo jestvino in poljsko pridelke. Darovi v gotovini bi se porabili za to, da bi odbor, oziroma kuharica kupovala meso in druge potrebne tvarine ; dijakom iz Trsta, ki imajo hrano pri stariših, pa bi se lahko pomagalo s tem, da bi se njihovim starisem izločevala mesečna pod- pora, ali pa bi se jim kupovale knjige in plačevala učnina iu druge potrebščine. Ako bi darovi obilneje dohajali, nakupil bi odbor tudi cenega in trdnega blaga za obleko, kar bi se njemu, ko „en gros" kupi. prej posrečilo, ko pusamičnemu, v kupčiji neveščemu očetu. Kolikor je piscu teh vrst znano, pohajajo tržaški okoličani le redko srednjo šole; potem se ve, da se ni čuditi, da se vso tržaške javne službe napolnijo z Italjani. Da se v bodoče na bolje obrne, treba poskrbeti, toraj na delo, da se utrdf štu-dentovska kuhinja! Šolstvo v okolici. (Konec.) Temelj omike kakega naroda in uvet njegovega obstoja je tedaj šola; na njej ne sloni le omika naroda, temveč i njegovo blagostanje, kajti neolikan in neveden narod tudi v blagostanju ostaje za dru-zimi olikanejšimi. Pomislimo samo na naše kraje in naše razmere. Ljudske šole v okolici, ki bi moralo napravljati pot mladini v srednje in višjo ter jih ščasoma dovesti vsaj nekoliko do odličnejšega položaja, ne ugajajo svojoj nameri, ampak bijejo pravemu razumu in omiki v obraz Postale so tako rekoč so-menj ali prava butika za učitelje, osobito za lahonsko učiteljske kreature, ki se vanje vedno bolj silijo. Ni čuda, ako smo siljer.i grajati to šolstvo, ki je zašlo uže na tako materijalno in poniževalno pot. Tu no gre za zasluge. Zaslug ima največ oni učitelj, ki mu tečo gladkejše jezik ter dobro umeje prah metati v oči svojim predpostavljenim lahonskim dušicam. Dosti je, da nekoliko prebrode okolico in premoti nekoliko roditeljev, da verujejo in se tako rekoč za-telebajo v lahonskega boga; dosti je, da prinese seboj v mestno hišo dolgo vrsto imen slovenskih učencev, koje je on pre-mcnol v laške dečke in deklice — to so za Lahone na magistratu dobri podatki, na katero se potem opirajo pri svoje-glavnem številjenju ljudstva in meritvi „pravic" in s tem počenjanjem si tak učitelj pridobi nevenljivih zaslug, ki se mu tembolj poplačajo, čitn več pokroviteljev ima v mostnej hiši. Ubogo šolstvo, uboga vsem karavanam. Nikdo pa ni znal, kakega rodu jo; vsa daljna puščava jo bila njegova lovska oblast. Od algirskih step do Sudana, od egiptovskih oaz do Vadana in Valade. V zahodnji Sahari je bilo njegovo ime tudi znano. Zdaj tu zdaj tam se je prikazal, pa prav tako hitro zginol; ali povsod je veljal njegov prikaz prisvojiti blaga. Imel je skrivna bivališča po vsej Sahari, imel je opravnike, koji so mu naznanili vsako imovito karavano in mu bili pomožni. — Ali njegova dela in oseba bila so skrivna tema in pojasnila o njem vsakateremu nemogoča. Svetoval sem si, selu nič omeniti, da mi je znano. „Hedjan hej ? kdo je ta?" „Ne poznaš karavanskega davljenca? Si H gluh, da nisi čul še o njem? On je gospod puščave, strašan v jezi, grozovit v togoti in nezmagljiv v boji. Mladi neverec je njegov vjetnik." Moral sem se smijati. „Nepremagljiv v boji ? Tedaj se boju je le z malim šakalom in boječo hijeno. Frank so ne boji njega niti njegovega guma. Zakaj no oprosti vjetnika? Ni li vdobil že dvakrat odkupščine?" „Puščava je velika 111 Ilodjan bej ima mnogo mož, ki potrebujejo obleke, orožja in šatorov." „Karavanski davljenec jo lažnjivec in slepar. Srce njegovo no pozna resnico in njegov jezik je dvojčat kakor kačji, ka-terej so glava stre. S kakim poročilom Te je poslal?" „Daj nam burnuža in čevljev, orožja in strelnega praha, bodal za osti iu platna za Šatore." I'že dvakrat ste vdobili, kar tirjaš. več ni konca platna, niti zrnica smodnika!" „Tedaj bode moral vjetnik u m roti !* „Hedjan bej ga ne oprosti, čeprav vdobi, kar želi." „Daroval mu bodo prostost, karavanski davljenec je milosten, ako vdobi, kar tirja." „Koliko tirja?" „Kolikor je vdobil." „To jo veliko, hočeš vzeti blago se seboj ?" „Ne, poslal mu je bodeš, kakor poprej.* „Kam?" „V Bab el Gud." To je bil oni kraj, v kateri mi jo ukazal priti Emerv! Je bila li naklučba, ali je vedel, da so tam roparji? „Vdobimo tam vjetnika zaodkupsčino?" „Da." „Govoriš resnico?" „Ne lažem!" „Dvakrat si mi rekel, da, in lagal si. Prisezi!" „Prisegam!" — „Pri duši tvojega očeta?" „Prisegam pri — duši — mojega — očeta!" govoril jo obotavljajo se. „In pri bradi proroka!" Zdaj jo bil v zadregi. „Prisegel sem; zadoščuje!" „Prisegel si pri duši Tvojega očeta, > "N-edft in ubogi okdičan, ki so daš voditi takšnim prijateljem! — Od kod pa prav za prav prihajajo ti neuspehi, ta vidna škoda, ki jo prouzroča takšno šolstvo? Odgovor na to prašanje je edini ta, da je šola slabo organizovana ter povsem nasprotna načelom, ki vladajo pri druzih po državi osnovanih in vzdrževanih šolah. Edina višja šolska oblast v Trstu in okolici jo deželni zbor, oziroma mestni magistrat. Občna šolska novela, ki sejo uvedla povsod po Avstriji, tu pri nas ni še uvedena ter je šolstvo pušćano v rokah krivičnega in protislovanskega občinskega zbora. Dokler obstajajo sedanji politični od-nošaji na Primorskem ter se politično polje ne razjasni; dokler bode tu pri nas krivično in posilno na krmilu stranka protivna občinskim in istim državnim interesom ; dokler bode pri volitvah zmagoval denar in sila ter se bodo puščali k istim volitvam le oni volilci občani, od katerih se je nadejati dobrega uspeha za sedaj prevladajočo stranko in nevšečnega za pravo avstrijsko — dokler se bodo puščali šolski interesi v rokah takšne stranke: — dotlej ni možno pričakovati boljših vspehov od ljudskega šolstva. Saj povsod, kamor so obrneš, vlada podkupljanje in zatajenje. Iredenta povsod, eelo v istem avstrijskem občinskem odboru stresa strupeno svojo glavo. Nikder, kamor se le ozreš, no nahajaš prave, domovinske ljubezni, ampak zgoli egoizem in hlepenje po priboljšku na občinske troske. Česa si moremo nadejati od okoličan-skega učitelja? Rekli smo uže, da magistrat pri izbiranju učiteljev pred vsem gleda na njih politične čute ter prednost daje onim, ki so bolj nagneni k njegovim pretiranim idejam. Ni čuda, da potem takem nahajamo v okolici nekatere učitelje, ki bi sicer morali biti steber narodnej stvari in ugled svojim sorojakoin — a tudi oni, in rekel bi, oni v prvej vrsti, so narodnej stvari nasprotni ter hlepe le po priboljšku, po višjej plači na podlagi svojih zaslug za lahonstvo. Gospoda na magistratu tudi kmalu in rada seže v mestni žep ter plača po vrednosti — svoje pristaše. Kdor globokejše premisli naše politične zadeve, sprevidi v njih pravo zmes, nek kaos, v kojem se mešajo čudne, nevarne osobe, ki delujo v prvej vrsti v svoj lastni prid in potem se le kot za postransko stvar za občino. La-honsko zastavo visoko nosu za to, ker jim tako počenjanje zagotovlja ljubeznjivi kruhek; ideja narodnosti ni sicer pri njih tako vkoreničena kakor na videz, a pre-šinjeni so z narodnim egoizmom in narodnim blagostanjem, radi česar delujo v jedino svrho, da sami sebi zagotovo dober in stalen obstoj, iz česar izhaja tudi ves oni gnjev in jeza proti Slovanom in Avstriji sploh. Kako bi se tedaj dalo rešiti šolsko prašanje v okolici in v Trstu? Narodno šolstvo bi se menda najbolje povzdignolo s tem, da bi se šolska oblast odvzela magistratu ter se šolstvo vredilo po zadnjej šolskej noveli kakor drugod. Drugod po Avstriji so je šolstvo prevredilo ter se je vsaj nekoliko gledalo tudi na slovanske potrebe. Potreba narodnega, dobro osno- vanoga šolstva v tržaškej okolici in v .Trstu je očita; narodu našemu jo obstoj zagotovljen le po dobro osnovanom šolstvu. Komur je tedaj na srcu narod in njegov obstoj, videl bode edino rešitev v tem, da se šolska oblast odvzame občinskemu odboru ter so šolstvo vredi, kakor drugod po Avstriji. ' O tem prašanju si pa pridržujemo drugikrat obširnejše govoriti. Politični pregled. Notranje dežele. Vseh 17 deželnih zborov se je odprlo zadnji četrtek. Tržaški zbor je odprl deželni glavar dr. Bazzoni o poludne. Vladni zastopnik jo bil dvorni svetovalec vitez Rinaldini. Pričujočih 29 poslancev. Po trikratnem nazdravil na presv. cesarja je nagovoril deželni glavar poslance iti v govoru naglašal delovanje lanskega deželnega zbora ter pristavil, da ima deželni zbor mnogo manj važnosti od občinskega sveta. Zahvalil se je poslancem za složno delovanje ter naglašal 2 najvažnejši pridobitvi, namreč: uredbo razmer skladišč in ustanovitev obrtne šole. Deželni zbor sicer ni vsega dosegel, za kar se je prizadeval, ali odloženo ni zamujeno. Nazadnje je prosil, naj poslanci z skupnim delovanjem kakor doslej pospešujejo mestne in deželne interese ter prosil vladino podporo in izrekel, da je deželni zbor odprt. Vladin zastopnik, dvorni svetovalec Kinaldini jo zagotovil deželnemu zboru vladino podporo ter naglašal, da je varstvo gmotnih interesov bolj naloga občinskega sveta nego deželnega zbora in ko-nečno voščil zboru najboljši vspeh. Na to se je deželni glavar zahvalil vladinomu svetovalcu za njegova zagotovila in izrekel, da je seja zaključena. Iz goriškega in istrskega deželnega zbora nemamo šo poročil. Kran jski deželni zbor se bo tudi letos, kakor v zadnjem zasedanju, pečal z mnogimi važnimi predloži. Deželni odbor se je o tej zadevi posebno trudil in uže za prvo sejo pripravil 39 predlog. Dela bo tedaj obilo in uvorjeni smo, da bo tudi to zasedanje tako vspešno in deželi koristno, kakor je bilo lansko. V praškem deželnem zboru zopet letos ne bode nemških poslancev. Sklenoli so namreč, da se zbora ne udeleže in so ta sklep naznanili vrhovnemu deželnemu maršalu. Naučno m inisterstvo je češkemu deželnemu odboru naznanilo, da misli ustanoviti v nekaterih čeških mestih državne in občinske rokodelske šole, ako dežela tom napravam dovoli primerne podpore. Mej prva mesta spadajo Kutnagora in Heb, med druga pa Litomišelj in Tabor. Rokodelski šoli v Mladoj Boleslavi in Wolinu pa doboste obilnejšo državno podporo. Mej Polaki so jo bati razcepljenja. Radikalni poslanci zahtevajo, naj se poljski klub odpove zvezi z češkim klubom in združi z nemškimi liberalci in Madjari. Da se to razcepljenje odvrne, bodo gotovo poljski konservativci morali nekoliko od- ki ni več vredna nego Tvoja, za obedve ne dam pokvečenega dateljna in prisega pri njih ni vredna peščenega zrna, kojega je puščava polna od vzhoda do zahoda." „Prisezi pri bradi proroka." „Ne!" „Tedaj je Tvoja beseda zopet laž in prevara pa pravim ti, da no bodeš videl več zvezd puščave." Oko mu je zablisknolo. „Vedi, neverec, da pojde duša vjet-nika v čeheno (pekel), ako ne pridem o pravem časi k ifedjan beji, to Ti prisegam pri bradi preroka, kateri varuje svoje vernike !" „Tvoja jo prehiti; in kosti karavanskega davljenca in njegovega guma se bodo belile na solnčnem pesku, to Ti prisegam pri Jezusu, sinu Marije, kojega Vi Iza ben Marijam imenujete, ki je večji in mogočneji nego Mohamed; ker sami pravite, da bode v moseji Amijadov vso zemeljsko, zračne in vodne stvari sodil." Vzdignol jo glavo in z nohti desnice segel pod brado. Pri Beduinih navadno popolno zaničevanje. „Vse daste, kar tirjamo! dvakrat sem bil pri Vas in si niste drznoli položiti roke na sela Iledjan beja, tudi danes toga ne storite. Sto mož, kakor si Ti, in tisoč tvojo enačnosti, ne zmorejo njegove karavane, ker ti si — gjaur!" Stopil sem proti njeinu z vzdigneno desnico. „Je li Tvoja glava prazna in Tvoj duh usušen, da tako govoriš, ker nisi drugo, nego pes, kateri se pobije na tla!" Spustil je puško na tla in vzdignol obe roki, na obeh zapestnih členih tičal mu je po en dobrih pet palcev dolg nož. Mej tem ko nosi navadni Beduin samo jednega, ima pustinjski ropar dva, in ju tako rabi, da sovražnika objame in mu nože v hrbet zasadi. Ta Tuareg je hotel storiti enako z menoj. „Moreš li ponoviti besedo?" prašam ga. „Se jedenkrat pravim, — gjaur!" „Tedaj padi pred — gjaura!" Prej ko so je zganil, zadela ga je moja desnica v čelo, in zvrnol se je brez-zavesten na tla. Bil je eden onih udarcev, zaradi katerih me je imenoval Emery Bothvel „troškovna roka." „Gospod Bog!" Zavpila je gospa, „moža ste umorili, mrtev je, popolnoma mrtev!" Oospodičina jo padla v omedlevico na divan, pri katerem je stala in Latreaumont je stal onemel in gledal je strme, kakor bi bila strela pred njitn v zemljo udarila. „Ne skrbite, gospa," tolažil sem jo. Ta malopridnež šo živi, čeprav jo za malo časa zgubil zavest, poznam dobro svojo pest, ako bi ga bil hotel umoriti, mahnol bi ga bil močneje." Ojačil se je gospod nekoliko pri teh besedah. „Vi ste velikan, pravi Goljat, gospod ! •Jaz bi ga moral najmanj stokrat udariti, predno bi se zvrnol." jenjati, ker bi sicer lahko nastala kriza v državnem zboru. Hrvatski sabor je 22. t. m. sprejel zakonsko osnovo o prenehanji porotnih sodišč v tiskovnih pravdah. Vnanje dežele. Opogovoru ruskega carja z Bi-smarkom piše „Nat. Zeit." daje car očital nemškej politiki, da je posebno v bolgarskem prašanji zoper Rusijo naperjena, kakor se to vidi iz pisem, ki so bila poslana ruskemu ministerstvu zunanjih zadev. — Knez Bišmark pa je naglašal, da je on Bolgarijo od nemške strani smatral vedno za tako, ki leži v področji ruskih interesov in torej je postopal tudi v tem smislu. Bismarck pa je od svoje strani tožil zoper rusko politiko. Car ga je pazljivo poslušal ter zagotovil, da se o dotičnih razmerah poduči in potem svoje sklepe stori. „Kolnische Ztg." pa je prinesla vest, da se je pri pogovorih carja z Bismar-kom dokazalo, da je car dobil v roke ponarejena pisma Bismarkova o bolgarskem prašanji, ki so popolnoma lažnjiva. Dokazalo se jo neki, da izvirajo ta pisma iz orleanističnih krogov in da se je tudi zvedela osoba, katera jih je pisala. Ta pisma so carja premotila, da Bismarku ni zaupal. O bolgarskem prašanji so poroča 23. t. m. iz Carigrada: Sultan je porabil shod obeh cesarjev ter brzojavno prosil nemškega cesarja, naj posreduje glede bolgarskega prašanja pri carju. Odgovora na to poslanico sultan še ni prejel ter skle-nol, da bo z sklepi glede tega in tudi egiptovskega prašanja čakal, da dobi odgovor. Nemški državni zbor se je 24. t. m. odprl. Prestolni govor naznanja mej drugimi predlogami tudi one o domobranstvu, Črnej vojski, daljo o povišanji carine na žito in podaljšanji trgovinsko pogodbe z Avstrijsko-Ogrsko. Z ozirom na zunanji položaj pravi prestolni govor: „Zunanja politika cesarjeva se vspešno trudi, da utrdi evropski mir, kateri ohraniti s prijateljskimi odnošaji do vseh velesil, s pogodbami in zvezami je nalog njen, da prepreči vojne nevarnosti in se ustavi skupno s zaveznimi državami nepravičnim napadom. Nemčija nema nikakoršnih pro-dirajočih načel in potreb, katere zadovo-liti bi edino mogle lo zmagovite vojne. Nokrščansko poželenje, ki hočo napadati sosedne narode, neznano je nemškemu značaju, in ustava kakor vojaško naprave nemške države niso naperjene, da bi motile mir naših sosedov z samovoljnimi napadi. Ako bi pa morali te odbijati in braniti svojo neodvisnost, močni smo in postanemo s pomočjo božjo tako močni, da bomo mirno pričakovali vsako nevarnost. V Italiji anarhisti vedno bolj rogo-vilijo. V predilnici v Pordenone so se delavci te dni odtegnoli delu, potem pa napadli fabriko, da one delavce, ki so pri delu ostali, šiloma odpode. Začel se je krvav boj, v katerem je bilo več dclavcev usmrteniji in tudi fabriški vodja smrtno ranjen. So le vojaštvo je delavce razgnalo. Italijanski vojaški poveljniki v Afriki so dobili ukaz, ako jim v roko pride v abe-sinskoj vojski služeči hetman Ašinov, ali kdo izmej njegove čete, naj ž njim postopajo, kakor z razbojnikom, in če ga dobo z orožjem v roki, naj ga obesijo na prvo drevo. Na Francozkem so zmešnjave tolike, da jo republika v nevarnosti. Umazana počenjanja, v katera je zapleten Wilson, zet načelnika francozke republike, vzbudila so toliko nevolje ne le v poštanskoj zbornici, temuč tudi po vsem Parizu; da načelniku druzega ne ostane, nego odstop, ako neče, da v Parizu ne nastane nemir. Poleg tega je dobilo tudi ministerstvo od poslanske zbornice nezaupnico in vsled tega odstopilo. Novih ministrov je težko dobiti, ker nobeden neče prevzeti mini-sterstva, ako načelnik republike Grčvy no odstopi. Iz te zadrege se bo teško izviti; na vsak način pa trpi republika. Ako se stvari k malu ne zboljsajo, brez dvombo nastane v Parizu prevrat in potem jo prašanje, kam se slednjič stvar obrne. Pride li Boulanger na krmilo, potem jo vojna neizogibna. Grki nabirajo na Turškem mej svojimi rojaki prostovoljce, ki pojdejo na pomoč abesinskemu kralju. Grško ljudstvo v Turčiji je jako razdraženo na Italijane vsled abosinske vojne. Mar o kanci so na otoku Bregil razvito špansko zastavo odstranili. To utegne vzbuditi razpor mej Marokanci in Španijo. Čuje se, da francoska vlada podpira Španijo, angleška pa jo ovira. Avfganski pretendent. Ejub kan, ki se jo udal Angležem, zaprtje sedaj t Meshedu. Angleži ga mislijo prepeljati v Teheran, kjer ostane toliko časa, da an-gležka vlada sklene o tej stvari kaj določnega. Domače vesti. Potrjene deželne postave. Nj. Veličanstvo presvetli cesar je poterdil z Najvišjim sklepom z dne 26. oktobra t. 1. od i deželnega zbora kranjskega sklenena po-j stavna načrta: I glede razdelitve skupnih zemljišč in vravnanja dotičnih skupnih posestvih in upravnih pravic, in II. o sestavi deželno komisije za zadeve združenja gozdnih zemljišč. Imenovanje. Auskultantom je imenovalo c. kr. višjo sodišče za Primorsko te-le gg. vežbenike: grofa Alojzija Vojnovič, Abdona Susteršič, Rudolfa Mužina, Antona Barzellato, Rikarda Pavlin, Antona Lanevo, Karla Franovič, Alojzija Marti-nelli in Franja Andrič. — Poštni blagajnik g. Peter Guidi je imenovan glavnem blagajnikom pri poštnem ravnateljstvu v Zadru. Kontrolor Ivan Galosso jo imenovan višjim Kontrolorjem pri istem uradu. Članovom deželnega šolskega sveta V Istri so imenovani ti-le gospodje: prošt Ivan Kleva v Pulji, gimn. ravnatelj Jakop Babuder v Kopru, gimn. ravnatelj Viktor Lešanovsky v Pazinu in ravnatelj učiteljske pripravnice v Kopru Ivan Revolante. Presv. škofa dr. Glavina iz Trsta in dr. Flapp iz Poreča odpeljala sta se, kakor „Tagespost" poroča, v Gorico, kjer Mali možiček, ki mi je komaj do ram segel, moral bi seveda z svojimi otročjimi rakami mesece po čepinji Tuarega mlatiti, da ga poškoduje. „Prosim, gospod," rečem mu, „pre-skrbite, da se Beduin zveže in odda policiji ! Sicer ne doseže Vaša moč v puščavo, nli tu se Vam rado postreže." Pogledal me je osuplo. „Mislite to resnično, gospod!" „I)a." „Moj Bog, tega ne storim, ker Iledjan boj bi Itenalda umoril. Menim, da ta strašni udarec zadoščuje." „Vzroke Vam povem, ali prosim, storite hitro, kar sem rekel. Ali nisto rekli preje, da mi vso zaupate." „Gotovo, gotovo, gospod! Saj prav zdaj sera hotel sluge poklicati!" Hitel je k zvončku in na nenavadno dolgo zvonjenje prihitelo je nekoliko slug. „Zvozite tega inoža in vrzito ga v trden obok, dokler ne pride redarstvo!" Ukazoval je, kakor bi ga bil on tako grozovito treščil. Vrgli so se z južno ži-vostjo na nezavestnega in v malo trenotkih jo bil tako trdno zvezan, da gotovo ni ganol, ko je prišel k zavesti. Zgrabilo ga je osem krepkih rok in odvlekli so ga. Le en Bluga je ostal na vratih, no da bi kaj bil pomagal, bil jo čokaste široko-plečne postave, njegov obraz ni pristoval južnej obleki. Ko je videl počasnost onih štirih, stopil je blizo in pahnol vse stran. „Mašala, tristo medvedov, to je vla-čenje, poberite se ničvredheži, tega človeka lahko sam odstranim." Zgrabil je Imošara in v trenotku zadel ga na rame. Od veselja na tako nepričakovani nemški govor, nisem mu skoraj hotel braniti. „Stoj!" zavpil sem, ko je hotel skozi duri. „Pri vsej svojoj pozi se jo naglo obr-nol. Njegov široki ali pošteni obraz se mu je svetil od ušesa do ušesa. „Si li Nemec?" „Da, Nemec sem, gospod! In Vi gotovo tudi?" „Da! Od kod si?" „Doma sem iz Kaltenbruna pri Šta-felštajnu." „Tedaj na Bavarskem, ali tvoj jezik je iz krajev, kdor sem prav dobro in tečno pivo pil!" „Da, gospod, tako jo — tukaj imate potepuha, zavlecite ga kamor hočete," segel si jo v besedo, mej tem ko je spustil Tuarega na tla. Rojak pa je prišel k meni, in mi zvestosrčno v roko segel. „Tako je, imam, hvala Bogu, zopet prosto roke. Zdravi, gospod, v Afriki! Da v Stafulstajnu, tam je dobro pivo, teče kakor miš v luknjo, imate prav, ker pravite, da je tečno. Tedaj tam ste bili? Nu, to je lepo, prav lepo. In mojega govora ni nihče drug kriv, nego ti badenski ljudje tukaj, ki so mi ga pokvarili. (Dalje prili.) „se bodeta vdeležila škofijske konferenco, ktero je sklical ilirski metropolit, da se posvetujejo, kaj bi se dalo vkreniti (!) proti narodni agitaciji slovanske duhovščine (!) na Primorskem. „T." pravi, da vdeležitev škofa dr. Glavine ne obeta kdo ve kaj, kajti prav ta škof provzročil je v Trstu med Lahi neizmerno nevoljo z vpeljavo slovenskih pridig. To jako karakteristično vest smo posneli po „Si." f Anton Verčon je umrl kar naglo včeraj. Ranjki je bil iskren rodoljub in posebno je izkazal gorečnost svojo do naroda pri zadnjih volitvah. Bil je ud veteranskega društva in društva rudečega križa. R. I. P.! Konferenca sotrudnikov za Kranjsko pri cesarjevičevem delu. „Die oster r. ung. Monarchie in Wort und Bild je bila dne 22. t. m. v Ljubljani. Predsedoval je glavni urednik, dvorni sovetnik pl. Weilen. navzoči so bili gg. Leveč, Murni k, Flis, Dežman, Koesbacher, Hammhaber, Pire, Kraus in Radicz. Mej zborovanjem je dospel z Dunaja brzojav prestolnika, ki se glasi: „Dvornemu svetovalcu pl. Weilenn v Ljubljani pri deželnem glavarji grofu Thurnu. Vam in vsem sotrudnikom najprisrč-nejši pozdrav in najtoplejšo zahvalo za sodelovanje pri našem domoljubnem podjetji", Rudolf. Knjiga za Kranjsko bo sestavljena po nastopnem programu: Opis pokrajin (2 poli): Pet. pl. Radics in Amand bar. Schweiger-Lorchenfeld. — Kras (1 pola): Fr. Kraus. — Predzgodo-vinsko (1/2 pole): kustos Dežman.— Zgodovina (1 pola): prof. Leveč. — Narodno življenje Slovencev (2 poli): prof. Urbas. — Pripovedke, pesmi, bajke Slovencev (7* pole): prof. Scheinigg. — Gradovi, kraji in tipi kmečkih hiš (>/i pole): prof. Franke. — Kočevarji (1 pola): prof. dr. Schroer. — Srednjeveški spomeniki (:l/4 pole): prof. Franke. — Renesanca, slikarstvo, plastika (V* pole): špiritual Flis. — Glasba (V4 pole): vladni sovetnik Kees-bacher. — Slovenska literatura (1 pola): prof. dr. Krek. — Nemška literatura (V4 pole): prof. Sammhaber. — Kmetijstvo in gozdnarstvo (1 pola): G. Pire. — Rudarstvo, talivstvo: svčstuik Novak. — Obrt, trgovina: cesarski svetnik Murnik. — Domača obrt: dr. Valent. Pogačnik. Ilustracije bodo izdelali kolikor moči domači umetniki, zlasti mlajši bodo imeli priliko pokazati zmožnosti. Zahtevajo pa se dovršene podobe, kajti vsaka se bo dala v presojo nalašč v ta namen sestavljenemu komiteju umetnikov. Slovenski jezik pri sodnijah. „Slov. Gospodar" piše: Sodnije morajo slov. uloge no samo sprejemati, nego tudi v slov. jeziku reševati. Sodnija v Konjicah rešila je neko slov. prošnjo posojilnice v Celju v nemškem jeziku. Zoper to se je slednja pritožila pri pravosodnem miuisterstvu, katero je Konjiško sodnijo koj pozvalo, da se ima opravičiti, zakaj je tako ravnala t0r jej je potem izreklo grajo rekoč, cja jo minister z obžalovanjem opazil, da je sodnija nepostavno postopala. Tudi pričakuje, da so bode sodnija v bodoče strogo po obstoječih postavah in narodbah ravnala, t. j. slovc'nske uloge slovenski reševala. — Pri nas v Trstu žalibog še nismo tako daleč. Ribarsko družtvo v Trstu. Centralna komisija za ribarske zadeve jo zaključila v zadnjoj svojej seji, da se ima v Trstu ali pa blizo mesta osnovati posebno društvo, čigar naloga bode vsestransko podpiranje domačih ribičev. Ta misel je vsekakor hvalevredna in gotovo se bodo domačini iste krepko prijeli. Vsaj jim gre za „ljubi kruhek !" Akad. društvo „Triglav" v Gradci imelo je v soboto, 26. dne novombra svoje IV. redno zborovanje z nastopnim vspore-dom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo revizorjev. a. Kritika predavanj gg. Gestrina in llakeža. 4. Predavanje g. Domicelj-a 5. Slučajnosti. Prostor: Slov. čitalnica. Začetek ob 7. zvečer. Nova lista. Govori se, da začneta po novem letu v Trstu izhajati 2 nova italijanska lista, oba pod imenom „Pro Patria". Eden bodo mesečnik in so pečal z književnostjo, drugi pa so misli baviti z politiko ter bode izhajal dvakrat na mesec. Oba prepustita slučajen svoj dobiček „Pro Pa-triji". Umrla jo ena „Allabarda" in oživeli sti dve „Pro Patriji!" Razpisana služba. Pri C. kr. okraj nuj sodniji v Gorici jo razpisana služba kan-celista v XI. razredu. Prošnje do 10. decembra predsedništvu imenovane sodnije. — C. kr. okrajno sodišče v Pulji razpisuje mesto kancelista v XI. razredu. Prošnje do 31. decembra c. kr. okrožnej sodniji v Rovinju, Razpis dobavljanja. Mestna bolnica razpisuje d<>bavljanje potrebščin za leto 18.H8. Pismene ponudbe z pobotnico o vložene) jamčevini imajo so otdati do 3. decembra o poludne pri V. otdelku na magistratu. Pobližji pogoji se izvedo pri opraviteljstvu bolnice. Tržaške novosti. Vreme. Sicer se pravi, da „po dežju solnee sije" ali koliko časa prav za prav sme deževati, tega nam izrek ne povč. Vsaj smo mi ubogi Slovenci tako užo navajeni čekati i i zadovol jni smo uže z tolažbo, da bode večnemu dežju tudi konec. — Kamor se ozres ne vidiš drugo nego sive oblake, vodo in blato. Vendar pa je nebo toliko obzirno, da moči enako vse Tržačane, toliko Italijane in Nemce, kolikor tudi nas. Tako vsaj ozirom na vreme uživamo popolno — enakopravnost. No, in danes uže je začelo preobračati se. Preiskava o umoru Henrika Mozetiča hitro napreduje. Posebna komisija jo pregledala stanovanje Riboševe in odpravila razne predmete k sodniji. — Maffei in njegova ljubica prideta skoraj gotovo uže v prihodnjem zasedanji pred porotnike. Poskuson samomor, Kuharica Ana Straus, v službi pri g. dr. Hartdoblerju je skočila v četrtek popoludne z okna v I. nadstropju na dvorišče z namenom, da se ubije. Zlomila si je levo roko in se pobila na glavi. Nagiba žalostnemu sklepu ne poznamo; gotovo je bil slučaj zloglasne „nesrečne ljubezni." Ponarejene dvajsetice. Žandar-merijski stražmešter Ivan Paa v Planini jo opazil, da je izdajal težak Ivan Štru kelj iz Rakeka ponarejene dvajsetice. Štrukelj službuje v Trstu in VBled tega je prijavil stražmešter tukajšnemu policijskemu ravnateljstvu to, kar je opazil. Policija je zaprla Strukelja in njegovega druga, težaka Matijo Stržaja iz Loša pri Logatcu, kakor tudi obeh ženi. Pri hišnej preiskavi našlo se jo dokaj ponarejenih dvajsotic in pri Stržaju tudi stroj za ponarejanje denarja. Nezvesta služabnica. Redarstvo je prijelo včeraj 401etno služabnico .Tcro Fjoni iz Škofij e Loke, mater šesterih nedoraslih otrok ker je baje ukradla svojej gospodinji 100 goldinarjev. Sodnijska preiskava bode dokazala, da-li je nesrečna mati kriva, ali ne. Mogočo da jo je pohlepnost zapeljala tako daleč. Sodnijsko. Težak Jakop Čebule iz Sežane je dobil radi javnega nasilstva 9 mesecev ječe. Iz Pliskovice, nam pišejo 23. novemb.: Leto 1887 bomo čutili več Časa, ker je nas in ves Kras suša preveč obiskala; vzela nam jo skoraj vse poljske pridelke; turšico se ni pridelalo še za seme, ajde tudi no in še grozdja jo bilo prav malo zarad prevelike suše. Pa upajmo, da nam v prihodnje Bog pomore. Po dolgem, nevtrudljivem prizadevanji gg. Ant. Šue in po trudu učit. Jan. Koren-a se je letos tukaj osnovalo pevsko in bralno društvo z imenom „Ciril in Metod", od katerega se pričakuje dosti dobrega, ker ljudstvo posebno rado prebira dobro knjige in časnike. Pa to bi tudi bilo želeti, da so naši občinarji spomnijo še na drugo potrebo. Priskrbeli smo si en zvon, potrebujemo pa šo dva in še več reči, katerih nečem tukaj navesti, želeti bi tudi bilo, da se ozremo na zanemarjeno pokopališče in ga popravimo tako, da bo dostojno i nam častno. Stritarjevih zbranih spirov stigel nam je 21 in 22 snopič. Duhovnega pastirja (IV. letnik) izšel je 12. zvezek. RAZNE VESTI. Odlikovanje avstrijskih mornarjev. Meseca septembra preteklega leta rešili so mornarji avstr. barke „Dila\vur" momčad norveške ladije „Andalina", koja bo je bila potopila blizo švedske obali. — Kralj švedski in norveški jo odlikoval sedaj častnike avstr. barke z norveško kolajno II. razreda in podaril avstr. mornarjem, koji so so posebno odlikovali prj rešitvi norveških mornarjev, denarno nagrado. — Odlikovani častniki in mornarji so vsi Hrvatje, — „LAutriche Slave et Roumaine" (Avstrija Slovanska in romanska) jo ime novemu listu, koji jo tega meseca začel izhajati v Parizu. Brani interese avstrijskih Slovanov, posebno pa Čeh ov in Slovencev. Cena listu je za vse leto 12 frankov ali 6 gl. — Upravništvo je v Parizu, Bouleward Saint Michele (53. v I Gospodarske in Irpioske stvari. Kaj storiti z drevjem, ki ffa je sin'jr poškodoval. ■Sneg, ki ga je letos sem ter tje že na debelo padlo, poškodoval je. kakor nam gospodarji tožijo, veliko drevja. Kaj storiti, da se škoda kolikor mogoče zmanjša? 1. Na drevesih, na katerih so veče ali manjše veje popolnoma odtrgane, morajo se rane s kakim ostrim orodjem dobro ogladiti in s smolo ali z drevesnim voskom tako dobro zamazati, da zrak ne moro do rane, in potem še dobro ovezati. Take veje pa, katero so sicer od debla odtrgane, vendar se jih še velik del drži debla, morajo se prav varčno spet k deblu tako privezati, kakor so bile prej, in rana se mora tako obezati, kakor pri cepljenji. 2. Ona drevesa pa, na katerih je več vejic samo poškodovanih in ne od debla odtrganih, mornjo se lopo obrezati, kakor se to večkrat zgodi, kedar hočemo kako drevo omladiti. 3. Če se prav dobro napravi to, kar smo zdaj omenili, in če se ravno mnogo vejic in celo vrh odreže, vendar se še mnogokrat zgodi, če je namreč deblo nepoškodovano, da drevo spet lepo krono in lep vrh dobi in kasneje gospodarju mnogo koristi. 4. Dobro jo znano, da so celo velika drevesa, ktera so bila s korenino izdrta, ali cel6 do zemlje pripognena, prav lepo rasla in rodila, če so se spet prav varčno vzdignila in dobro uravnala; in zatorej tudi priporočamo, naj naši gospodarji tudi to poskusijo, predno posekajo drevesa cel6 za drva. Ker se vendar izkoreninjena drevesa v zmrzli zemlji ne morejo lahko okopati, naj se s tem delom počaka do tedaj, kedar bo zemlja spet tala, in do tistega časa naj so korenje dobro pokrije s prstjo in slamo, da ne pozebe in se ne posuši. (Nov.) Olje. Zaloge skoraj nič. prodaj e malo. Olj j i T. "ljk, Koriti f 40* Kvant« f v Znltojih m f ;J7 v »oditi. Albansko v sodih f. 37 vs. kv. Bombažno Iluller po f 27—28. Riž brez prodaje. Petrolje ruski f. f».fiO-f>.75, amerikansko f. 8.50-« 75. Fižolj rudeč: f. 8 - 8 50, bohinec f. 9 -9 50, kok« f. lo 50-11 Sena konjsko f. 150-1.'.5, volovie f. 190 —2.20 Slina pri starem. Poslano. *) Z dopisom od !) t, m. v Vašem cenjenim listu, dne 10 t. m. objavljenem, zaletel se je g. Josip Faganel iz Oseka, tu-kajšni župan, na me, kakor predrzni sokol na ubogo jato ptičev, ki se mirno razgledujejo raz drevja po obližju, in zborujejo o bodočem preseljevanju; češ, tukaj si lahko in brez truda kaj vlovim. Kakor da bi mu bili ubožčki kako škodo provzročili. A zmotil se je. V ta namen prosim slavno uredništvo, da blagovoli potrditi, da dopis z dne 31. oktobra t. I. o zadevah naše občine ni moje delo **) ob jednem pa moram tu povedati, da je obrekovanje in velika učenost o znanju postav, katero mojej malenkosti pripisujete, le Vaša iznajdba, za kojo si lahko patent vzamete. Ako pa želite, da Vam jaz kaj povem, pridite osebno k meni, kajti na Vase dopise, polne osobnosti, kakor je zgoraj omenjeni, gotovo Vam ne bodem odgovarjal, lo to Vam pa povem, da Vi ste že imeli potrebo za časa Svojega kratkega županovanja zajemati iz moje „Visoke učenosti", a jaz pa dosedaj iz Vašo prav čisto nič. Kar se pa tiče Vašega pretenja proti meni v zadnjem odstavku Vašega dopisa, Vam moram povedati, da tiste dnevo bi vam jaz lahko pridobil, z ozirom na razlago na 120. strani letošnih večernic družbe sv. Mohora, ako le želite; vse drugo, kar omenja Vaš dopis, malo, aH pa čisto nič me ne skrbi. Le to Vam pravim, da se drevo z jednim mahljajem ne posečo, kakor je Vam lastno. V Sempasu dno 22 novembra 1887. Ivan Batič. *) Za stvari pod tem nuslovom jo uredništvo toliko oti^ovorno, kolikor mu postava veleva. *) Potrjujemo. (Ured.) Borsno poročilo. Kupci ko dovelj poparjeni, ker se vsak fi*a pričakuje odstop preditojnika francoske lepn-oliktt; zraven t>-ga pa je prišlu Še neko privatno poročilo, kat*ro javlj-i, da bode nantal razpor med Nemčijo in Avstrijo. Misli se, da bi imel brzojav glasiti: »razpor radi carine« ali k ljubu t^m, da je v.-st jako dvomljiva, vender je le slabo vplivala. Divlze in valute s« drže, samo kupcev m. Poslano. Oosp. Franju Iv. K\vizda, c. kr. avstr. in kr. rumunski dvorni dobavitelj in okrajni lekarničar v Korneuburgu. Z veseljem Vam potrjujem, da je imel Vaš c. kr. priv. restitucijonalni Huid vedno najboljši uspeh, kadar sem ga rabil pri otrpnjenju konj. (iumniska pri Tarnawi, 25. marca 1884. (5) Avg. Tatskl vodja hlevov in kobilarnice Nj. Presv. g. kneza C Suii^usko Kje se dobi, razvidi se iz oglasa: Kwizdaja c. kr. priv. „Restitucijonalni fluid" v današnej številki na 4. strani. Reven dijak prosi za instrukcije v predmetih gimnazije ali pa ljudskih šol. Govori slovenski, nemški, hrvatskoBibski in nekoliko laški. — Ponudbe sprejema upravništvo „Edinosti". Prva kranjska mlekarska zadruga v 1 .julii pii it i išče poštenega mlekarja ali kupca, ki bi prevzel v zalogo maslo, sin in izvrstno mleko, katero dobiva zadruga od svojih zadružnikov, zglednih gospodarjev (n. pr. grajščina Fužine itd.) — Ponudbe sprejema odbor mlekarske zadruge v Ljubljani (Dunajska- cesta). 2-2 Prodaja se „Slovan" 85. in 80. leta — knjige „Matice Hrvatske" 84., 85. in 86. leta. Več pod I). poste restante Prosok. Prodaja gozdnih sadik. Tržno poročilo. Kava. Promet miren, cene za kupe* ugodne, ltio po f. 97-1 H; Santos f 97 112 kv. Na skladiščih je 70 U00 kv. Sladkor Na svetovnih t^oviščih jako malo prometa. To je uplivalo tudi na naš^ mesto ter je vsi d tega cena padlu za 1 pri kvin-talu. Veder pa s-j je nadejati zboljšanja in /ato je tendenca nekoliko trdnejša. Cene: avstr. zmljeti f. 21 'J3 50. Poper Penari? in Sineapore po f. 7G—97. Plment po f. 28.50 vs. kv. (Še na morju) Bombaž se skoraj gotovo podraži Prodajal se je, Bengal no t 47, Žila !>rez kupčije, trgovište »epremenjeno. Ruska pšenica f. O..7*)—10; banatska f 10 —; koruza iz lev^nte f. 6.-6 25. Južno vočje jako Živahno, Limone padajo. Cene: Pomerunče sicilj f. 2 75—4 7o; Jaffa f 4—4.55; Limon« sicilj. t 2. 4.75, Jaffu f. l.fiO—2 vs. zaboj. Datlji f. 20-110 po kv. Fige Kala-mata f. 10—13. S > yrna po f. 11 50-50 Ro-lilie, Črne (opaša) f. l8, biamo« f. 14.50. korinte f. 23, Kaudia f. 13-lH. Elemd f. 20 - 27. Sul-tanine f. 29-32, Mandljl dulm. zcertlf. f. 81-82. prav lepih 2—3 in 4 leta starih mecesnov, smerek in črnega borovca iz lastno drevesnice po zelo znižani ceni se prodajo. Sadike so posebno priporočljivo za Kras, ker so izrejene na kraju, kjer najhujša burja vlada. Dobe se pri Andreju Kovani! na Colu pri I pavi. Dobiva so v vsih knjižarnah 13. nakladi, ravno izašla medic, svetovalca Dr. MOLLER-JA najnovejše delo o slabosti, oslabelih živcih, o na- stopk/h mladostnih pregreškov itd. Pošilja se tajno za 60 nv. v pošt. markah KAROL KREIKENBAUM 9 Braunschweig. 52—41 ELODCtVA - 4t 4 EVA ESENCA arjaPlCCOllja v Ljubljani Ta tfsenna. ki se na reja po nokem re-1 c^ptn gospoda dr. E. viteza Ktockla, c. kr. vladinoga svetovalca in deželno-a&nitet* nega poročevalca za Kranjsko, je t.iko-zvana ,,Tinctura Rliei nnnposita", katera ozdravlje vse želodčeve in trebušne bolezni, odpravlja telesno zaprtje, zlato žilo t. t. d. (gliej navod, ki je vsa k t*j steklenici prldejan) — Izdelovutrli pošilja jn v bojčkjh po 12 steklenic po el. 1*3® po poštnem povzetji. Poftinino trpe p t. naročniki — Te steklenice prodaja ,po 15 kr ptio. večina Ifkurn na Kranjskem. Štirskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, v Istri, Dalmaciji in v Tirolih. 50—50 V Trstu: Biasoletto, PootUjRnMo; Ed. pl. Leuleinbucp, tiutrdiu Pubilci; G. iti. Leutemburg, piazza S, Oiovmini; Foraboschi, lekarna *a| Oammello«, Corsp; Picciola, Piaiza Barriera Vecrh a; Poi/.etto, PaluzT-.o del Llovd; Praxmarer, Pulmio Municipale; Prendini, Paia/zo Model lo; Ravasini, Piazza della Stazione; Rovi«. Pia/.zi della Legna; Saravall, za magistratom; Sttrravaljo, Piazza Cavana; Suttina. lekarna»l.iprandl«. Piazza della D.iKana; Udovieieh. Via Farneto;Xi-covich, Via S. Niccold; Zunetti, Via Nuova | Ljubljanski Zvon. | « Gld. 4.60. $» I Gld. 2.30. ~ Gld. 1.15. | j I ATI 17 /\ za spolne in želod- I J I \ I l\ /1 nastope 1 ' Jlli 1-okuženja. i osbibenja možke slabosti, polucije, žgečo vodo. močenje postelje, puščanje krvi, zabiije Vfide, in za vse bolezni mehurja, droba in živcev. Tudi pismeno po najnovejšem znanstvenem postopanju z neškodljivimi sredstvi. 38—77—104 C. Stroetzel, specijalni zdravnik Llndan am Bodsnsee PRI JULIJU GRIMMU dcžnikar, Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga dežnikov za spe in gospode za jako nizke cene. — Denžiki iz bonbaža od !)0 novč. naprej. Dežniki iz volne in tatina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej. Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizke cene. 22 —104 Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljiih plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako posiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-86 Nič več zobobolov. Voda za zobe lekarničarja G. 11. Ro-vis ozdravi hipoma vsak največi zobobol, zabrani narejenje tartara in gnjilje zob, ohrani bele, ojači zabrne in čisti ustni dih. Na prodaj v lekarni R0VIS Corso 47 po 50 kr. steklenica. 7—10 Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17. se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč: —12—2 Monšlranc, keliliov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni. Tudi se pr: njem stara cerkvena priprava v Oglljll pozlati, posre-bri in popravi. Na blagovoljna vpra-radovoljn«. odgovarjal. ^ Pošilja vsako blago iflM^f^ dobro shranjeno in poštnine prosto. Proti mrazu i mokroti so uovo-izumljene, pletene, toplo, jako trpežno in lepo barvano 3—3 TJ6ER-0BLEKE go"Pode —^f3 po f. 2 — vsaka obleka Assicurazioni generali. v Trstu (duštvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: nazava-rovanje proti poZaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Drufttvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 83 Premije za poterjati v naslednjih letih t 21,006 641-33 Glavnica za lavarovanje žive- nja do 31. decembra *1884. f. 83,174.457 98 Plačana povračila: a) v letu 1884 f. 8,637.596 13 b) od začetka društva do 31. decembra 1881. f 178.423.3a*51 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škr dovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dob6 v Trstu u uradu društva/ Via della Stazione v lartr.e palači 3. sanja bode katera obstoji iz par hlač in jopice ter ima taka obleka to le lastnosti : 1. Priložnost n» vsako truplo. 2. Pridržuje eno-niorno toploto. H. Prihrani težko površno obleko. •t. Je po ceni in trpežna. Kdor ima tako obleko, je zavarovan proti mrazu. Pošilja proti poštnem povzetju J. H. RABIN0WICZ, Wien, 111. Hintere Zollamtsstrasae 0, \Vien. Nič več kašlja! Prsni čaj napravljen p«» lekarnifiarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 o?.dravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to s pričuj »'j o mnoga naročila, spričevala i n zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin in čisti kri; ima d<>l»*r okus in velja en zavo za H dni SO n. Omenjena lekarna izdeluje tudi pite z« prestenje Života in proti mndroiia i/, soka nek-i posebne rastline, katerih uspeh ie v-lik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Rna škatlja velja »O Mold. Plašter in tud tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa Holdov — Ena steklenica tinkture 40 soldov. Edina znlo^n v Trstu v lekarni ROV1M, v Gorici v lekarni Crlstofolle tt i in Pontoni, v Ajdovščini v lekarni Gulielmo. 6-10 V tej Jekarni govori se tudi slovenski. M bila tudi potrjena po zdravnhkih listih tii- in inožemstva: Prof. dr- Bergoon. Po tridn^vnej plinovej ehalaciji po r-ktalnej injekciji. izdatno pojomanje kašlja in izvržka, potem popolno prenehanj«, — m-zli.-a, pot in hripavost je posve izpinola. - Truplo se redi vsaki tedrfii za - 1 K Uavt.o tako brzo oi-dravljenje tudi pn sta rej, c-16 pri miliurnej tuberkolozi. — Bolnik se ozdravi ter more tudi na]te?jiu posel zo|>et opravljati. —" Prof. Dr Cjrnll. Pri na iuhi se more pol ure po plinovej exhala*lji laglje soosti. — Ako te ►xhalaclju dalj i rabi, naduha ne povrne vež. Zoper Š-tulci in naduhi je plinova exnala.-(jii l/kušetio, izvrstno sredstvo" Prof. Dr. Dujardln Beaumetz : do pri ufoničnem grlu. po^kodovan»mu po tuber-kolo i, so se v 2-3 tednih zacelile otekline dasiravno jo bila UŽ^ polovica pljuč razdejan h • Dr M. Langhlin volja bolnioe v Flladelflji je vporabil plitiovo e\halac.jo pri 30 bolnikih, koji so bili uže v niiizadnjem stanju tuberkuloze in vsi so popolnoma ozdraveli Vsaki dan pa se mm.Že zravtuSka norog U o srečnim ozdravlj njn, ter je ra?un navadenih s prič val š^ innoito druzih od slavnih profesorjev. Tudi" v c. k. Jav e| bolnici na Dunaju se vporabljuje stroj za plinovo exhalacijo. — Imamo innoito spričevul odzravehh. C. kr. izklj. priv str j za plinovo exaalaoijo (Kectal-Jnjeetor) se doolva z vsemi pripravami za pripravljanje pliva in z popisom za vporavo za zdravnike, ter ga more rabiti tudi vssk bolnik sam pri Dr. KARLU ALTMANN, Wien VII., Mariahillerstasse N. 80/A ter stane gl. 8.30 z omotom proti gotovem novcu ali provzetju. — Ozdravljenj- ni niti težavno, niti ovira vsakdanji posel. _3;j Varovati se je ponarejenja. Brazay-a francozko žganje je izvrstno sredstvo proti glivobolu, iingreiii, boleznim \ všesih. n« oč^h in zobeh, proti ranam, trpanju, nahodu, izpuhom in madežem nn kozi in pegam; tudi je jako dobro kot voda za ispiranje ust iu ohranjenje zobov, posebno pa se priporoča za umivanje glavej okrepČanjn tasti las, iti odstranjenje erinte. Ciena z popisom porabe: mala steklenica: 40 nt?, velika 80 n?,. 3 - 1?| Pristen v Trstu v lekarni Ivana Cillia. Steklenice imajo vlito tvrdko Brazaya. 10.000 parov hlač za gospode je bilo pripravl j. ni h za i z vožnjo ali m>.riil, so zaostati vsled nove viSje carine. Dobil g< m toraj ukaz, da jih prodam na drobno uli na debelo za vsako ceno Zato otdam pur takih zimskih hlač za gospode za samo 1 gl. 25 novč. Hlače so izdelane jako dobro po iiajn»vej£pj duiuijskej noži. Z trni denarj. m j. plačano samu šivanje in Pri nnročbi zadostuje, ako so pove željena barva (siva, drap, ali rujava). Kar so komu 110 dopade. sprejme ho brez ]»ri-govora nazaj in so donar franko povrati. Marijaceljske želodečne Icapljce. izvrstno delujočo zdravilo pri vseli boleznih na žo-lodcu Noproconljivo dobroto jo posebno vpliv njihov pri notočiiosti, slabosti želodca, ako z grla smrdi, napenjanju, kislem pehanju, koli ki, žolodeč- nein kataru, gorečiče (rsavci) ]iri preobilnoj produkciji slin, ruinonioi blu-v nuj u iu gnjusu glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici iu jotrili in tudi proti zlati žili ali himorojdain Cona stekleni«! je z nakazom vrod samo Ho nov Glavni /al<.^ ima lekarničar „k nagel ju varhu" M-17 !>»-. Iira«ly Kromstier llornvn V Trstu jib pa dohite pri lekarničarju I Seravallu blizo starega sv. Antona HHNSKO sukno in volneni izdelki Kdor so hoče oblačiti po šegi i cono, na j piše po uzorce nu Tuch-Fabriks-Lager Friedrich Brunner 3". Briinn. Op. Jako bogati uzorci za gg. krojače nefrankirani; kar se komu no-dopade, hu zamenja. 1(}-—18 Lastnik društvo „Edfnoet". Izdatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu.