Simona Weis Irena Vrčkovnik Irena Polko Miki Šarac Pokrovitelja: RLV in ERA i«« Modna revija M clufaa 26. jOHtjA oc 20. um OO KELeHjSKlE^ /eZlEHU SKOK V POLETJE z RADIOM VELENJE Velenje Zasedanje zborov V TOREK, 23. JUNIJA, BODO SPET OŽIVELE DELEGATSKE KLOPI ZBOROV VELENJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE Seje bodo ločene, na dnevnem redu pa so predvsem prostorske zadeve. Med njimi poročilo medzborovske, komisije za uskladitev teksta predloga odloka o UN rekreacijskega območja jezero, predlog odloka ZN kompleksa ob železniški progi, osnutek odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje mesta šoštanj z imenom »šoštanjski trikotnik«. Pozornost delegatov pa bosta najbrž pritegnila tudi predlog odloka o spremembah odloka o ureditvi prometa v naseljih na območju občine Velenje ter predlog nadaljnje usmeritve športa v velenjski občini. Sejo bodo začeli ob 8. uri. Kadrovski pretresi Sanacija Elektronike Štiristoosemdesetčlanski kolektiv Gorenjeve Elektronike je pred veliko preizkušnjo. Zašli so v težave, ki jih bo mogoče razrešiti le s temeljitim preobratom. Pred dobrim tednom je imenoval upravni odbor tega kolektiva za vršilca dolžnosti direktorja mag. Draga Suleka, ki je v teh nekaj dneh že izdelal prvo vizijo sanacije tega podjetja.« Najpomembneje je zagotoviti čim bolj nemoteno proizvodnjo in tako zadovoljiti zahodne kupce, ki so naše izdelke že naročili. Ce tega ne bi storili, bi se nam ta trg sesul,« pravi Drago Šulek, ki se pri izvajanju sanacije ne bo mogel ogniti neljubega ukrepa, zmanjšanja števila zaposlenih. »Zelo preprosta primerjava s podobnimi zahodnimi kolektivi pokaže, da prenese proizvodnja sto tisoč televizorjev (toliko jih bo po raziskavah mogoče plasirati) od 200 do 150 zaposlenih,« dodaja Drago Šulek, ki vidi nadaljnji razvoj Elektronike v notranjem prestrukturiranju, oblikovanju več profitnih centrov in poleg osnovnih dveh programov (televizorji in monitorji za računalnike) tudi proizvodnjo nekaterih drugih izdelkov katerih zametki v Elektroniki že obstajajo. Ti programi so po besedah Draga Šuleka dovolj velik garant uspešnemu nadaljnjemu razvoju Elektronike, zato računa ta kolektiv pri uresničitvi sanacije na podporo upnikov in slovenske vlade, ki je obljubila, da bo podprla razvojno perspektivna delovna okolja. Predprodaja vstopnic Vstopnice so v preprodaji po 200,00 SLT v velenjski Nami, Koša-kih, Eri Standard in Nama (oddelka papirnice), Delavskem klubu, Bi-stroju Orion, Restavraciji Jezero in uredništvu Našega časa in Radia Velenje na Foitovi 10. Vstopnice bomo žrebali, na dan prireditve bodo v prodaji po 250,00 SLT. MLADINSKI SERVIS v «.- I n J tel.: 854-831, 853-061 VSE ZA ŠOLO Naša knjiga Celje —————____ 063/ 713-222 SI CE7UK ČIŠČENJE IN TRGOVINA d.0.0., tel.: 854 - 203 številka 24, cena 50 tolarjev velenje, 18. junija 1992 Več možnosti S ponedeljkovo uradno otvoritvijo re-kreacijsko-športnega centra ob jezeru se je v Velenju tudi uradno pričela letošnja turistična sezona. Tudi zaradi te pomembne pridobitve lahko rečemo, da smo nanjo letos dosti bolje pripravljeni. Ob tej priložnosti so vse popoldne potekala številna tekmovanja (v ribištvu, crossu za vse kategorije, mini golfu, malem nogometu in odbojki na mivki). Prireditev pa je bila tudi družabno za rekreacijo obarvana, za kar je poskrbela Rudarska godba na pihala, po podelitvi priznanj tekmujočim ekipam pa še Globus band. Veliko Velenjčanov se je odzvalo vabilu podjetja Gost d.o.o., ki ima nove športne objekte tudi v upravljanju, po dolgih letih pa so odprli tudi turistični informativni biro. Športno-rekreacijski center sedaj nudi že zelo veliko možnosti za rekreacijo, na nas pa je, da jih izkoristimo ... bo, Foto: B. M. Okoli 2000 ljudi se je zbralo to nedeljo v krajevni skupnosti Šalek, kjer so prizadevni domačini pripravili slovesnost ob sprejemu treh novih zvonov za tamkajšnjo starodavno cerkev. Sprevod je krenil od velenjskih bazenov, pred cerkvijo pa so pripravili kulturni program in se obenem zahvali tudi vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je del obnove te cerkve sklenjen. Več na 16. strani. tek; da bo regres v skladu s kolektivno pogodbo v lesarstvu; da vodstvo podjetja do jutri, petka, izdela izpis terjatev delavcev do podjetja. Delavci so se na zborih delavcev s tem strinjali, ob tem velja dejstvo, da so se naveličali poslušati razlage o vseh objektivnih razlogih za prenizke plače, da vseh teh bremen niso več pripravljeni nositi samo na svojih plečih in da od zadnjih zahtev ne bodo odstopili. Kako se bo vse skupaj razpletlo, bo seveda znano danes, v četrtek. Nezadovoljstvo delavcev v nazarski lesni industriji se je krepilo že dalj časa, v zadnjih dneh pa je skoraj doseglo vrelišče. Zares se je pravzaprav pričelo 22. maja, ko so zaposleni v Pohištvu prekinili delo zaradi nizkih plač in zamude pri izplačilu. Ustanovili so stavkovni odbor in postavili zahteve, po sestanku sindikata so zahteve razširili na vso podjetje in za torek, 16. junija, napovedali stavko. Seveda v primeru, če upravni odbor podjetja na petkovi seji ne bi sprejel njihovih zahtev. Delavci so zahtevali, da mora biti izplačilo osebnih dohodkov vsak mesec do 18. in do 12. ure, sicer mora podjetje delavcem izplačati zamudne obresti; da mora biti regres v skladu s kolektivno pogodbo izplačan do konca junija in da drugi obrok ne sme biti manjši od 7.000 tolarjev; da mora biti faktor učinkovitosti 1; da za razliko do plače iz kolektivne pogodbe podjetje delavcem izda listine, do konca junija so namreč pristali na 80-odstotne plače. Te zahteve je upravni odbor sprejel, nikakor pa ni mogel sprejeti zahteve, da se delavcehi zaradi slabega so- cialnega položaja v enkratnem znesku izplača 10.000 tolarjev (za toliko bi znižali znesek na listini za izplačilo razlike). Stavkovni odbor se je sestal v ponedeljek in je stavko preložil na petek, 19. junija, vendar pri tem postavil tri pogoje: da je plača skupaj z drugim obrokom regresa (7.000 tolarjev) danes, v četr- Celje brez vlade CeUe je od petka tudi uradno brez svoje občinske vlade. Po že pred tednom najavljenem odstopu premiera Mirka Kranjca in njegovem vztrajanju pri tej odločiztvi, so poslanci na petkovi seji občinske skupščine sprejeli o tem le še svoj "ugotovitveni sklep" o odstopu vlade. Enak sklep so sprejeli ob nepreklicnem odstopu podpredsednika skupščine Aleša Demšarja, o nezaupnici županu Antonu Rojcu in podpredsedniku Maksu Bastlu pa niso prišli dalje kot do precejšnjega kresanja mnenj. Glasovanja namreč zaradi nesklepčnosti niso mogli opraviti, pa jih to delo čaka na nadaljevanju prekinjene seje. Razprave o razprtijah v občinskem vrhu torej še ni konec. (k) V soboto 11. srečanje aktivistov OF Šaleško- mislinjskega okrožja in domicilne enote III. bataljona VDV. Dve leti sta naokrog in to soboto, 20. junija, se bodo že enajstič zapored srečali aktivisti, borci NOV okrožnega odbora OF Šaleško- mislinjskega okrožja ter domicilne enote III. bataljona VDV. Začeli ga bodo ob 10. uri na prostoru pred rastevracijo Jezero v Velenju, nanj pa organizatorja- Zveze borcev občin Velenje in Slovenj Gradec- vabita tudi druge občane.Siavnostni govornik bo član predsedstva Republike Slovenije Matjaž Kmecl. Kot so zapisali ob koncu vabila, bo tudi to srečanje priložnost za skupno obujanje spominov na krute in težke čase, ki so bili včasih tudi prijetni in lepi, saj so jih poleg iskrenega tovarištva povezovali enotni cilji in hotenja. Ljubljanske mlekarne (še) plačujejo Vse hujše razmere v proizvodnji in predelavi mleka Zgornjesavinjske kmetijske zadruge v tem mesecu še niso prizadele. Ljubljanske mlekarne so mleko za ta mesec še redno plačale, kako bo v prihodnje pa je težko (ali lahko) napovedati. Če država ne bo posredovala z regresiranjem prodaje, bodo tudi v Ljubljanskih mlekarnah posegli po omejitvenih ukrepih, kar pomeni manjši odkup in delno (največ do lo odstotkov) nadomeščanje plačila z izdelki. Prvi ukrep je pravzaprav že v veljavi, to pa so zaostreni higienski pogoji pri pridelavi in oddaji mleka. (jp) Cisterne brez lokacijskega dovoljenja Ob vse večji širitvi plinifikacije v mozirski občini je občinski izvršni svet sprejel dopolnitev odloka o določitvi objektov oziroma posegov v prostor, pomožnih in drugih objektov in naprav ter del, za katera ni potrebno lokacijsko dovoljenje in se lahko gradijo ali izvajajo le na podlagi urbanističnega potrdila. V odlok so torej uvrstili tudi prostostoječe cisterne za plin do 5 kubičnih metrov prostornine ob obstoječih objektih. (jp) Nazarje v znamenju demokratov Včeraj, v sredo, popoldne in zvečer je bilo Nazaije res v znamenju slovenskih demokratov in socialdemokratov. Najprej so v tamkajšnjem delavskem domu na ustanovnem občnem zboru ustanovili demokratsko stranko za mozirsko občino, nato pa so skupaj s socialdemokratsko stranko in uglednimi gozdarskimi strokovnjaki pripravili javno tribuno o lastninjenju, denacionalizaciji in gozdovih. Svojo udeležbo so napovedali člani vodstev obeh strank Igor Bavčar, Dimitrij Rupel, Jelko Kacin, Jože Pučnik, Janez Janša, Tone Peršak, Emil Milan Pintar in drugi. Posebna zanimivost vsekakor je, da sta se vodstvi obeh strank kasneje (ob 2o.3o) na nazarskem športnem igrišču pomerili v malem nogometu. (jp) Odlična uvrstitev velenjskih anglistov Na državnem tekmovanju osmošolcev iz angleškega jezika v Celju- bilo je sredi prejšnjega meseca- so se tri udeleženke iz občine Velenje odrezale več kot odlično. Mirjam Šulek je osvojila namreč zlato priznanje, Sunčana Segota (obe OS Gustava Šiliha Velenje) in Mojca Novak (OS Livada Velenje) pa sta prav tako dosegli izreden uspeh. Najbrž sta bili tega uspeha veseli tudi njuni mentorici Nuša Gošnik in Agica Pevnik. Vsem čestitke! Dolgoletna sumničenja V soboto so se na skupščini v Celju zbrali borci, ki so delovali v enotah ustanovljenih v Sovjetski zvezi. To so bili slovenski fantje - največ s Štajerske, Koroške in Gorenjske, ki so jih Nemci nasilno mobilizirali, kasneje pa so prebegli na nasprotno stran, ali so se tam znašli kot ujetniki. Kasneje so sodelovali v bojih za osvoboditev ozemlja bivše Jugoslavije in prišli ll.maja 1945 tudi v Celje. Celjska občina jim je leta 1986 tudi podelila domicil. Kljub temu boju za osvoboditev so bili ti borci dolga leta deležni mnogih sumničenj, mnogim so kasneje tudi pobrali naša odlikovala in priznanja. Odnos se je popravil šele zadnja leta, najbolj po tretji skupščini, ki je bila pred dvema letoma v Mariboru in na kateri jim je spregovoril tudi Milan Kučan. (k) Razgrnitev prostorskih pogojev V mozirski občini so v javni razgrnitvi osnutki prostorskih ureditvenih pogojev za Zadrečko dolino ter zgornji in spodnji del Zgornje Savinjske doline. Ti akti torej zajemajo celotni prostor občine Mozirje in urejajo območja za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, določajo pa pogoje za posege v prostor. V času razgrnitve lahko krajevne skupnosti po potrebi organizirajo javno obravnavao, malo nerodno pa je dejstvo, da so razgrnjeni le v prostorih občinske skupščine in krajevne skupnosti Moziije. (jp) tk^A Sledi črnogorske zime... Tole, kar tokrat pišem, je nekakšen privesek k pred tednom začrtani diagonali, katere smer ali cilj sta bila balkanski Rim in njegov Neron. Tako intonirano nadaljevanje je domala neizogibno, skorajda samoumevno, kajti tudi črnogorski sodobni vladika Momir Bulatovič je nekakšen Slo-bodanov privesek, oproda, neoriginalen brezbarven dodatek, prav onjem pa bi rad kakšno rekel, brkati, kodrolasi delija je v spek-takularnih scenarijih svojega beograjskega vzornika doslej smel igrati le senčne stranske vloge v epilogih vsakokratnih epizod. Zdaj pa prav lahko pride do dramatičnega preobrata, v katerem bi magister Momir nastopil kot glavna zvezda prologa k poslednji Miloševičevi zgodbi. Tako pač je, ko se dogaja narod, ki na političnbem prizorišču noče več gledati bleferjev in njihovih ponesrečenih eksperimentov. Po marsičem se zdi, kot da "drugo oko v glavi" ne uboga več poslušno dražljajev iz živčnega centra v Beogradu in nemara bo kmalu spregledalo brez velikega brata ali bolje rečeno njega zraven. Živo se še spominjam prebujanja titograjskih ulic in vseh takratnih mlado-revolucionarnih dogajanj, ki sem jih z velikim zanimanjem in čisto od blizu opazoval po službeni dolžnosti. Pa takratnih herojev, današnjih oblastnikov tudi. Skorajda še golobradi so stopili na čelo kolone, še prej pa s staro garnitu- ro pometli kot za šalo. Magister Momir je govoril kot bi sadil najžlahtnejše rožice tega sveta, toda vseh ni premamil. Ko je na črnogorskem partijskem kongresu spreobrnjenja jasno pokazal, da sta mu prva skrb onemogočiti diplomatsko delo Marku Orlandiču in pokazati vsaj dve novi obleki na dan, njegova republika pa je bila že takrat gospodarsko povsem na tleh, je priletni, izkušeni stanovski kolega hitro ugotovil: "Samo bolj mladi so kot prejšnji, drugače pa popolnoma isti. Za oblast jim gre in nič drugega." To je bilo pred leti, od takrat do danes pa se je črnogorska oblastna garnitura v tej luči ničko-likokrat potrdila. Zdaj, ko jim gre pošteno za nohte, ko opozicija vse pogosteje in vse glasneje opozarja na usodne napake vladajočih, zdaj tudi magister Bulatovič v svoji znani maniri začenja z manevri, za katere je doktor. Nič čudnega tedaj, če poznavalci opozarjajo, da bi do usodnih dejanj za razplet balkanske krize kmalu lahko prišlo prav v Podgorici. Jih bo magister Momir preživel na tronu? Svoj znameniti nastop, v katerem je nepokornim Slovencem žugal z vojsko in orožjem, je ob velikem navdušenju svojih privržencev zabelil s prispodobo o snegu, ki da ne pada zato, da bi pobelil bregove, temveč da bi zveri pustile sledi. Dolga črnogorska zima jih je polna in zelo razpoznavne so. CeCjst^o oBmočje Pričakovanih premikov še ni Čeprav statističnih podatkov nekateri je jemljejo več preveč zares, drugi vendarle upajo, da bodo taki kazalci pokazali že dolgo pričakovani premik navzgor. Govoric o tem, ali smo že dosegli "dno" in lahko torej gremo le še navzgor, je bilo že veliko; žal, pa nekateri še vedno ugotavljajo, da se naše stanje še vedno lahko niža. Take podatke nekateri tudi težko pričakujejo, ker vendarle ponekod kažejo pozitivne premike, pa bi seveda vsi radi, da bi se znašli v tej rastoči spirali. Pa vendarle tudi podatki za letošnje tri mesece na območju šestih občin celjskega območja (brez Velenja in Mozirja v nekdanji celjski osmerici) kažejo, da se industrijska proizvod- nja še ni začela dvigovati; ob sedanjih težavah izvoznikov pa tudi rast prodaje na tuje ni več kaj razveseljiva stvar. Podatki za šest občin so slabši od republiškega povprečja. Industrijska proizvodnja je v naši državi namreč v tem času (glede na enako lansko obdobje) padla za 13,7 odstotka, na celjskem območju pa za 15,1 odstotek. Med vsemi občinami je le šmarški uspelo obdržati lansko raven (oziroma porast za 0,9 odstotkov), v šentjurski občini pa so za enak odstotek nazadovali. V vseh ostalih občinah je bil zaostanek mnogo večji, največji pa v žalski občini, kjer so pristali na indeksu 64,8 , kar pomeni, da je industrijska proizvodnja padla za kar 35,2 odstotka. Ob vsem tem je morda razveseljiv le podatek, da se zaostajanje za lanskimi meseci vendarle znižuje - marca je bilo za 11,6 odstotka za enakim lanskim mesecem, prejšnje mesece pa je bil razkorak večji. V treh mesecih se je pokritost uvoza z izvozom tudi na tem območju še izboljšala, seveda pa to zadnji čas ni več taka kakovost kot je bila nekdaj. Prodaja na tuje postaja ob sedanjem tečaju tolarja vse manj spodbudna; v izvoz sili podjetja le možnost prodaje, postavlja pa se resno vprašanje računice. Čas, ko so lahko nižje cene, ki so jih dosegali na tujem, krili z dražjo prodajo na nekdaj širokem "domačem" tržišču, je namreč minil. Med šestimi občinami celjskega območja le Šent-jurčani in Laščani uvoza ne pokrivajo z izvozom (prvi zaostajajo kar za 33 odst., Laščani za 20), največji presežek pa izkazujejo v šmarški občini (izvoz je 3,6-krat viššji od uvoza) in občini Slovenske Konjice (2,8 - krat-no pokrivanje). Ob tem ko zadnji čas tudi na celjskem območju opažajo malenkostno umiranje rasti nezaposlenih, naj omenimo, da se je v začetnih mesecih letošnjega leta "kuga" nezaposlenosti najbolj razširila v občini, kjer so tudi v industrijski proizvodnji najbolj nazadovali; to je žalski. (k) Savinjs/^g - šafesf^a naveza Ko smo vsi za vse Pogosto radi rečemo, da smo Slovenci sposoben narod; da nam ni težko poprijeti za vsakršno delo, da si pomagamo na vse mogoče načine. Našo vsestranskost zdaj dokazujemo tudi na dva dobro vidna načina: mnogi naši državljani to izrabljajo v večkrat naglaševani sivi ekonomiji, ki mnoge že rešuje pred statistično smrtjo zaradi lakote; drugi Slovenci pa svojo vsestranskost jasno in glasno kažejo v raznih skupščinskih klopeh. Iz njihovih razprav se vidi, da se prav na vse spoznajo in hočejo o posameznih stvareh učiti tudi tiste, ki naj bi se zaradi svoje strokovne izobrazbe na vse to res spoznali. Naša vsestranskost se dobro kaže tudi pri nastajanju novih podjetij. Večina podjetij je namreč registriranih za vse od A do Ž. Njihova prava dejavnost pa marsikje sega še preko teh meja. Ne vem, če lahko zapišem tudi za te primere, da zgledi vlečejo, res pa je, da so se pri raznovrstnosti znašli med posnemalci tudi veliki; beremo namreč oglase posameznih velikih firm, ki tudi ponujajo dejavnosti, za katere se pred časom v svoji bolj ali manj monopolistični zaverovanosti še zmenili ne bi. Toda ob tem bo vendarle verjetno bolj veljala ocena, da ne gre za modno muho posnemanja, ampak je vmes nekaj drugega. Pa se tako zdaj tudi ne smemo več čuditi, če Vegrad ponuja tudi žgane pijače in pivo (včasih so gradbincem radi oponašali, da prepogosto segajo po takih pijačah - seveda ta pripomba ne leti na konkretno ime firme), in če znana celjska firma Cetis ponuja avtomobile. Ob tem se ljudje seveda takoj spomnijo na znano avtomobilsko aferico te fabrike, ki jo je imela s slovenskim notranjim ministrstvom. Seveda pa lahko ljudje v kemični Cinkarni kupujejo tudi olje in sladkor ter še mnoge druge stvari. Skratka: zdaj že skorajda vsepovsod dobiš vse, tudi tam, kjer ne bi pričakoval. No, pa saj vsi veste, za kaj gre. Za tako razširjeno ponudbo ni kriva skrb tovarnarjev ali drugih za kupce, ampak je to posledica kompenzacijske telovadbe, ko je pač treba vzeti, kar ti ponujajo, če nočeš, da ne dobiš nič. Pa se tako nekateri res ukvarjajo s posli, ki z njihovo običajno dejavnostjo nimajo nič skupnega. Zdaj pravijo, da bo tega manj, saj so tokovi z jugom vendarle še bolj pretrgani, prav s tega konca pa so namesto denarja prihajale v večini te stvari. Čeprav tudi take in podobne slovenske naveze niso bile izjema. O takih načinih plačevanja pa je za kmete gotovo posebnost tista, ki * se je je domislila regijska mlekarna; da namreč mleko plačuje s sirom. Si lahko mislite, kako vesel je kmet, ki se je ob svoji znani iznajdljivosti usmeril delno tudi v predelavo mleka v sir. Zdaj pa za preostalo oddano mleko kot plačilo dobi spet - sir. Ne preostane mu drugega, da kak kolut sira odko-tali še na davčno upravo! (Kr) Pripravniki trkajo na vrata Zgornja Savinjska dolina Junij je čas, ko ima mlada generacija največ problemov. Nekateri razmišljajo, kam se bodo vpisali, drugi, ki so to naredili že davno in danes končujejo, pa se srečujejo z vprašanjem, kje se bodo zaposlili, kje si bodo zagotovili pripravništvo. Kar 557 mladih iz Velenja ta čas končuje izobraževanje na stopnjah, ki zajemajo še V. stopnjo, kar je po starem pomenilo, da bodo imeli srednješolsko izobrazbo. Na VI. stopnji naj bi zaključilo šolanje 37 oseb in na VII. stopnji 36. Vsi ti pa si bodo želeli za začetek zagotoviti vsaj opravljanje pripravništva. Podjetja so v takoime-novanih letnih potrebah na- ,povedale, da bodo pripravništvo omogočile 357 srednješolcem, kar pomeni, da bi jih teoretično ostalo zunaj samo 200. Teoretično pravimo zato, ker jih bo najbrž več, saj potrebe, ki jih podjetja izkazujejo niso povsem skladne s poklici, za katere so se mladi izšolali. Še večje neskladje se navadno pojavi pri tistih, ki bodo zaključili izobraževanje na VI. in VII. stopnji. Tako je tudi letos. Čeprav so podjetja z letnimi potrebami napovedala, da bi s to stopnjo zaposlile kar 82 pripravnikov, to pa je celo več, kot jih bo s fakultet in višjih šol prišlo, pa se tukaj kaže največje neskladje, tako strukturno kot poklicno. Recimo: Podjetja bi zaposlila kot pripravnike kar 15 strojnih inženirjev, po podatkih, s katerimi razpolagajo na Zavodu za zaposlovanje v Velenju pa bosta končala le dva strojna inženirja. Pripravništvo zagotoviti vsem! Prevelike bojazni, da mla- LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA OBČINSKI ODBOR VELENJE Zbor liberalno-demokratske stranke Velenje Liberalno-demokratska stranka je stranka, v kateri se prepletata in dopolnjujeta vedrina neobremenjenih in modrost izkušenih. V zavesti stranke živi prepričanje, da lahko bolje in kvalitetneje živimo na teh naših skupnih prostorih. Liberalno-demokratska stranka ni in ne more biti klasična ideološka stranka. Tuje so nam diskvalifikacije drugače mislečih, iz nas veje svobodno uveljavljanje in prepoznavanje drugačnosti in zmernosti. Uveljavljamo univerzalno držo 'liberalizma — zavezanost razširjanju prostora svobode. Dosti nam je revolucij in velikih idej, ki so jemale mero človeku. Naš motto je enostaven: družba je bogata takrat, ko posameznici in posamezniku pripade pravica do uveljavljanja osebne, materialne in kulturne svobode. Občinski odbor Liberalno-demokratske stranke vabi svoje članice in člane na letni ZBOR, kjer bomo izvolili organe stranke in dopolnili ter sprejeli nov program ZBOR bo v petek, 19. 6. 1992 ob 20, uri v veliki dvorani Skupščine občine Velenje. Na ZBOR vabimo tudi simpa-tizerke in simpatizerje naše stranke in osnovnih programskih načel liberalne demokracije. Zadružništvo na novih temeljih dim pripravništva ne bo uspelo zagotoviti skorajda ne bi smelo biti. Po izkušnjah predstavnikov Zavoda za zaposlovanje in po besedah Nade Vidmar, strokovne delavke tega zavoda, so skoraj vsem pripravnikom to vsa ta leta omogočili. »Razen nekaterim, ki so se izšolali za izrazito suficitarne poklice. Tem pa smo z različnimi prekvalifikacijami omogočili dodatna znanja, da so z njimi postali tudi konkurenčni in so se lahko vključili v zaposlitev,« pravi Vidmarjeva. Nekateri si pripravništvo uredijo sami, nekaterim to omogočijo podjetja, ki so jih štipendirala, nekaterim pa bo, tako kot doslej, to omogočil Zavod za zaposlovanje. Del stroškov krije Zavod. Za pripravnike do IV. stopnje krije 50 odstotkov bruto osebnega dohodka (osnova je zajamčeni osebni dohodek), za V. stopnjo 60 odstotkov, za VI. stopnjo 70 odstotkov in za VIL stopnjo 80 odstotkov bruto osebnega dohodka. Te vsote veljajo, če podjetja pripravnika zaposlijo za določen čas, če pa se odločijo, da bodo pripravnika sprejele za nedoločen čas, potem so ti zneski enkrat večji. Poleg tega za pripravnike Zavod za zaposlovanje poravna tudi stroške prvega zdravniškega pregleda, regres za malico, in če je potrebno, povrnejo potne stroške. Prijavite se čimprej! Na Zavodu za zaposlovanje pravijo, da je dobro, če se za opravljanje pripravništva prijavite čim prej. Vedeti namreč morate, da se tega takoj ne da urediti, in da tudi tukaj, tako kot drugje, obstaja določen red. Kdor prvi pride. prvi melje ali drugače povedano, tisti, ki se je prijavil prej, tisti bo pripravništvo tudi prej dobil. »Pripravniki ne potrebujejo za prijavo nič drugega kot delovno knjižico, ki jo dvignejo na občini in seveda osebno izkaznico,« pravi Vidmarjeva. Opravljeno pripravništvo in uspešno opravljen pripravniški izpit vam bo morda prinesel redno zaposlitev. Če ne pa pomeni vrnitev na Zavod za zaposlovanje in pridobitev denarnega nadomestila ali denarne pomoči v skladu z zakonom. Milena Krstič-Planinc V občini Mozirje so prejšnji ponedeljek izvedli referendum za sprejem novih pravil, ki predstavljajo »ustavo« bodoče zadruge in zadružništva na novih temeljih. Nova pravila so vsebinsko prilagojena novemu zakonu o zadrugah, ki bodo imele osnovni namen pospeševanje gospodarskih koristi članov zadruge. Postopek ustanavljanja teh zadrug je v precejšnji časovni stiski, saj mora biti opravljen do 30. junija. Ta rok so opredelili že lani, časovno stisko pa je povzročilo dolgotrajno sprejemanje zakona o zadrugah. Na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi nad udeležbo niso navdušeni, so pa ob upoštevanju objektivnih razlogov nekaj takega pričakovali. Zaradi obilice dela v tem času so težko zagotavljali večjo udeležbo na zborih zadružnih enot, pisno gradivo je za tako perečo problematiko za marsikoga prezahtevno, za drugačne oblike pa ERA Veleprodaja Želeti, hoteti, doseči Tarnanje gospodarstvenikov, trgovcev in še koga, kako težko je v današnjih časih biti dober gospodar, najbrž ni iz trte zvita ugotovitev. Takšni in drugačni prijemi so torej več kot potrebni in dobrodošli za obe strani — za ponudnika, člena v verigi in navsezadnje tudi kupca. Nedavno končani poslovni dnevi Erine strateške poslovne enote Veleprodaja so le kanček v mozaiku prizadevanj biti konkurenčen, uspešen, posloven, a hkrati »us-strežljiv« do partnerja oziroma potrošnika. Maneger omenjene srateške poslovne enote Rajko Špital zatrjuje, da to niso bili prvi, a zagotovo tudi ne zadnji poslovni dnevi, niti ena in edina akcija. Trženje na veliko s tehničnim blagom vseh vrst (bela tehnika, akustika, kolesa, ho-by program, razna ročna orodja, barve,. . .) zaradi vse plitkejših žepov potrebuje tovrstnih »spodbud«, saj sicer drugače ne bo mogoče zapolniti nastalih vrzeli. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je namreč prodaja glede na iste vrste izdelkov padla skoraj za polovico, da ne omenjamo visokih cen kapitala, obresti. Premoščanje težav z umnejšimi oblikami do- bave, s prodajo, ki bo angažirala čimveč lastnega kapitala — kar v Erini Veleprodaji počnejo — je sicer možnost vredna vsaj pozornosti, žal, njen uspeh ni vedno zajamčen. Siljenje v izvoz, preko meja mlade Slovenije (zlasti v Avstrijo in Italijo — v ta namen so ustanovili tudi mešano podjetje v Udinah) ne preseneča kot tudi to ne, da Erina Veleprodaja še vedno ob slovenskem trgu zalaga kupce s tehničnim blagom vseh vrst tudi del področja Hrvatske. Izpadla pa je še preostala polovica tega trga in tržišča v Vojvodini, iz jasnih razlogov, seveda. Prizadevanjem ustreči čim-širšemu krogu potrošnikov, zadovoljiti njihove želje ter zahteve na domačem trgu, je 55 zaposlenih Erine strateške poslovne enote Veleprodaja dodalo še utrditev začetih poslov, jih po možnosti spraviti še na višjo raven, da bo izvozna pot lažja in uspešnejša, doseganje 30-odstotnega deleža celotne realizacije Ere delniške družbe ne le želja, potreba, ampak tudi stvarnost. (tp) enostavno ni bilo časa. Zaradi prekratkega roka so nekateri nemara mislili, da bodo spet žejni prepeljani preko vode, za nameček pa je zatajila še pošta, saj so nekateri vabila dobili šele na dan referenduma (kar je dodatno vzbudilo dvome), zakonskega roka (30. junij) pa so se morali držati. Po sprejemu pravil na referendumu zdaj namreč teče še 15-dnevni rok za podpisovanje ustanovnega članstva. Če vsega tega ne bi opravili v predvidenem roku, bi Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi usahnila pravica do lastninjenja v živilsko-prede-lovalni industriji, saj bi ostala nična pravna oseba, pravico do lastninjenja pa ima v Ljubljanskih mlekarnah, Mesni industriji Trbovlje, Perutnini Zalog in Hmezadu Ex-port-import. Kakorkoli že, referenduma se je od 729 dosedanjih zadružnih članov udeležilo 555 ali 76 odstotkov, za sprejem pravil pa se jih je izreklo 461 ali 63 odstotkov od vpisanih. Ime zadruge bo ostalo nespremenjeno »M — ZKZ Mo- zirje«, notranjo organiziranost zadruge bodo določili novoizvoljeni organi upravljanja (občni zbor, upravni odbor, nadzorni odbor), nov organ pa je predsednik zadruge. To častno predstavniško funkcijo bo po položaju opravljal predsednik upravnega odbora; predsednik bo zadrugo predstavljal, direktor zastopal. Obvezni delež je za vse enak in v protivrednosti znaša 500 DEM (dosedanjim članom priznavajo 100 DEM »popusta«), vplačajo pa ga lahko v dveh obrokih; prvega 15 dni po podpisu pristopne izjave in drugega do konca letošnjega leta. Kakšen pomen ima v teh kriznih časih organiziranost kmetov v gospodarsko močni in po njihovih željah izboljšani zadrugi je večini jasno, kot je jasno, da bodo težave ob nadaljnjem zaostrovanju razmer lahko premagovali le v čvrsto organizirani, strokovno in finančno sposobni kmetijski zadrugi s poudarjeno vlogo zadružnih enot. (jp) V torek, 6. junija, je bila ustanovna skupščina Društva za industrijsko opremo Slovenije (DIOS) v prostorih Gospodarske območne zbornice Velenje. Društvo je prosto združenje strokovnjakov, ki se poklicno udejstvujejo na področju industrijske opreme, to je pri izbiranju in tehnologiji, ugotavljanju stanja in vzdrževanju industrijske opreme. Italijanski inštitut za zunanjo trgovino išče slovenske partnerje za proizvodnjo enokrilnih oken ter notranjih vrat. Več informacij lahko dobite na Gospodarski območni zbornici Velenje. Izvoz blag — redni posli za obdobje januar-april je za Velenje 97 odstotkov v primerjavi z obdobjem januar-april 1991, uvoz za isto obdobje pa 62 odstotkov. Iz Mozirja je izvoz blaga — redni posli za obdobje januar— april 89 odstotkov glede na isto obdobje 1991, uvoz pa 65 %. V izvozu se poleg dosedanjih velikih izvoznikov Gorenja Gospodinjski aparati, Gorenja Notranje opreme, Gorenja Elektronike, Gorenja Procesne opreme, ESA, Veplasa, pojavlja vse več manjših podjetij kot so TIP Velenje, MODA Velenje, EXOLES Velenje in drugi. V Mozirju izstopajo Gorenje MGA, Gorenje Glin, Elkroj, Montažna gradnja Smreka Gornji Grad, ob njih pa še manjša podjetja kot so VIVA Nazarje, Mizarstvo Kovač in MM Rečica. GZS — Center za tehnološko usposabljanje razpisuje seminar »KAKOVOST STORITEV ALI IZ KORAKOV DO USPEHA S STORITVIJO^ Seminar vodi predstavnica LIFE Kills v Sloveniji in temelji na izkušnjah britanskega podjetja za svetovanje in usposabljanje na področju kakovosti. Odbor za gostinstvo in turizem Na pobudo turističnega gospodarstva Savinjsko šaleške regije so ustanovili odbor za gostinstvo in turizem pri Območni zbornici Velenje. Ker se turistično gospodarstvo te regije vedno težje prebija na tržišče, so se odbori dogovorili o skupnem tržnem pristopu, skupni promociji turističnega gospodarstva z izdelano ponudbo. Za predsednika odbora so imenovali Marka Lenarčiča iz firme EPSI Nazarje. Območna zbornica bo nudila temu odboru vso administrativno in povezovalno ter koordinacijsko pomoč. GZS — Območna zbornica Velenje Leto dni Komunalnega podjetja Velenje Pretekli četrtek je imel Upravni odbor Komunalnega podjetja Velenje svojo 11. redno sejo. Poleg redne naloge, ki so si jo zadali, da se seznanijo z enim ali dvema objektoma, s katerimi upravlja Komunalno podjetje, so si to pot ogledali odlagališče komunalnih odpadkov ter se seznanili s tekočimi in razvojnimi problemi tega pomembnega komunalnega objekta: širitev odlagališča, pilotni pristop ločevanja odpadkov že na izvoru, odvajanje izcednih voda ter drugimi tekočimi nalogami. Potem so opravili ogled pokopališča v Podkraju pri Velenju, kjer razvojno čakajo pomembne naloge: pokritje potoka Ven želj in priprava več parkirnih prostorov, širitev pokopališča za žarni in navadni pokop, izgradnja kapelice in modernejša parkovna ureditev ter širitev pokopališča. Odločili so se, da bodo sprotno obveščali o ločevanju odpadkov! V nadaljevanju seje so posvetili posebno pozornost poslovanju za obdobje januar — april 1992, problematiki cen komunalnih storitev, ki ne dosegajo več niti stroškovnih cen ter obravnavi poročila enoletnega dela na področju preoblikovanja. Posebej je bila izpostavljena problematika medsebojne povezanosti med notranjimi in zunanjimi pogoji, med katere štejemo predvsem nesprejetje sistemske zakonodaje, to je Zakona o varstvu okolja in zakona o javnih gospodarskih službah. Sedanja zakonodaja ne odgovarja več novim odnosom na področju komunalnih dejavnosti in močno razvitim komunalnim uslugam, ki jih imamo v naši občini predvsem v Velenju in Šoštanju. v Sprejeto je bilo stališče, da dajo pobudo uredništvu Nas cas, da odpre posebno rubriko: ČLOVEK IN OKOLJE, kjer bi bile dane široke možnosti za dopisovanje vsem zainteresiranim! jm 4 nas cas NAŠI KRAJI IN LJUDJE 18. JUNIJA, 1992 Turistično društvo Vinska gora Nenehno v "gibanju" Naj bo petek, svetek ali povsem običajen dan - člani turističnega društva iz Vinske gore so nenehno v "akciji". Zdaj pri organizaciji kulturno - zabavne prireditve, zopet drugič na udarniški akciji, ki bo pripomogla ne samo k lepšemu videzu kraja, ampak tudi k njegovemu razvoju. Življenje brez njih bi bilo najbrž, ne najbrž, ampak zagotovo, mnogo bolj otožno kot je danes. Franc Špegelj, predsednik omenjenega društva, ne reče o tem nič konkretnega. "Lastna hvala, cena mala. Res pa je, da zelo skrbimo za ugled kraja." Tega bo ob koncu tega tedna "krasila" še ena pridobitev- gre za športno igrišče pri tamkajšnji šoli. Ureditve njegove okolice so se lotili že letošnjo pomlad, sedaj pa ga obnavljajo ter ob njem "postavljajo" hišico, ki bo na športnih prireditvah služila za sodniške zadeve, pri kulturno zabavnih prireditvah pa za oder. Čeprav vseh načrtovanih del okrog tega ne bodo končali do konca tega tedna, bodo svojo delovno zmago turistični delavci Vinske gore primerno proslavili - z že tradicionalno avdicijo narodno - zabavnih ansamblov za letošnji ptujski festival. Prireditev bo torej čez dva dni (v soboto, 20. junija), začeli pa jo bodo ob 18. uri. To seveda ni edina in zadnja akcija vrlih turističnih delavcev Vinske gore v tem letu. Oktobra bodo namreč skupaj z Radiom Slovenija pripravili še koncert iz naših krajev, pa prireditev med vinskimi trsi in ob koncu leta že prav tako tradicionalni novoletni videomeh. Nič manjših "obveznosti" pa ne snujejo še pri urejanju kraja, skrbi za lepo in čisto~okolje,... Zadovoljstva, zagnanosti in idej jim ne manjka. Vrsta letos uspelih in dobro obiskanih prireditev jih spodbuja, da vztrajajo na začrtani poti. Gonila sila društva je 20 krajanov oziroma 10 družin. "Luštno je delati v našem društvu. Lažje je premagovati slabo voljo, če sta med nosilci nalog mož in žena. Ker je pri nas nekako drugače kot v drugih društvih, seveda uspeh ob skrbno načrtovanem delu ne sme izostati." Krajani, vsaj večina med njimi,z obiskom na prireditvah dokazuje, kako cenijo njihov trud. Zadovoljstva pa ti turistični delavci ne skrivajo tudi ob spoznanju, da radi zahajajo v njihov kraj ljudje od drugod. "Zaradi tega so naše obveznosti pravzaprav večje. Kajti, ljudi je mnogo lažje izgubiti kot pridobiti. In člani turističnega društva Vinska gora bomo storili vse, da do tega ne bi prišlo^ " je sklenil pogovor Franc Spegelj. (tap) Velik uspeh velenjskih tabornikov Najboljši v Kočevskem Rogu Vsako leto tretji teden v mesecu maju organizira Zveza tabornikov Slovenije republiško (letos je bilo to že državno) orientacijsko tekmovanje. Včasih se je temu reklo STPM, vendar se je včasih v taborniški organizaciji marsikaj reklo drugače. Tudi taborniki so poskrbeli za nekaj sprememb v organiziranosti. Velenjski rod Jezerski Zmaj je že dolga leta zelo aktiven, po tem državnem tekmovanju pa v samem vrhu slovenskega taborništva. Zakaj? Zato, ker so na letošnjem Državnem orientacijskem tekmovanju fantje ekipe popotnikov, ki so jo sestavljali Domen Bastič, Samo Bastič, Marko Jamnikar in Peter Vrčko-vnik, dosegli prvo mesto v svoji kategoriji, v njej pa je tekmovalo 12 ekip fantov, starih od 16-21 let. Rod Jezerski Zmaj je na tekmovanju prispeval še eno ekipo popotnikov, eno ekipo popotnic (dosegle so 5 mesto) in eno ekipo grč (novo ime za nekdanje klubovce). Po pravilih naj bi vsako ekipo sestavljalo 5 tabornikov, v zmagovalni pa so bili samo 4. Samo je to obrazložil takole:" Že četrto leto zapored' smo se v skoraj nespremenjeni sestavi udeležili tega tekmovanja, prvotno smo ekipo sestavljali trije sošolci in moj brat Domen. Stvar je lahko precej naporna, zato je lažje, če se dobro poznamo, saj se tako izognemo marsikateremu konfliktu. Tako sicer profitiramo pri obrokih hrane, je pa včasih tudi negativno, saj moramo štirje misliti in delati za pet ljudi." Letošnje tekmovanje je trajalo 3 dni, točneje 22., 23. in 24. maja. V Kočevsko Reko so se ekipe odpravile v petek ob 12h, tekmovanje pa se je pričelo že isti dan okoli 17h. Številka, ki je ekipo označevala in ji prinesla prvo mesto je bila 107, fanje so si jo, razumljivo, dobro zapolnili. Pričakovali so fizično veliko na- pornejši teren, morda tudi zaradi mistike, ki zaradi dolgo zaprtega območja obkroža te konce Slovenije. Kljub vsemu so prehodili približno 28 km zračne linije, kar pomeni skoraj dvakrat toliko. Vmes so morali poiskati več kot 20 kontrolnih točk in na vsaki izmed njih pokazati delček znanja iz taborniških veščin. Tega ni bilo malo, vsaka pa je prinašala pozitivne ali negativne točke. Takoj po startu so opravljali test iz poznavanja taborniške organizacije, potem so dobili v roke karto terena, na njej pa vrisane kontrolne točke. Karte so bile zelo slabe, saj jih kartografi dolga leta ravno zaradi zaprtega območja niso popravljali, nekaj cest pa je bilo nalašč narobe vrisanih. Tako so morali fantje verjeti le kompasu, težave pa jim je delal tudi dež in močna podrast, polna trnja in spolzka kraška tla. Prvi dan so opravili še topotest, postavili bivak in zakuriti ogenj. Po preiskusu •4 |2§y s iz nočne signalizacije so nekaj časa posvetili še spoznavanju ostalih ekip, vendar so se tudi zato, ker so prišli v Kočevsko Reko zmagat (tako so bili odločeni že pred odhodom), "šparali". (Lani so bili četrti, ker jim je čas, ki so ga porabili za progo, prinese pa največ točk, odnesel najvišjo uvrstitev). Drugi dan tekmovanja se je pričel že ob 5 h. Z vso težko opremo na ramenih so jo mahnili v goščavo, ves čas jih je pridno pral dež. Na poti med kontolnimi točkami so srečali mnogo divjadi, le medveda niso. Kar nekaj zahtevnih nalog jih je čakalo ta dan; streljanje z malokalibersko puško, risanje skice terena, skice poti, opis poti, preizkus iz prve pomoči...Zvečer so si morali iz osnovnih sestavin sami pripraviti večerjo, ki je tudi prinašala točke. Orientacijsko je bil ta dan zelo naporen, vendar so fantje pri vseh preizkusih veščin dosegali dobre fflB^Kr > ' mŠk J p Jf rezultate, kar jih je še dodatno motiviralo. In treji dan je posijalo sonce, ki je osušilo ves čas mokre hlače, že kmalu po prihodu na cilj (okoli 12h) pa so zaradi računalniške obdelave podatkov že vedeli, da so zmagali. Razlog za veselje je bil toliko večji, ker je to dosedaj daleč največji uspeh velenjskih tabornikov; do sedaj so bile najboljše uvrstitve od četrtega mesta dalje. Domen mi je ob tem povedal: "Mislim, da smo Velenjčani dali misliti ostalim, do sedaj močnejšim ekipam. Bili smo dobro opremljeni, vsi enako oblečeni, izmislili smo si svoj, originalen pozdrav, podoben oglašanju tjulenjev, na koncu pa smo bili še najboljši. Res, da je letos sodelovalo manj ekip kot prejšnja leta, nekaj zaradi terena, nekaj zaradi vremena, je bilo pa zato vzdušje enkratno." Letos so prvič dobili tudi praktične nagrade, diplomo in ti-tulo prvih državnih prvakov. Vsi štirje so izkušeni taborniki, po činu načelniki, ( Marko je ex načelnik), zato se za to tekmovanje niso veliko pripravljali. Da je velenjsko taborništvo res v vzponu pa dokazuje tudi dejstvo, da je pri izvedbi tekmovanja pomagal velenjčan Sebastjan Zaverla, sicer načelnik popotnikov in popotnic, kar se je tudi prvič zgodilo. Cisto na koncu so me fantje opozorili še na nekaj. Letos 26. in 27. junija bo v Ribnem srečanje " old skavtov" (lani je žal odpadlo), zato vabijo vse nekdanje tabornike, da se tega srečanja udeležijo! Bojana Spegel Na sliki: Zmagovalna ekipa, ki so jo sestavljali Domen, Samo, Marko in Pero v Zupan brez občine Na jugu Velenja je glavni Sever Staro Velenje je bilo prav gotovo vse do lani ena tistih Krajevnih skupnosti, ki so jo Velenjčani zaradi zanemarjenosti in nesimpatičnega, razpadajočega izgleda, odpisali. Takšno mišljenje se je spremenilo, morda prav z za Staro Velenje zgodovinskim datumom, 17. avgustom lani. Takrat so pripravili slovesnost ob otvoritvi prvih obnovljenih lokalov in hiš v tem delu mesta, hkrati pa so se pričele po mestu širiti čudne govorice o predsedniku sveta Krajevne skupnosti, Francu Severju. Da se obnaša, kot da je vse njegovo, da sprejema podkupnine za dodelitev lokalov, da si je prostor za svojo družico pridobil na čuden način, da je zaradi njega odstopil prejšnji predsednik skupščine KS ... Kljub temu so po skoraj enem letu v tem delu mesta vidni dosežki, ki jih ne more nihče zanikati. Celoten Stari trg je dobil novo, prijaznejšo podobo in že spominja na staro mestno jedro, končujejo se dela pri izgradnji infrastrukture, čeprav dela potekajo počasneje, kot bi si želeli krajani (na določenih delih cestišča so morali razstreljevati z dinamitom, strokovnjaki pa so morali sproti in na terenu določati najustreznejše rešitve, ker projektov ni bilo mogoče narediti vnaprej, saj stari načrti niso obstojali.) Seveda pa se zatika tudi pri denarju, kje se pa ne! Franc Sever je znan tudi po svojem ostrem jeziku, ki res ne prizanese prav nikomur - morda je pri nekaterih krajanih osovražen prav zaradi njega. Rdeča barva mu ni bila in mu ni simpatična, v pogovoru z njim pa mi je povedal, da ni v nobeni stranki. Da je Stari trg eno samo gradbišče je delno kriv tudi dolgo ne sprejet občinski proračun. Sedaj, ko je storjeno tudi to, bo šlo verjetno hitreje. Vprašanja, povezana z Francem Severjem so se dolgo nabirala, večinoma so bili to hudi očitki. Postavljala sem mu jih po vrsti, on pa mi je odgovaijal brez zadrege. V zadnjem letu je obnova Starega Velenja vzbudila precej zapletov, sploh pri dodeljevanju sredstev iz občinskega proračuna. Poslance v občinskem parlamentu marsikaj moti. Zakaj je bilo toliko pripomb? "Stranka Zelenih je nasprotovala vlaganju sredstev v Staro Velenje, ker so menili^ da je potrebno dati prednost Šoštanju. Mislim, da sta bila oba dela zapo- stavljena, vendar bo oba vlada uredila v nekem času. In to tako, kot so predvideli projektanti. Na skupščini je bil sprejet odlok za obnovo Starega Velenja že leta 1987, k temu se vseeno do lani ni pristopilo. Res, da se je po začetnih obnovitvenih delih marsikaj zapletlo. Nisem si mislil, da bomo morali iti v obnovo celotne infrastrukture. Vendar moram poudariti, da je bila, čeprav leži naša krajevna skupnost ob samem središču mesta, ta zelo bosa. Kar 3 objekti niso bili priklopljeni na mestni vodovod, v vseh pa živijo ljudje. Zato se je pokazalo, da je nujno pristopiti k izgradnji novih se prometni režim tukaj neprestano spreminja in to na jezo vseh velenjčanov? "Povedat moram, da žal nima jaz in ne krajevna skupnost nobene povezave z zarisom te ceste. Mi se le borimo za takšno prometno ureditev, ki bo omogočala prebivalcem zaselka Straža, da lahko zavijejo domov in tudi za ureditev peš poti, saj je bilo tukaj že nekaj hudih prometnih nezgod. Po zadnjem sestanku predstavnikov občine, krajevne skupnosti, Cestnega podjetja Celje in tudi republike in po ogledu terena, se bo upam sedaj v kratkem času uredilo tudi to." vodov. Ob nalivih je trg zalivala voda, zgraditi pa je potrebno tudi nov razdelilnik za Podkraj." Kaj vse bo položeno v teh širokih kanalih, ki se še vedno urejujejo? "Vse, kar mora imeti neko mestno središče. Kabelska televizija, telefonija, javna razsvetljava, kanalizacijo gradimo tako, da bodo ločene fekalne in meteorne vode. Voda je marsikje že pritekla po novih, sodobnih ceveh. 80% ljudi že ima nov vododvod." Kako se to financira? "To financira občina iz proračuna, to je bilo delno predvideno že v lanskem letu. Zaradi renovacije občinskih objektov na starem trgu pa je bilo to nujno potrebno. Prej je kanalizacija potekala preko greznic v staro Trebušo." Kaj je s Partizansko cesto? Slišati je očitke, da si je Sever priboril odstavni širši pas za svojo krajevno skupnost, sicer pa Za vas pravijo, da imate neverjetno moč in da uredite vse, pa naj bo pot še tako zapletena. Kako je to mogoče? "Iz rezultatov mojega dela oziroma iz doseženega je razvidno, da v času mojega mandata ni bilo narejeno malo. Vendar, če kdo reče, da delam demokratično, se moti, priznam. Tu je veliko diktature, res pa je, da tisti, ki živijo v Starem Velenju te diktature ne občutijo. Prav vse stvari, ki jih rešujemo, rešujemo v dogovoru, ne posegamo v nobeno zemljišče brez soglasja stanovalca. Pikre tu letijo od tistih, ki si v Starem Velenju služijo denar. Obstaja bistvena razlika med tistimi, ki živijo v Starem Velenju in tistimi, ki zjutraj pridejo, zvečer pa odidejo. Zadnje čase je največ pripomb na to, za kar sem najmanj kriv-ker še ni asfaltirano." Takoj po tem, ko ste v na Starem trgu dali v najem nekaj lokalov, se je pričelo govoriti, da so jih dobili tisti, ki so vam prinesli zajeten kupček denarja. Je to res? "Podtikanj okoli podkupnin ne zanikam, ker mi jih ni treba, saj so lokali, za katere naj bi dobil te velike vsote last občine in ne krajevne skupnosti. Le "Kosobrin" je najmenik prostorov, ki so v upravljanju nas. Res je le to, da so bile pogodbe za določene sklenjene na mojo pobudo in to v povezavi z načrti za obnovitev tega dela mesta. Veste, nisem socialen problem, da bi rabil podkupnine, so mi pa ljudje dolžni toliko denarja, da bi lahko zgradil še en objekt. Določeni krajani v moji okolici širijo grobe neresnice, pišejo pisma na razne naslove, celo predsedniku občine. Tega sem • prebral in se potem oglasil pri avtorju, ki mi je povedal, da ga je napisal na željo tretjega." Kako se preživljate? Slišala sem, da že dolgo niste nikjer zaposleni, lokal Sahec, pa je last vaše življenske sopotnice? "To ni res. Se vedno sem samostojen obrtnik, imam tudi enega zaposlenega." Je res, da ste prišli do prostora, v katerem je sedaj Sahec, na zelo lahek način? "Ja, na Starem trgu 19 imava s sopartnerko gostinski lokal, do njega pa sva prišla na povsem legalen in čisto nič lahek način. Za dodelitev lokalov v Starem Velenju so bili določeni kriteriji, ti so bili zanni tudi vsem članom sveta KS. Vabljeni so bili vsi reflektanti, ki jim je bilo povedano, da je potrebno 5 letno predplačilo najemnine s popustom 30%. S temi sredstvi bi se izpolnile pogodbene obveznosti do lastnika objekta, to je Kmetijstvo. V to je bilo zajeto ureditev fasade, prekritje strehe in popravilo ostrešja, seveda pa tudi zagotovitev drugih prostorov za delovanje KS. Ker takrat ni nihče sprejel pogojev zaradi vojne v Sloveniji, dela pa so se že izvajala, je bilo potrebno stroške adaptacije zunanjega dela objekta pokriti. Na naslednji seji Sveta krajevne skupnosti smo ugotovili, da sredstev, na žiro računu KS ni, obveza naročnika, v tem primeru mene kot predsednika Sveta KS pa je bila, da se računi poravnajo. Na tej seji sem podal predlog, da pokrijem vse stroške. Že od prej je obstajalo soglasje za odprtje trafike v delu bivših prostorov KS, ki se je glasilo na mojo partnerko. Na moj predlog je bil sprejet sklep, da ima najemojemalca vso razpolagalno pravico pogodbenega razmerja med KS in Kmetijstvom z dodatno obveznostjo zagotoviti prostore za nemoteno delovanje KS. To je sedaj že realizirano na delu podstrešja, v katerem je tudi večnamenski prostor, ki ga sedaj uporablja tudi Šahovsko društvo, tu je poseben prostor za arhiv KS in pisarna... To ni bilo narejeno na stroške krajevne skupnosti, ampak moje. Sploh pa o stroških ne bi preveč govoril, to lahko razsodi le stroka. Do določenega dela objekta ima še vedno pravico lastnik objekta, kar je razvidno iz pogodbe." Menda ste si mestni toplovod v ta gostinski lokal napeljali kar sami iz svoje delavnice? "Da to ni res, je razvidno na zadnji strani hiše. Sicer pa je Kmetijstvo kot lastnik objekta plačalo del prispevka v preteklosti, iz arhiva pa je razvidno, da sem sam za svojo delavnico plačal za kapaciteto 52 tisoč ccal, uporabljal pa sem le 35 tisoč ccal. Res je, da nisem želel sodelovat s Toplovodom tako kot oni želijo. Nisem hotel dati 200 DEM za projekte, kjer je trasa že znana; to so določeni ljudje v krajevni skupnosti naredili, zato so očitki na moj račun toliko večji. Sicer pa sem nekaterim v želodcu že od časa, ko sem bil črno graditelj. To pa zato, ker ni bilo možno dobit nobenega soglasja od organov KS v času prejšnjih mandatov, ko so bili na oblasti še komunisti. Kljub temu so okoli mene rastli objekti brez dokumentov, pa niso nikomur nič očitali. Poznan sem bil tudi kot izvajalec krovsko-klepar-ske ključavničarske stroke, ko sem bil še bolj zdrav, sem bil tudi zelo iskan. Delal sem vsem, ki so plačali, ne glede na strankarsko pripadnost. Ja, faktur pa nisem izstavljal prav vsem. kar je razumljivo zaradi davčne politike, saj veste, kakšna je bila. Več kot si delal, več so ti vzeli. Tega ni bilo veliko, saj sem 95% del izvajal za družbeni sektor, kjer ne gre brez računa. Menda naj bi zaradi mene tudi odstopil prejšnji predsednik skupščine krajevne skupnosti Franc Turnšek. Še do danes ni sklical zbora krajanov, da bi dal javno ostavko. So mu pa na enem izmed svetov vsi člani povedali, da je delo z njim otežkočeno. Težave so se začele, ko sem zahteval poročilo o izgradnji KTV in končnega poročila za izgradnjo toplovoda, ki bi ga moral podati gospod Kadliček. Od takrat so mi metali polena pod noge. Vsi ostali nekdanji predseniki sveta KS pa so danes člani sveta in lepo sodelujemo." Kakšna je vaša vizija nadaljnjega razvoja Krajevne skupnosti? "Revilitalizacija se je pripravljala leta im leta in vei^etno jc šlo v tem času več denarja za pršjžfc-tno realizacijo, kot danes stane izvajanje.. Očitek, da ni šlo vse tako, kot bi moralo iti po "regl-cih", sprejemam kot dobronameren, saj bi morali najprej uredit infrastrukturo in šele potem objekte. Spremenil sem vrstni red. Najprej smo pobarvali objekte, zgradili znan "Penis street", ki smo ga naredili z minimalnimi sredstvi in nam zelo koristi tudi danes, ko je vse razrito, saj deluje kot ščit. Ker je iz tega dobila nekaj tudi družba, je bila prisiljena stopiti k realizaciji infrastrukture. Plan odbora za organizacijo in spremljanje prenove Starega Velenja, v katerem so člani g. Marjan Kac, direktor uprave za urejanje okolja, arhitekt Marko Vučina, vodja projekta, ki budno spremlja vsa izvršena dela, Viktor Robnik, Sekretar sekretariata za JGD in Gordana Kos, ki opravlja tajniška in pravna opravila in seveda jaz ,je petletno obdobje za dokončanje del. Z vso odgovornostjo pa si upam trditi, da kar smo realizirali v predhodnem obdobju z obstoječo občinsko vlado na čelu z Franjom Bartolcem in podpredsednikom Viktorjem Robnikom je več. kot bomo v naslednjih 3 ali 4 vladah, pa čeravno bodo na oblasti celoten mandat. Žal, ključa za prisilo delovnih organizacij, lastnikov objektov v Starem Velenju, ni. Tako ostajajo neurejeni objekti, ki so last Rudnika, Gostinstva Paka in Vegrada. Tu sta še dva objekta, ki jih žal ni možno adaptirati zaradi zakonodaje, to je moratorija zaradi denacionalizacije." Marsikje po krajevnih skupnostih sedaj pravijo: " Če bi mi imeli Severja, bi imeli probleme hitro rešene." Odkod takšna zagnanost z vaše strani, kjer vam resnično nobena ovira ni prevelika? "Iz Krajevne skupnosti vodim vse akcije sam, občinske strukture mi ne nagajajo, vse stvari in problemi so se reševali v pozitivnem smislu. Vse to počnem izključno iz revanšizmma bivšim veljakom v krajevni skupnosti in ljudem, ki so se rodili v njej, pa sedaj delajo na višjih položajih, celo republiških, niso pa naredili za ta kraj nič. Pustili so ga vidno propadati, čeprav so imeli škarje in platno v tej dolini. S padcem komunistov v krajevni skupnosti smo se stvari lotili organizirano. Ne zanima mc, v kateri stranki je kdo od članov sveta in mislim, da je tu tudi ključ uspeha." Bojana Špegel, foto: vos Bolje preprečiti, kakor zdraviti Somrak idealnega urbanizma in idealnih urbanistov (ko se pomeša otroke in vozila) Očitno je promet v Urbaniziranem Velenju danes v vlogi ovna za "preboj" pomembnih urbanističnih odločitev. Soočanje projektov Ureditveni načrt centralnih predelov mesta (UN) in Prometno ureditvenega načrta (PUN) na občinski prometni komisiji in ugotovitev, da se navedena dokumenta v prometni ureditvi v ožjem mestnem območju med seboj razlikujeta, je povzročilo jezno reakcijo avtorjev in tudi določene aktivnosti( vsaka podobnost z realsocializmom je slučajna).Naj jih omenim nekaj: ekspertno opisovanje učinkovitega mestnega sistema v časopisu, pozabljajoč pri tem edino plansko stvar- zdravo pamet. Da ne bo pomote- nihče ni proti učinkovitemu mestnemu sistemu, vendar je vprašanje, na kakšen način je cilj mogoče uresničitilPotem pobuda Zelenih Velenja o ukinitvi prometne komisije, amandma Zelenih Velenja k osnutku proračuna za občino Velenje za odvzem pogodbenih sredstev, namenjenih za dokončanje PUN in prerazporeditev v drugi namen- Skupščina je amandma Zelenih sprejela! ipd... Avtorjev to ni zadovoljilo, zato v zadnji številki časopisa Naš čas odpirata kritično polemiko na PUN, čeprav moram priznati, da se z opisovanjem prometa v večjem delu strinjam. Problem je le v tem, da avtorja v UN drugače rišeta ali pa sploh ne rišeta. Polemiko sprejemam , celo ocenjujem, da je koristna, vendar predlagam, da se ne oddaljujemo preveč od bistva, to pa je, kakšna je potrebna obnova mesta Velenja. Strateška opredelitev za urbano obnovo, sanacijo in rekonstrukcijo, kar je že stoletja prisotno v mestih zahodne Evrope, ima za osnovni pogoj tudi ureditev prometa- s prometnim načrtovanjem določa pogoje za urejanje prometa v mestu, tako glede celovitega prometnega urejanja, kakor tudi ureditve javnega prevoza, peščevih površin, kolesarskih stez ipd... Med delom na PUN so se odprla mnoga vprašanja, ki imajo svojo "težo" in zahtevajo tudi takojšenj odgovor. Od njih je odvisen razvoj mesta, občine, pa tudi regije, to pa je jedro problemov najbljižje prihodnosti. Proučevanje problemov prometa v mestu Velenje je potrdilo njegovo veliko kompleksnost in narekovalo odločitev, da problemov ni mogoče reševati po intuiciji ( primer: vztrajanje na "starih" rešitvah, ki so z razvojem "nepremišljeno" odpravljene!), ampak sda se problemi sistematično in metodološko ovrednotijo. V sodelovanju z Univerzo Maribor, Centrom za ceste in cestni promet, prof. dr. Martinom Lipičnikom in mag. Dragom Seveijem ter računalniškim orodjem ARC-INFO, je bila ob uporabi smernic RAS narejena osnova za funkcionalno oblikovanje mestne cestne mreže.Model uporabljene metodologije na primeru mestne cestne mreže Velenja in Maribora, je bil predstavljen na "Cestarskih dneh" (Bled, nov. 91) in na slovensko- avstrijskem simpoziju z naslovom "Integriranje gospod, informacijskih sistemov in modeli za projektiranje ter gospodarjenje s cestami" (Bled, april 92). Zaradi objektivnih razlogov (čas in prostor v časopisu, karakter teksta) bom nadaljno razlago PROMETNEGA MANAGEMEN- za večjo razumljivost podal na primeru "cirkulacije" projektiranja zgradb - na primeru hodnikov in sob za ilustracijo ( kjer se problematika lažje dojema). V veliki bolnišnici naprimer se odvija zelo kompleksen promet. Obstajajo različne poti: pacienti predejo v prijavnico, potem nekateri gredo v bolniške sobe, nekateri v operacijske sobe in kasneje v bolniške sobe. Zdravniki, medicinske sestre in pomožno osebje se gibajo različno, glede na raznolikost opravil v različne smeri. Raznaša in deli se hrana, zdravila, zdravniška oprema. Večji del tega prometa se vrši z vozički. Posledica tega je oblikovanje- razporeditev prostorov (bolniške sobe, operacijski bloki, ambulante za pregled, laboratorij, kuhinja,...), ob glavnih hodnikih za primarno razporeditev prometa.To pa ne pomeni, da ni prometa v posameznih prostorih in med njimi, vendar je ta promet vedno omejen glede na možnosti ambienta. Če iz kakršnegakoli razloga to gibanje- promet- preseže možnosti ambienta, se hitro ustavi ali preusmeri v drugo smer. Pri tem je pomembno to, da se NIKDAR ne dovoljuje prehod tranzitnega prometa skozi prostor, določenega ambienta- ali če bi voziček s hrano prešel operacijski prostor, bi to pomenilo kardinalno napako v planiranju prometa in komunikacij v bolnišnici. Podobno je potrebno tudi razmišljati ob organiziranju motornega prometa v mestu, zato je uporabljen metodološki postopek vrednotenja (funkcionalna razdelitev cestnega omrežja), narejen na predhodni razdelitvi mestnega območja na prostorske enote in njihovi hierarhični razvrstitvi (sedanje stanje). Funkcionalna razdelitev cestnega omrežja je tako v osnovi določena s prostorsko ureditvijo, urbanizmom in varstvom okolja. Zaradi konfliktov med prometnimi in neprometnimi zahtevami v cestnem omrežju dobimo cestne odseke kot plansko problematične oziroma posebno problematične, to pa je osnova za funkcionalno oblikovanje cestne mreže. V mestnem središču so nekateri razvojni problemi, ki so sicer lastnost celega mesta, še posebej izraziti. Vsebinsko središče ni do kraja definirano.Pomanjkljivo razvite so predvsem trgovske, oskrbne in poslovne dejavnosti.Dodatno neurejenost povzroča neizprosna ekonomska logika, ki vidi v obstoječi strukturi mestnega središča predvsem skrite rezerve praznega prostora za zgoščevanje, nadzidave, brez upoštevanja resničnih zahtev in možnosti prostora.Ker takšni posegi prej povečujejo težave in zmedo, kot pripomorejo k sladnemu razvoju in identiteti mesta, se postavlja vprašanje koncepta programske in oblikovne dopolnitve mestnega središča. Potrebna je osnovna jasna prestava, kaj iz mesta hočemo in po kateri poti naj teče njegovo preoblikovanje (se nadaljuje) Aleksander Kneževič Pravice in dolžnosti sladkornega bolnika Naslov iz starih časov samoupravljanja. Samo-upravljanja pravzaprav ni več, ostajajo pa podobne aktivnosti: samo-orga-niziranje, samo-pomoč in tudi samo-kontrola. A zakaj bi s tem mučili sladkorne bolnike? Moramo jih, saj samo dobro naučen in organiziran sladkorni bolnik bo pravilno vodil svojo bolezen iz dneva v dan, iz leta v leto. Izvajal bo tudi samokontrolo: morda le kontrolo prehrane in telesne teže, morda pa tudi kontrolo krvnega sladkorja. Na osnovi svojih opazovanj si bo pomagal sam: zdravnik bo le še svetovalec. Sedanji način življenja nam ne pusti časa za omahovanje in odlašanje: tudi sladkorni bolnik šele s pravilnim pristopom uživa normalno zdravo in dolgo življenje. Zamislite si, da bi o našem sladkornem bolniku posneli film: igral bi naslovno vlogo. Vendar: vsaka izkušnja nekaj nauči in ko bi se film iztekel, bi naš bolnik nehote igral vlogo naprej: svojo vlogo v svojem življenju. Zahteval bi, da ga sprejmejo kot bolnika, ne kot manjvrednega člana družbe - zahteval bi to od svojcev, od prijateljev, od znancev v službi. Ker bi morali, bi ga sprejeli. In -naenkrat bi naš do sedaj nebogljeni bolnik, ki je omejen v prehrani, ki se pogosto slabo počuti, ki ne sme delati tega in onega, ugotovil, kako zelo je sposoben skrbeti zase: pravzaprav čisto nič manj kot drugi člani naše družbe. Ko nekdo zboli za sladkorno boleznijo, za to dolgotrajno in zahrbtno boleznijo, ne misli nič drugega kot to, da bo bolan vse življenje. To ga onemogoči, da bi bil uspešen. Potrt se vključi v proces zdravljenja, ki je zaradi njegove neaktivnosti in nezaint-eresiranosti veliko manj uspešno - kot bi lahko bilo. Problemov pa noče in noče biti konec. Kakšni so pravzaprav najbolj značilni zapleti sladkorne bolezni? S tem ne mislimo nenadnih in kratkotrajnih zapletov zaradi nihanja krvnega sladkorja, ampak tiste, ki se javijo po 10 ali 15-tih letih. Na žalost "zdravo prehrano", če naj jo tako imenujem, potrebuje vsaka celica človeškega telesa - torej bo motnja v presnovi sladkorjev prisotna v številnih, če ne že v vseh organih telesa. In točno tako je : okvare se pojavijo na koži, na očeh, v ustih, v drugih prebavilih, na živčevju in ožilju, na srcu, ki postane manj elastično, in še bi lahko našteval. Naj navedem primer: dvoje naših oči in sladkorna bolezen. Oko je sestavljeno iz več delov; vsi vedo, da je spredaj prozorno, da je notri leča in steklovina, da so na zadnji steni čutne celice, da iz njih nekje izhaja vidni živec. Kaj pa okvari sladkorna bolezen? Na prvi plasti, roženici, so pri neurejeni sladkorni bolezni pogostejša vnetja. Okoli leče se lahko intenzivneje nabira prekatna vodica, ki grozi z nastankom zelene mrene. Sama leča se lahko zmotni: pojavijo se lise, kot bi s snegom prekril novoletno jelko (ta "siva" mrena se razlikuje od tiste v starosti!). V steklovini opazimo krvavitve, ki zamotnijo vid. Na zadnjih plasteh, med čutnicami lahko počijo žilice, lahko se vname vidni živec, pa tudi glivična obolenja okoli samega očesa so pri sladkornih bolnikih bolj pogosta. Ali sem morda katero plast ali del očesa izpustil? Nobene, neurejena sladkorna bolezen poškoduje vse. Drugi organi tudi niso izvzeti: poleg oči najdemo enako drobne žilice v ledvicah in tudi okoli večjih živcev. Te okvare so najbolj pogoste pri tipu I. oz. mladostnemu. Velike žile, ki v primeru okvare grozijo sladkornemu bolniku s prezgodnjo možgansko ali srčno kapjo ali s slabšo prekrvavitvijo nog (nevarnost gangrene) pa so bolj vpletene v prezgodnji proces staranja (izrazitejša aterosklero-za) - značilnejše so za tip II. oz. starostni diabetes. Kaj torej preostane sladkornemu bolniku? Naj se vrnem na začetek: pravice in dolžnosti, da bo svojo vlogo v življenju enako uspešno odigral kot tisti, ki še ni slišal za povišani krvni sladkor. Ali je več pravic ali dolžnosti, tega ne vem. Začnem naj s pravicami. Oktobra 1991, kraj: St. Vin-cent, italijansko-francoska meja, Italija. Dokončno in nepreklicno je bila sprejeta deklaracija, ki jo je sprejela Svetovna zdravstvena organizacija za ves svet. Naš republiški Odbor za diabetes je k deklaraciji pristopil, z njo je seznanil tudi naše "najvišje" (konkretno tedaj dr. Koširja!). Pravice so torej vse zapisane: na Vašo željo Vam (kot bolniku) mora biti omogočeno, da Vam v primeru sladkorne bolezni zdravstveno osebje svetuje, napravi plan zdravljenja in določi cilje, ki bi jih lahko dosegli s pravilno dieto, telesno aktivnostjo in zdravljenje. Svetuje Vam tudi glede problemov v družini, v službi, deloma Vas tudi socialno podpre. Pomaga Vam izbirati pravilna živila, količino, čas obrokov, svetuje o fizični aktivnosti - tako stopnji kot vrsti obremenitve. Zapisane so tudi dolžnosti: če hočete res igrati naslovno vlogo v filmu in ne biti le statist, se morate naučiti vsaj nekaj malega o svoji bolezni. Nasvete zdravstvenih delavcev vgradite v Vaše vsakdanje življenje, prilagodite šport, delo, način prehranjevanja. Izbrati si morate svoj življenski stil: ko veste, kaj in kako bi radi, Vam zdravnik zlahka svetuje, tudi če imate najzahtevnejši način zdravljenja z injekcijami izulina. Že zdavnaj se bolnik več ne prilagaja terapiji- ampak obratno: izbere se tisti način in tudi tisto vrsto inzu-lina, ki bolniku najbolj ustreza. Se nekaj dolžnosti je ostalo: izredno priporočljivo je, da bi vsi bolniki, ki za zdravljenje potrebujejo ne le dieto, ampak tudi tablete ali inzulin, obvladali vsak kontrolo sladkorja v urinu, če že ne v krvi. Tako bi postali bolj neod- visni, bolezen pa dobro "ukročena". Kolikšne kontrole so potrebne? Vsaj 2-4 x letno je potrebno kontrolirati krvni sladkor, enako Vašo težo, nivo maščob v krvi in krvni pritisk. Vsaj 1 x letno pa "testiramo" druge organe: ledvice, vid, prekrvavitev nog - to naj postane navada vsakega sladkornega bolnika. Pri obisku v diabetološki ambulanti bolniki ne bi smeli biti pasivni: zdravnik niti ne ve za probleme. Na primer: vožnja motornih vozil. Kolikokrat bolniki potrebujejo nekakšna potrdila, da smejo voziti motor ali avto. Zakaj? Informacije se širijo počasi in na žalost niti bolniki (niti zdravniki) ne vedo, da je vožnja motornih vozil že dolgo njihova pravica. Sladkorni bolnik glede vožnje omejitev nima, saj je možnost povzročitve prometne nesreče zaradi bolezni 10 x manjša kot možnost, da bo bolnik povzročil nesrečo vinjen ipd. Nekoliko drugače je pri poklicnih voznikih, (enako kot srčni in drugi bolniki) - in še to predvsem za vožnjo nujnih vozil. Če je vožnja pravica, kaj pa je dolžnost? Zakon diabetika ne omejuje, ga pa tudi ne ščiti. V današnji dobi, ko se vsak bolnik lahko nauči samokontrole, je kot povzročitelj nesreče popolnoma sodno odgovoren za svoja dejanja, če je krvni sladkor prenizek ali previsok, če je bolnik omotičen, je za to kriv sam: torej je bolj ali manj vseeno, ali je nesrečo povzročil res v "dipi" (kot radi rečemo), saj se mora zavedati specifičnih zahtev bolezni enako kot ne-bolnik, ki je vzel premočno pomirjevalo zaradi problemov v službi. In narod si bo pisal sodbo sam: ne le narod, vsak posameznik. V tem primeru obvladovanje sladkorne bolezni ne bo niti tako velik problem - le eden od številnih nevšečnosti, ki se ji ne da zaobiti, ki pa jih s pravilnim prijemom vendarle uravnamo v pravo smer. dr. med. Damjan Justinek, diabetolog Kača in jaguar ** ^ Piše: Borut Korun V Carillu Puertu sem bil sedaj že drugič. Nekaj dni sem potoval z avtobusi, da bi prišel med bujne jukatanske gozdove, kajti tudi ti imajo svojo zgodovino, čeprav razumejo v Mehiki s to besedo navadno le nekaj stvari: azteška osvajanja, prihod in odhod Špancev in mehiško revolucijo. To troje je "nacionalna zgodovina". Ker pa Jukatan pravzaprav ni več čisto prava Mehika, se je tu dogajalo še kaj drugega. In kot povsod drugod je tudi te dogodke odnesel čas. Tu še bolj kot drugje, kajti na gozdovih se tek zgodovine ne pozna. V jukatansko ravnino sem prišel zaradi nekih dogodkov iz srede prejšnjega stoletja. Zaradi nečesa kar se je začelo v eni od jukatanskih vasi. Od Kolumba naprej v ma-jevskih naselbinah niso več vladali duhovniki, ki so razlagali gibanje sonca in zvezd, prinašali bogovom dežja človeške žrtve in računali čas v milijonih let, ampak evropski osvajalci in njihovi potomci. Ti niso zahtevali človeških žrtev ampak davke in tlako. To so bili časi, ki se do začetkov našega stoletja skorajda niso spreminjali, časi, ki sta jih znala prikazati Diego Rivera na slikah in B. Traven v svojih knjigah. In čeprav se je Travnov "Upor obešencev" v resnici zgodil med cocilskimi in celtalskimi Maji v mehiški zvezni državi Chiapas, so se "ubešenci" uprli tudi na Jukatanu, že pol stoletja pred dogodki, ki jih je opisoval Traven. Upor je kot oceanski val planil skozi morje pragozdnih dreves, kot požar se je širil od vasi do vasi. In ker je bil to upor proti tistim, ki niso poznali usmiljenja, so bili tudi majevski uporniki neusmiljeni. Razlika je bila le v barvi, kajti odsekane glave so bile tokrat glave gospodarjev, ti pa so bili belci ali pa so se za take vsaj imeli. Majem bi bilo treba zavzeti le še Merido, takrat edino večje mesto na vsem polotoku, ki mu mehiške čete niso mogle priti na pomoč. Videti je bilo, da bo usoda vsaj nekje prijazna prvot- nim ameriškim prebivalcem. Vendar se kdaj pa kdaj vendarle splača verovati v čudeže. Prestrašeni in obupani prebivalci Meride so potem, ko so izgubili že vsako upanje, začudeno spoznali, da so se začele množice oblegajočih majevskih kmetov redčiti. Uporniška vojska se je krčila; krdelo za krdelom se je izgubljalo v goščavju in se vračalo v svoje vasi. Za prebivalce Meride se je pred-smrtna mora spremenila v prijetne sanje, v čudež. Danes je težko plahnenje volje do boja v trenutkih, ko je bila zmaga že skoraj dobljena. Sprašujemo se, zakaj uporniki niso vztrajali do konca. Odgovor lahko dajo le juka-tanski gozdovi, le narava, ki že tisočletja usmerja delo in življenje njenih prebivalcev. Razumeti moramo ritem in zakonitosti tiste tropske narave, katere sestavni del so bili tudi jukatanski Indijanci, ritem, ki je ustvaril majevska mesta z njihovimi piramidami in ki jih je končno spet prepustil gozdovom. Narava-zemlja in gozd sta že vedno dajala in jemala. Dajala sta nerada, jemala sta pohlepno. Ves čas se je bilo treba z njima boriti. Dokler so zma- govali ljudje, se je gozd umikal, ko so ti popustili in se umaknili drugam, je gozd spet pohlepno zavzel mesta, kjer so nekoč žrtvovali bogovom. Kajti tudi ti so sodelovali v tem večnem boju za koruzo, za vsakdanji kruh, ki ga je dajala. Bogovi so bili posredniki med naravo in človekom. Bili so poosebljanje vsega kar se je dogajalo v gozdu in na nebu, tudi oni so se borili med seboj, prinašali so deževne oblake, se spuščali v svet mrtvih, v svet temnih hudobnih sil, ustvarjali so naravo, koruzo in človeka. Zato zemlja in gozd nista bila in nista mogla biti le dobrotnika tistih majevskih kmetov, ki so si bogvekdaj drznili v njuno notranjost. Zemlja in gozd sta bila kot pošast, ki vedno grozi in ki ji je vse dobro treba iztrgati, bila sta kruta, maščevalna in nepre-računljiva pošast, kot jaguar in kača, ki se skrivata v teh gozdovih. In zahtevam narave so se uklonili tudi tisti kmetovalci, ki so oblegali Merido. Prišla je namreč juka-tanska pomlad, ko je bilo treba iti v gozdove, sekati drevesa in saditi koruzo in nič ni pomagalo, da se je ob tej enkratni in za vedno izgubljeni priložnosti Zgodovina v obupu zgrabila za glavo. Maji so se umaknili v svoje vasi, tisti najbolj zakrknjeni pa so šli na vzhod , tja kamor belci niso prihajali, ker so bili gozdovi tam največji. Izvolili so si svoje poveljnike in si umislili svojo vero, nekako mešanico krščanstva in stare majevske religije. Postavili so si tudi svoje mesto in ga imenovali Chan Santa Cruz. Bilo je skoraj tako kot v starih časih, ko so se predniki upornikov pomikali iz enega v drugi predel nižinskih pragozdov med Mehiškim zalivom in Gvatemalo, gradili kamnita mesta in jih spet prepuščali gozdu. Chan Santa Cruz je bilo seveda mesto brez piramid in brez tlakovanih cest, kjer bi se ob verskih praznikih pomikale pisane verske procesije. To je bilo mesto Majev iz srede jukatanskega devetnajstega stoletja, mesto Indijancev, ki so še vedno živeli v ovalnih kočah, pokritih s palmovimi vejami ali travo. Tudi tempelj je bil le koča, največja in najlepša koča. Stala je v središču vasi, pred njo pa je bil prostor, kjer so se ob večerih zbirali vaščani. Čas piramid in kamnitih templjev je tudi na Jukatanu že zdavnaj minil, toda zaradi tega Chan Santa Cruz ni bilo nič manj majevsko mesto. V dolgi vojni, ki je bila vojna zased, zapuščenih vasi, bežanja v pragozd, vojna zastrupljenih vodnjakov pa so zmagali mehiški vojaki. Mehiške čete so v zadnje majevsko mesto vkorakale tretjega maja leta 1901. Uničili so Chan Santa Cruz in zažgali njegov tempelj Balam Nah (Jaguar-jeva hiša). Spopadov pa vendarle še ni bilo konec. Maji se še niso vdali, umaknili so spet v svoje gozdove. Zadnja dva upornika sta tako padla leta 1933, zadnji uporniški poveljnik Francisco May Pech pa je umrl osem let preden sem bil prvič na Jukatanu, torej leta 1969. Umrl pa je vendarle tudi Chan Santa Cruz. Umrl drugače kot Tikal ali Palenque ali Copan ali katerikoli majevsko mesto, ki so ga pred dobrim tisočletjem zapustili, da se ga je spet polastil gozd. Zadnjemu majevskemu mestu so vzeli njegovo dušo. Tam kjer je nekoč stala Hiša jaguarja so zgradili veliko krščansko cerkev, naselili so v njem ljudi iz drugih delov Mehike in mu dali drugo ime. Sedaj se mu reče Felipe Carillo Puerto. (dalje) Majevska piramida v jukatanskem gozdu /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Ali poznate ta znak? t B A N Č N AVTOMAT^ Ni vedno dovolj, da imate denar varno spravljen na tekočem računu v banki in so čeki praktično vselej pri roki. Priznajmo, včasih brez gotovine ne gre. Zato smo v Ljubljanski banki Splošni banki Ve lenje d.d. uvedli samopostrežno poslovanje prek bančnega avtomata, ki omogoča dvig gotovine: 24 UR DNEVNO TUDI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH HITRO IN ENOSTAVNO Prepričani smo. da je ta sodobna pridobitev zanimiva tudi za vas. Ce želite uporabljati bančne avtomate Ljubljanske banke, vložite zahtevek v enoti, ki vodi vaš tekoči račun. Pridobljena osebna številka vam s pomočjo bančne kartice omogoča dvig gotovine na bančnem avtomatu v Velenju, ki je nameščen v EKSPOZITURI RUDARSKI, kakor tudi v vseh večjih ., krajih širom Slovenije. Jiizm Bančni avtomati Ljubljanske banke Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje n.sub.o. Vse za gradnjo vašega doma: □ gradbeni material vseh vrst □ vodovodni in toplovodni material □ elektro-instalacijski material □ sanitarna oprema □ stavbno pohištvo □ tehnično blago, orodje... vam Je na voljo v tehničnih trgovinah M-ZKZ Kmetijsko-preskrbovalni cenler(KPC)Ljubija 831-040 Blagovnica Gornji grad-Železnina 841-016 Zeleznina Radmiije 841-372 Zeleznina Luče 846-014 Elektro Ljubija 831-047 Do 30.6.92 še lahko izkoristite nakupne ugodnosti-preko Stanovanjske zadruge! Kupcem nudimo možnost obročnega odplačevanja na potrošniško posojilo do 5 obrokov ali s čeki. Kupcem s KARTICO MERCATOR priznavamo od 15. do 30. junija pri nakupih vseh vrst blaga (razen mehanizacije) V VSEH trgovinah 5% POPUST! ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje DEVIZNA VARČEVALNA KNJIŽICA TUDI V AVSTRIJI IN ITALIJI VENDAR POVSOD V SLOVENSKEM JEZIKU! VARČEVALCI! Z novo devizno varčevalno knjižico Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d.d., lahko od 15.6.1992 dalje poslujete v poslovnih enotah zamejskih bank v AVSTRIJI Zveza slovenskih zadrug v Celovcu ITALIJI Tržaška kreditna banka Trst Kmečka banka Gorica Oglasite se v vaši enoti banke, kjer boste seznanjeni z vsemi podrobnejšimi informacijami. CE STE PODJETNI IN VAS ZANIMA MOŽNOST INVESTIRANJA V ZDRAVILIŠKI TURIZEM, VAS VABIMO K SODELOVANJU Smo zdravilišče z dolgoletno tradicijo in želimo obogatiti ponudbo. Zato vabimo vse, ki imajo znanje in pogum, da skupaj z nami oblikujejo program, ki bo ustrezal željam in potrebam zdraviliških gostov danes in tudi jutri. V okviru objavljenega natečaja želimo usposobiti zgradbo Vrelec (okoli 600 m2), ki je v neposredni bližini hotela Vesna ter izvesti revitalizacijo domačije na Ocepku. A. V Vrelcu so glede na obstoječe pogoje ugodne možnosti za naslednje storitve: 1. program fitness 2. medicinske storitve 3. gostinske storitve 4. igralnica 5. butična prodaja B. Posestvo Ocepek je v neposredni bližini hotela Vesna in predstavlja zanimivo možnost revitalizacije objektov v stilu stare slovenske domačije. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki bodo predložili najbolj celovit program. Podrobnejše informacije lahko dobite osebno v hotelu Vesna vsak dan razen sobote in nedelje, od 8. do 16. ure, ali po telefonu (063) 892-120 int. 20 ali 16. Prijave pošljite v 7 dneh po objavi na naslov: Gorenje Terme, d.o.o., Topolšica 77, 63326 Topolšica. Samo polovica načrtovanih sredstev za ljubiteljstvo Velenjski občinski proračun je bil sprejet. Z njim so sprejeli svoj delež tudi kulturniki, odbor Zveze kulturnih organizacij Velenje. Predlog za program ZKO v letu 1992 je bil skoraj devet milijonov tolarjev. Sedaj so morali finančni program prepoloviti, kar pomeni, daje za celotno delo vseh društev, skupin in odbora ZKO, na voljo le štiri milijone dinarjev. O finančnem programu in razdelitvi sredstev bodo verjetno govorili na zboru delegatov. Ta naj bi bil septembra. Vsemu navkljub pa bo le potrebno ohraniti dosedanje bogato delo in preiti malodušje, ki je ob takem vrednotenju dela ZKO nastalo. Če ne bodo živeli dalje pesem, glasba, igra, lepa pesem in ples, bo vse manj človeškosti v ljudeh. Tega ne želimo? Verjetno pa bo mogoče dodeljeni znesek štirih milijonov tolarjev še kako drugače prestrukturirati. Upajmo! Viš Poletni tabor šol harmonike, kitare in komorne igre Na glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega pridno zbirajo prijave udeležencev za letošnji, že sedmi po vrsti, poletni tabor glasbene mladine 92. Tudi letos ga organizirata Glasbeni mladini Slovenije in velenjska glasbena šola, namenjajo pa jo mladim glasbenikom, ki imajo za sabo najmanj tri leta glasbenega šolanja. V mednarodni poletni violinski šoli prof. Igorja Ozima so doslej sodelovali mladi iz vsega sveta (Nemčije, Francije, Danske, Švedske, ZDA, Kanade, Japonske, Kuvajta, Avstralije), letos pa naj bi seje udeležilo okrog 20 aktivnih študentov. V poletni šoli harmonike je prostih mest 12, kitare 24, komorne igre pa 16 mest. Najboljši udeleženci se bodo ob koncu poletnega tabora predstavili širšemu občinstvu na zaključnih koncertih, ki jih bosta deloma prenašala tudi radio in televizija. Ti bodo 10., 11. in 12. julija. Zgodilo seje • • 18. JUNIJA LETA 1959 V današnjem prispevku bomo zopet objavili nekaj »mlajših« novic iz naše bližnje preteklosti. Prvo je z naslovom »Pred komunalno razstavo v Velenju« objavil Celjski tednik: »Med najlepšimi razstavami, kar jih je kdaj videla Šaleška dolina, bo ona v Velenju od 30. avgusta do 6. septembra. To bo razstava komunalne ureditve in uporabnostne umetnosti. Na njej si bodo obiskovalci lahko ogledali, kako je treba reševati najrazličnejša komunalna vprašanja, kako urediti življenje v stanovanjski skupnosti itd. Zraven podjetij iz rudarskega mesta, bodo na razstavi sodelovali še kolektivi iz Celja in od drugod.« Ali je bila razstava zares med »najlepšimi razstavami, kar jih je kdaj videla Šaleška dolina« žal ne vem. Vem pa, da danes to zagotovo ni več! LETA 1968 V Večeru je bila iz Velenja objavljena tudi sledeča, zares kratka vestička: »Mladi Velenjčani so pričeli krasiti vse mesto v počastitev kongresa ZMS (Zveza mladine Slovenije, op. DK za vse tiste, ki tega ne vedo in za vse tiste, ki so to že pozabili), ki bo zasedal v Velenju. Akcijo vodijo hišni pionirski sveti.« Mesto Velenje je bilo v tistih dneh zares lepo okrašeno. Pionirski sveti so svojo nalogo opravili vzorno in bili za to sigurno tudi javno pohvaljeni. Zanimivo pa bi bilo izvedeti, koliko je taka okrasitev stala. LETA 1969 Čeprav je pred časom v naši rubriki že bil objavljen članek, o izgradnji ceste med Velenjem in Šentiljem, menim, daje rav, da temu dogodku še enkrat posvetimo nekoliko prostora, 'lanek z naslovom »Šola in cesta« je bil objavljen v Celjskem tedniku: »Vaščani Šentilja pri Velenju so prispevali velik del denarja za gradnjo nove šole v Šentilju in za asfaltiranje ceste. Poleg tega pa s prostovoljnim delom zmanjšujejo stroške. Pri delu so se jim pridružili tudi mladi iz Velenja.« Dogodka rz tega članka sta bila za krajane Šentilja in okolice, zagotovo najvažnejša dogodka v letu 1969. LETA 1970 V teh dneh bo v Velenju zopet tombola, zato poglejmo, kako so na tombolo vabili pred dvajsetimi leti. Vabilo je bilo objavljeno v mariborskem Večeru: »V nedeljo popoldne bo v Velenju ob jezeru velika tombola, ki jo prireja Turistično društvo ob sodelovanju sindikata ERE. Poleg 15 glavnih, je pripravljenih še 450 drugih dobitkov. Glavni dobitki so škoda, fiat 750, kuhinjska oprema, pralni stroj, mini moped itd. Organizator je natisnil 32.000 tombolskih kartic, ki jih prodajajo po 5 din. Tombola se bo pričela ob 14.30.« Gasilskemu društvu Velenje želim veliko uspeha (zlasti pri vremenu) tudi pri organizaciji letošnje tombole! DAMIJAN KLJAJIČ S Žalski utrinek Dvorec Novo Celje nekoč in danes V Dobriši vasi pri Žalcu stoji mogočni dvorec Novo Celje. Dvorec je dal pozidati grof Anton pl. Ga-isruck, ki je od cesarice Marije Terezije leta 1750 kupil za 25.000 goldinarjev gospoščino Celje. Leta 1970 je bila stavba pozidana in grof ji je nadel ime Novo Celje. Gaisrucki so posedovali dvorec do leta 1825, kasneje pa je posest obubožala. Leta 1835 je posest kupil J. L. Hausmann, ki je imel hči Fany, ki velja, čeprav je Nemka po rodu, za prvo slovensko pesnico. Fany Hausmann se je navduševala za ilirizem in je svoje romantične in otožne pesmi objavljala v Celjskih novinah. Pesnica je pokopana v prezbiteriju bližnje romarske cerkve v Petrovčah. V času Hausmanna je posest štela čez tri tisoč podložniških kmetij, Hausmann pa je tudi moderniziral gospodarstvo. Leta 1849 je prodal dvorec Karlu princu Salmu. Pri prodaji pa je prišlo do nevšečnosti, kajti Hausmanna so obtožili prevare in so ga kasneje zaprli, kjer je leta 1857 umrl. Leta 1919 je dvorec kupil baron Turkovič in jo leta 1930 prodal Banovini, ki je leta 1932 naselila v dvorec umobolnico. Po vojni je bila v dvorci najprej bolnišnica za pljučne bolezni, kasneje pa dom za onemogle. Ko so pozidali pred nekaj leti Dom onemoglih na Grmovju je graščino vzel v zakup iz Hmezad. Danes dvorec sameva, nekoliko se koristijo spodnji prostori v namen skladišč, drugo pa je prepuščeno zobu časa. V zadnjem času so zakupniki začeli s sanacijo kostanjevih drevoredov, isti pa je ostal mogočni brezov drevored. Bližino dvorca motijo masivna betonska skladišča, za katere gradbena dovoljenja lahko krivdo mirno naprtimo predzadnji občinski strukturi še iz železnih časov. Neverjetno je, kako zlahka dovolimo, da nekaj tako čudovitega kot je dvorec Novo Celje pustimo vnemar. V zadnjem času se sicer sliši, da bi naj dvorec obnovili za bližajoči se Hmeljarski svetovni kongres, ki bo v Žalcu, toda pisec teh vrstic dvomi v to, kajti avgust in datum kongresa se hitro bliža, zaenkrat pa še nič ne vemo o tem, da bi se v dvorcu kaj delalo. Za primer nave-dimo eno samo podrobnost: V stavbi so sredi gosposkega prvega nadstropja ornamentirana dvokrilna vrata, ki vodijo v veliko dvorano. GRE ZA OBOKANO DVORANO IN NAJBOLJ REPREZENTATIVEN PRO- Stoletni kostanj ob nekdanji mrliški vežici v parku. Oboje je danes porušeno, ker so v bližini postavili skladišča.) STOR V STAVBI, saj sega v višino dveh nadstropij. Vse stene so bogato členjene. Poživljajo jih pilastri iz mavčnega marmorja s pozlačenimi kapiteli. Ob stranskih stenah sta kamina. Nasproti vhoda so vrata, ki drže na balkon, od koder se odpira pogled na park in pokrajino. Prostor bogati šest oljnih podob grofov Gaisruckov, nameščenih v razkošnih zlačenih okvirjih (avtor je avstrijski poznobaročni slikar Johann Vincenc Lader-wasch). Takšno bogastvo in lepoto imamo neposredno pred nosom in jo neznamo ali nočemo izkoristiti. Z obnovitvijo, ki pa je najbrž kar krepak finančni zalogaj, vendar gre nenazadnje za bogastvo kulturne slovenske dediščine, bi lahko v občini dobili eno najlepših slavnostnih prostorov za svečane, slavnostne prireditve in sprejeme, za poroke, za simpozije, turistične oglede in podobno. Dvorec je bil zidan po vzoru dunajskega Schon-brunna in obstajajo neposredni dokazi, da so Gaisrucki šteli za neposredne dediče Celjanov, kajti na pročelju dvorca stojita dva celjska grba, ki sta vpletena v baročno ornamentiko poleg osrednjega heraldičnega motiva. ' Včasih se človek vpraša, ali nam je res kaj do naše kulturne dediščine? Ali je res, da je glavni problem zgolj pomanjkanje sredstev? Kako to, da temu ni (ako v gradu Tabor v Laškem, v Zemonu, v Velenjskem gradu in drugod!? Iz Žalca Gregor Vovk Foto: Gregor Vovk Vir: Ivan Stopar • Žalec in bližnja okolica; Savinjski zbornik, V, Žalec 1983 Prisrčna prireditev mladih kulturnikov S posebnim zadovoljstvom smo poslušali nastop mladih kulturnikov iz osemletke Gustav Šilih, Velenje, ki je potekal II. junija v domu kulture Velenje. Predstavili so se kar trije pevski zbori, plesni pari šole Urška in mladi literatje. Razveseljivo je, da se tudi mladi rod vse bolj zaveda slovenske indentitete. Tako je v pesmih mladih pogosta sintagma: naša zemlja, naš Triglav, lepa si zemlja slovenska! Tudi v zadnjem delu, dokaj prisrčnem in sproščenem, so učenci podružnične šole, Št. 11 j pri Velenju, prikazovali stare običaje, pesmi in glasbo. »Hvaležnost je lepa čednost!« pravijo. Tega se zavedajo mentorji v tej šoli. Od učenk, ki so več let sodelovale v kulturnem življenju šole in okolja, so se poslovili z vrtnico. Reči moramo: V celoti lepa in prisrčna prireditev! v.v Dobimo se pred vilo Herberstein Družbeni standard Gorenje, sektor za kulturo, prireja letošnje poletje poletne kulturne prireditve. Prva taka bo že 17. junija pred vilo Herberstein. To je prekrasna razgledna in prijetna točka, kamor Velenjčani radi zahajajo. Kot prvi se bo velenjski publiki predstavil Radko Polič, poznani slovenski gledališki igralec. Z njim se bo pogovarjal Silvo Teršek, prav tako priljubljeni gost in odlični povezovalec. Gostje na prostoru pred vilo Herberstein bodo še igralci Boris Cavazza, Milena Zupančič in Dušan Jovanovič, režiser. Ti se bodo srečali z velenjsko publiko v juliju in avgustu. Prepričani smo, da organizatorju prireditev vreme ne bo preveč nagajalo. Viš DELAVSKA UNIVERZA VELENJE • DELAVSKA UNIVERZA VELENJE — jezikovno izobraževanje otrok in mladine: nemščina, angleščina in latinščina — s področja usposabljanja za delo nameravamo izvajati tečaje za voznike viličarjev, za varnostnike, za polagalce talnih in stenskih oblog, za gostinske delavce in za snažilke. V to področje spadajo tudi tečaji strojepisja, stenografije in računalništva — v okviru funkcionalnega izobraževanja nameravamo izvajati tečaj vodenja poslovnih knjig z uporabo računalnika, tečaj osnov knjigovodstva, tečaj usposabljanja poslovnih tajnic, seminar na temo ekonomika in organizacija dela ter tečaj za usposabljanje komercialistov in akviziterjev Za oblikovanje programa dela v š. I. 1992/93 pričenja Delavska univerza Velenje postopek ugotavljanja okvirnih potreb s področja izobraževanja odraslih v velenjski občini. Zbrani podatki ji bodo osnova za opravljanje vseh tistih začetnih aktivnosti, ki so nujne za kvalitetno izvedbo izobraževalnih oblik, za katere bo ugotovljen primerno velik interes. Poleg nadaljevanja že v predhodnem obdobju za-. četega izobraževanja ter izobraževanja, ki ga narekujejo zakonski predpisi, nameravamo v š. 1. 1992/93 organizirati za potrebe občanov ter delovnih in drugih organizacij še naslednje izobraževalne možnosti: — pridobitev manjkajoče osnovne izobrazbe (7. in 8. razred je možno opraviti v enem šolskem letu) — pridobitev strokovne izobrazbe IV. stopnje zahtevnosti za pridobitev enega izmed naslednjih poklicev: voznik, šivilja-krojač, kuhar-natakar, kemik, administrator, grafičar, usnjarski galanterist — pridobitev strokovne izobrazbe V. stopnje zahtevnosti za pridobitev enega izmed naslednjih poklicev: ekonomski, živilski, gostinski oz. prometni tehnik ter trgovinski oz. gostinski poslovodja — povsem informativno pa želimo ugotoviti tudi interes za VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJ (VI st. zaht.) na EKONOMSKO-POSLOVNI FAKULTETI MARIBOR (»VEKŠ«) Ev. primerno velik interes bi nam bil osnova za začetek prizadevanj, da bi enota navedene fakultete določen čas delovala tudi v Velenju. Poleg navedenih šol vam v š. 1. 1992/93 ponujamo možnost pridobivanja novih znanj še v naslednjih izobraževalnih oblikah: — jezikovno izobraževanje odraslih: nemščina, angleščina, italijanščina, francoščina in slovenščina S področja zadovoljevanja splošnih izobraževalnih potreb občanov pa nameravamo organizirati tečaj strojnega pletenja, tečaj za delo z videokamero, tečaj kuhanja, tečaje šivanja in krojenja, tečaj za igranje na synt-hesizer, organizirati nameravamo likovno delavnico (slikanje, oblikovanje gline — otroci in odrasli), izvajali pa bomo tudi tečaje za pridobitev določenih veščin (n.pr. delo na sadnem oz. zelenjavnem vrtu, naredi oz. popravi sam ipd). Odzivali pa se bomo seveda tudi na vse tiste pobude občanov, ki jih lahko realizira naša delavska univerza. Vse zainteresirane vabimo, da nam svoje izobraževalne želje in namere sporočite. Na vašo zahtevo vam bomo ob priglasitvi posredovali tudi podrobnejše podatke o posamezni izobraževalni obliki. Ovkirni rok za prijavo je 30. 6. 1992, prijavite pa se lahko po telefonu na št. 853-576 ali 854-539. Zelo pa bi bili veseli, če bi se pri nas oglasili osebno — naš naslov je: DELAVSKA UNIVERZA VELENJE Velenje, Titov trg 2. ANKETA Društvo multiple skleroze Slovenije Počitnice 3,2,l...gremo! Se nekaj dni in za vse, res čisto vse, bodo jjrišle počitnice. Težko pričakovane in takšne na katere je marsikdo mislil že takrat, ko se je moral še krepko učiti. Kakšne bodo letos? Kaj bodo prinesle? Kam vse bodo zanesle mlade? Takšna vprašanja smo postavili samo petini mladim Velenjčanonij prepričani pa smo, da bi si bili odgovori tudi tistih, ki jih o tem nismo spraševali, precej podobni. Število obolelih nenehno narašča TINA. HORVAT, 8. razred OŠ Anton Aškerc: "Za nas, ki smo končali osnovno šolo so počitnice že nastopile. Slovo od sošolcev in sošolk je bilo težko, a saj se bomo še videli. Vpisala sem se na velenjsko gimnazijo, kamor se nas je iz razreda vpisalo kar šest. Počitnice bom preživela pri dveh starih mamah, v Šoštanju in Pesju, morda pa bomo letos s starši odšli tudi v Moravske toplice." (mkp,bm) V soboto, 6.junija, je bila v prostorih Zdravilišča Topolšica letna skupščina društva multiple skleroze Slovenije. delegati so najprej pooslušali poročilo predsednika o preteklem enlotnem delu društva, poročilo predsednice dtrokovno-posvetovalnega odbora ter finančno poročilo. Po razpravi o poročilih in zaključnem računu in njihovem sprejemu so razpravljali o letošnjih delovnem in finančnem načrtu. Ker so bili delegati v Topolšici dva dni, so si v nedeljo ogledali še Savinjski gaj- Iz programa dela društva multiple skleroze za letos na kratko povzemamo naslednje: "Ob koncu lanskega leta je društvo štelo 88o članov, število pa še vedno narašča. Iz podatkov o zdravstvenem in socialnem stanju članstva je razvidno, da je dve tretjini članov delno ali popolnoma odvisnih od tuje pomoči in so invalidi I. kategorije. Multipla skleroza je ena najtežjih neozdravljivih progresivnih bolezni, ki prizadene ves organizem in vse organske funkcije. Povzroča najtežjo invalidnost, težko gibljivost do popolne negibljivosti in okvare vida do popolne slepote, okvare sluha do popolne oglušelosti, okvare govora, motnje mokrenja, prebavne motnje in drugo. Zato je multipla skleroza poleg invalidnosti še bolezen. Cilji društva: Društvo si prizadeva predvsem za to, da programira in izvaja tiste socialne programe, ki jih redne institucije za to populacijo ne nudijo, so pa nujni za ohranjevanje zdravja pri ponovnem vključevanju v delo in življen- Udeleženci skupščine so se v Topolšici dobro počutili sko okolje teh ljudi. Društvo deluje na področju vse Slovenije. da bi izboljšali delo in ga čimbolj približali članom, je društvo ustanovilo dvanajst podružnic, ki kot regijske in medobčinske organizacije pokrivajo vso Slovenijo (ena takšnih je tudi velenjsko-koroška s sedežem v Velenju). Pri društvu delujejo tudi komisije in sicer za zdravstvene zadeve, šport in rekreacijo ter komisija za tist in propagando. Delo podružnice je odgovorno in zahtevno. Vsaka podružnica mora preko svojega odbora in poverjenikov poznati zdravtsvene in socialne razmere v katerih živijo člani določene podružnice. Izdelati mora spisek socialno ogroženih članov in ga predložiti društvu, za stalno povezavo članov skrbijo poverjeniki, ki jih obiskujejo in se seznanjajo z njihovim zdravstvenim in socialnim stanjem. Poverjenik ali druga usposobljena oseba enkrat tedensko obišče bolnega člana in opravi potrebna opravila kot so nabava hrane, umivanje in drugo. Podružnica za najtežje invalide organizira prevoz in spremstvo na poti na rehabilitacijo. Prav tako naj podružnice za svoje člane organizirajo predavanja, na katerih naj bi predavali zdravniki specialisti, fiziatri in psihologi. Področja predavanj naj bi zajemala zdravljenje, rehabilitacijo, prehrano in način ravnanja z invalidom ter podobno." (BM) v^ršola Zanimanje preseglo pričakovanja V eni od številk našega tednika smo že poročali o tem, da letos prvič odpira svoja vrata v Velenju tudi srednja glasbena šola. Da je sad dolgoletnih prizadevanj in kakovostnega dela na tem področju najbrž ni treba posebej poudarjati. Vpis v izbirno vsebino programa gimnazije Centra srednjih šol Velenje je presegel vsa pričakovanja. Čeprav tej novosti, a za občino Velenje pomembni pridobitvi, del slovenske osnovnošolske dejavnosti- zadolžen za to- ni bil najbolj naklonjen, je zanjo poslalo prijave 27 kandidatov (nadejali so se jih 15), kar je dovolj za razpisan en oddelek. Vsi so bili sprejeti, izobraževali pa se bodo lahko praktično v vseh izkazanih potrebah.Dva, tri prosta mesta pa so na voljo do začetka šolskega leta še tistim, ki ob rednem izobraževanju na gimnaziji razmišljajo še o vključitvi v program srednje glasbene šole.(tp) SREČANJE Anica v Skrlin Velik kamen se ji je odvalil od srca po končanem uradnem delu proslave ( minulo nedeljo) ob praznovanju 40-letnice društva, katerega predsednica je že sedem let. Edina ženska na čelu gasilskih društev v občini Velenje. "Toliko dela je bilo potrebnega za obeležitev jubileja, da je ojoj. Zvozili smo, ker so se naši člani tako pridno udeleževali udarniških akcij in zaradi nadvse zavzetega dela organizacijskega odbora. Hvala vsem. Po njihovi zaslugi se bomo z veseljem spominjali današnjega dne." Deset minut si je vzela časa za klepet o sebi, njenem delu v vrstah bevških gasilcev. Imela je namreč še nekaj manjših obveznosti, tudi z gosti je bilo treba malo posedeti, po-kramljati in se dogovoriti za prihodnje snidenje. Ja, pa na drugi del prireditve je bilo treba še pomisliti. Veselica prinaša društvu denar in črni oblaki, ki so se zgrinjali nad vasico ob robu občine Velenje niso napovedovali nič dobrega. Pred 27 leti se je Anica navdušila za delo v gasilskem društvu Bevče. Poslanstvo - pomagati sočloveku v nejevolji - je bil prvi razlog za ta. "Vlekla" je družabnost, pa tekmovanja, (10 let bo letos, odkar je padla njena pobuda o ustanovitvi ženske gasilske desetine na ugodna tla. Danes je ena najboljših v Sloveniji in čez dober teden dni se bodo bevške gasilke pomerile na državnem gasilskem tek- movanju. Skupaj z Anico v tej desetini deluje sodeluje tudi njena hči, družina Škrlinovih pa je tako ali tako vsa vključena v društvo). "Veste, jaz sem svoje delo vzela zelo resno in zame je bevški gasilski dom drugi dom. Ni čudno, da me doma včasih gledajo po strani, ker ves prosti čas namenjam dejavnosti. Biti predsednica - ne, to ni za žensko. Je prenaporno. Prihodnje leto bomo pri nas izvedli volitve. Predsednika že imamo." Naj bo še tako obremenjajoče, Anica vsemu navkljub svojo dolžnost z veseljem opravlja. V društvu ima podporo, zaupajo ji, radi jo imajo. V širok nasmeh se ji razlezejo usta, ko govori o tem, da skoraj ni hiše v vasi, pri kateri ne bi bilo vsaj enega gasilca;nič več strogega ločevanja, kdo je gasilce in kdo krajan. Ponosna je na tiste, s katerimi dela v društvu, ponosna na razvoj kraja in društva samega, čeprav živi na meji s sosednjo krajevno skupnostjo Vinska gora. "Nič se ne bo spremenilo," zatrjuje, "ko bom pustila predsedniško dolžnost". Društvu bo ostala zvesta in kot nižja častnica prve stopnje pozdravljala z "na pomoč" ali te besede pretvarjala v dejanja v boju z ognjenimi zublji. (tap) Krajevna skupnost Nazarje Pridobitve za praznik in volitve V nazarski krajevni skupnosti imajo v tem času polne roke dela. Konec meseca bodo slavili praznik krajevne skupnosti in ga obeležili z nekaterimi pridobitvami. Tako bodo v soboto, 2o.junija, ob 17.uri najprej s priložnostno slovesnostjo odprli nov most v Lačji vasi in zelo blizu še dva nova cestna odseka. Praznična slovesnost bo prihodnji petek, 26. junija, pričela se bo v tamkajšnjem delavskem domu s pestrim sporedom in podelitvijo priznanj, po njej pa bodo tudi uradno otvorili prenovljeno športno središče "Vrbovec". Ob tem prazničnem razpoloženju pa se ubadajo s še bolj zahtevno nalogo. To so priprave na splošne in tajne volitve predsednika sveta krajevne skupnosti. Zaradi več kot skromne udeležbe in tudi zaradi razgretih glav na majskem zboru krajanov novega predsednika niso uspeli izvoliti in ga bodo tako volili 28.junija. Ob dodatnem zahtevnem delu jih bo to veljalo kakšnih 80.000 tolarjev in še to ne vedo kje in kako jih bodo zagotovili, (jp) Domače zdravilstvo in zdravilci (i) Vesti iz KS Šmartno ob Paki Že več kot leto dni je od takrat, ko so se po letih negodovanja znova odprla vrata krajevne pisarne. Že v začetku so vložena sredstva za ureditev prostora opravičila svoj namen, saj so krajani Šmartnega ob Paki kar pogosto zahajali vanje. Danes je tistih, ki želijo urediti takšno in drugačno zadevo, še veliko več. In najbrž ni naključje, da v krajevni skupnosti vse bolj ugotavljajo, kako premalo sta le dva uradovalna dneva v tednu (ponedeljek in sreda). Okrog 2 milijona 800 tisoč tolarjev bo vredna obnova 1,5 km dolge krajevne ceste v Spodnji Rečici. Delavci celjskega Cestnega podjetja jo že posodabljajo, dela naj bi končali že ta oziroma prihodnji teden (odvisno od vremena). 10 odstotkov od naložbe naj bi prispevali uporabniki ceste, milijon tolarjev je zanjo že primaknila krajevna skupnost (v glavnem iz sredstev samoprispevka), manjkajočih 1,5 milijona SLT pa naj bi krajevna skupnost pridobila iz občinskega proračuna. Adaptacija mrliške vežice je ena od nalog že prejšnjega referendumskega programa. Ce bo vse po sreči, bo v tem letu tudi ta načrtovana naloga "pod streho". Projekte zanjo že imajo in takoj, ko bo razširitev telefonskega omrežja pri kraju, bodo pristopili k tej akciji. Potreben gradbeni material so že nakupili, čakajo pa jih pred začetkom del še druge aktivnosti (od pridobitve soglasij, gradbenega dovoljenja,...). Od kar človeštvo obstoja, je živa želja po zdravju oziroma iskanje načina, da bi pregnali bolezenske tegobe. Da bi dojeli različne načine zdravljenja s katerimi so se srečevali naši predniki, je potreben kratek sprehod skozi čas. Vsa ljudstva so si prizadevala najti odgovore na pojav bolezni; najprej je obveljalo prepričanje, da ta izvira iz nadnaravnih, ljudem nerazumljivih moči. Na sploh so bili prepričani, da bolezni povzročajo zli duhovi. Prav to prepričanju utemeljuje razne pojave zagovarjanjain postopkov, ki so pri primitivnih ljudstvih še danes v veljavi. Kaj so vrači v Afriki in pri starih plemenih Indijancev vse počeli, da bi pregnali zle duhove iz telesa bolnega človeka! Seveda so te načine poznala vsa ljudstva sveta, le oblike postopkov so bile različne. Da je temu takom, pričajo zgodovinska dejstva. Pavle Bohinc je v svoji knjigi "Koren lečen, koren strupen", ki je izšla letos, veliko tega napisal. Iz njegovih navedb lahko razberemo, da so že Babilonci pod cesarjem Hamurabijem (1728 - 1686 p.č.š.) poznali preko 250 zdravilnih rastlin, verjeli pa so trdno, da prinašajo bolezni zli duhovi. Že tedaj omenjajo zagovarjanje, ki so ga opravljali svečeniki v svetiščih. Egipčani so imeli že v 16. stoletju p.č.š. zapisanih okrog 800 različnih receptov na temelju zdravilnih zelišč. Tudi Indijanci so bili glede tega zelo znani. Njihov zdravnik šušrat je v prvem stoletju č.š.zapisal kakih 700 predlogov za uporabo zdravilnih zelišč. Seveda je pri njih zagovarjanje zelo udomačeno, ne le v zdravilstvu, na sploh imajo tam celo vrsto verovanj, ki se zdijo morda vražjeverna, vendar so še vedno spoštovana. Tudi Kitajci so p.č.š. opisali preko 240 rastlinskih zdravil. Delili so jih v "vzvišene" (nes-truipene) in "srednje" droge, slednje so bile ob prevelikem uživanju strupene, in končno še "nizke droge", ki so bile strupene in se naj ne bi uživale dolgo. Tudi pri njih je bilo zdravilstvo v rokah svečenikov, ki so zdravljenje- spremljali z raznimi zagovori. Prelomnico v pojmovanju bolezni kot pojava zaznamo v času, ko je Hipokrates (460-377 p.č.š.) učil svoje učence, da bolezen ne prihaja od zlih duhov in da jo je treba zdraviti z zdravili in to ne več v svetiščih. Obiskoval je bolnike in jih doma zdravil. Opozarjal je na obrambne sposobnosti človeškega telesa. Njegov učenec Teofras pa je zapisal veliko receptov in opisal kakih 5oo rastlinskih skupin, ki lahko služijo zdravilstvu. Lahko bi dejali, da so s pojavom bolnišnic po razpadu rimskega cesarstva, naredili v Cezareji velik korak naprej. Gre za prvo krščansko bolnišnico, kmalu so takšno ustanovili tudi v Jeruzalemu. Tedaj jii čudno, da je že leta Piše: Aleksander Videčnik 850 izšla farmakopeja z opisom orientalskih in evropskih zdravil. Na dlani je torej, da so v Evropi prevzemali vedenja o zdravilstvu od antičnih zdravilcev. Glede bolnišnic in sirotišnic pa so veliko storili menihi, ki so ob samostanih urejali takšne prostore in pričeli s takoim-enovano "meniško" medicino. Tudi samostani na Slovenskem so sledili temu ugledu. Hkrati s tem pa so v samostanih in na nekaterih gradovih nastajale lekarne, ki so imele lastne nasade zdravilnih zelišč. Kareli Veliki je celo uzakonil gojenje zdravilnih rastlin in Valvazor navaja v svoji Vojvodini Kranjski večje nasade teh zelišč v okolici samostana v Kostanjevici in nekaterih gradovih. Ko so se pri nas pojavili prvi "učeni" zdravilci, kirurgi imenovani, so marsikje samo gojili zdravilne rastline in pripravljali zdravila. V naši bližini so v frančiškanskem samostanu v Nazarjah imeli svojo lekarno, ki jo je nekaj časa vodil Mozirjan Salamon Lipold, po njem se imenuje "Salamonov obliž", ki so ga ljudje množično uporabljali za celjenje ran. V prihodnji številki bomo skušali opisati, vsaj površno, razmere v domačem zdravilstvu pri nas. A. Videčnik S 3. razred sem super tovarišico Žerovnikovo. Del počitnic bom preživel v Savudriji, kamor gremo že konec tega meseca, nekaj jih bom preživel doma. Prehudega dolgega časa po sošolcih ne bo, saj se v 4. razredu spet srečamo." ZLATKO MALINO-VIČ, 2. razred OŠ Miha Pintar Toledo:" Ne vem še natanko kakšen bo uspeh, a zdi se mi, da odličen. Mamica o tem , kam bomo šli na počitnice še ni ničesar rekla, tako da ne vem. Vem pa, da letos ne bomo šli k stari mami v Bosno, ker tam streljajo." MATEJA MURŠEC, VEKŠ: "Še nekaj izpitov imam. Najbolje bi bilo, ko bi jih uspela opraviti še v tem ——mesecu, ce ne pa septembra. Na počitnice grem vsako leto v Fieso, kjer je super. Samo nekaj denarja bo treba zaslužiti prej. Delala bom v gostišču Rajh. V Fiesi bom tako dolgo, da ne porabim vsega denarja, potem se vrnem." TINA ŠIRŠE, 7. razred OŠ Livada:"Z uspehom, najverjetneje bo prav dober, bodo starši zadovoljni. Počitnice bom preživela pri stari mami na Koroškem, komaj pa že čakam taborjenja v Rib.nem, kamor hodim vsako leto in kamor grem letos v juliju." Saj psi vendarle nismo ljudje! Ne samo po naravi, tudi v resnici sem pes. Ne velik, ne majhen, zelo različnih prednikov. Skratka, nikakršen, vesoljni križanec, pravi bastard. Samo Špelini dobroti se moram zahvaliti, da imam topel dom pri Novakovih, ki me imajo celo radi. Edina spoštovanja vredna stvar na meni je ime — v posmeh moji nikakršnosti mi pravijo Kil-ler (Ubijalec). Priznam, že dolgo se nisem počutil tako neugodno kot pred štirinajstimi dnevi. Bil je četrtek popoldan, moj gospodar Pavel je udobno zleknjen počival na kavču v dnevni sobi in prebiral Naš čas. Sam sem bil pod mizico, ležal sem na trebuhu, glavo pa sem položil na iztegnjeni prednji taci in mežikal od lenobnega ugodja. Naenkrat je Pavel dvignil pogled od časopisa k meni, v njegovem pogledu sem začutil iskro suma. Spet je povesil pogled v časopis, pa spet pogledal mene. To je potem ponavljal kar nekaj časa. Ugodje v meni je izpuhtevalo, začel sem se spraševati kaj bi to lahko bilo. »Marica«, tako namreč Pavel kliče svojo ženo Marijo, ko ima kaj za bregom, »se ti zdi naš pes kaj drugačen od ostalih?« Marica je s kuhinjsko krpo v roki stala med vrati in ga začudeno gledala: »Kako drugačen? Samo malo več različnih prednikov od ostalih psov ima. Drugače pa . . « »Ne, ne . . . poglej si tale članek Dol s politiko, živel seks!« Ojej, za to gre. Še nikoli v svojem pasjem življenju si nisem zaželel, da Bi bil majhen, majcen pritlikavi pudeljček, tokrat pa bi se najraje ugreznil v zemljo. Očitno sem v zadnjem članku pretiraval. Ampak saj Pavel v resnici ni Pavel, Marija ni Marija, Tone ni Tone in jaz nisem Killer. Pa ne, da sta se prepoznala? Marija je tiho brala članek in po obrazu jo je začela oblivati rdečica. Seveda tiste stvari v kuhinji, pa s Tonetom ... Pa ne, da je, seveda je . .. njihov pes. Zbrala je vso moč, da me ni mahnila po glavi in se naredila mirno. Obrnila se je k Pavlu: »Ah, bedarije. Kaj vse si nekateri izmislijo, saj kaj takega ne more biti ...« Na srečo je pri tem ostalo, saj nihče od srečnega para ni bil preveč navdušen nad tem, da bi jaz bil avtor inkriminirane-ga članka. Marija se je nežno, z občutkom krivde, privila k Pavlu, ki je nadaljeval z branjem. »Marija, ali ti poznaš tega Pečnika, poglej kaj je napisal o beguncih v Pisma bralcev: »Vsi ti, ki so prišli k nam ali še prihajajo, imajo samo en cilj: preživeti, oziroma bolje živeti kot so doma. In to na račun »butastih« Slovencev, ki smo v prvem obdobju vlagali v odpiranje delovnih mest, namesto v tehnologijo, samo, da smo zaposlili delovno silo, ki je prišla z juga . . .« Saj ni res, kako smo Slovenci danes glasni in sebični. Točno pred letom dni smo stiskali riti od strahu, ko sta Velenje preleteli dve letali, večina bi nas najraje zbežala v Avstrijo, da si rešimo kožo — zdaj pa naenkrat ne razumemo stiske tistih, ki doživljajo tisočkrat hujše strahote. Kako bi se kaj gospod Pečnik počutil, če bi mu Avstrijci pred letom, ko bi hotel čez mejo spraviti svoje otroke, rekli: »Oprostite, mi smo svobodna država, imamo svoje probleme, zaradi vas si ne bomo odtrgo-vali od ust. Nasvidenje, če boste imeli srečo boste doma že preživeli!«, kaj misliš?« Marija je, kakorkoli si že kdo misli o njej, občutljiva ženska, ki ji ob misli na begunce iz Bosne stopijo solze v oči: »Kako je lahko nekdo tako brezčuten? Očitno je štirideset let pustil, da so mu hodili po glavi, pa ni upal napisati vrstice o tem v Naš čas, zdaj pa javno ploska Jelinčiču. Zdaj, ko lahko brez strahu vsakdo blekne, kar se mu zahoče. Figo, pa takšna koraj-ža!« »Pa saj ni edini. Ljudje lezejo iz krtih in kar tekmujejo, kdo bo zlil več gnojnice po sistemu, ki je večini le prinesel neko socialno varnost in mnogim še celo čisto soliden standard. Zanimivo, da je marsikdo od najbolj glasnih, najbolj izkoristil prednosti prejšnjega sistema. Kako zanosno so včasih hodili v povorkah in kričali: TITO, PARTIJA..., danes pa hodijo v cerkvenih povorkah in kličejo k bogu, kot, da to počno že od rojstva. Saj, ljudje smo isti, povorke so iste, zamenjali smo samo simbole, ampak to zdaj je nekaj čisto drugega, zdaj je demokracija . . .« »Pavel veš, vse to bi jim še oprostila, iščejo pač koristi, prej so jih imeli zaradi rdeče, danes zaradi bele, jutri pa morda zaradi modre barve. Ampak, kaj ima za božjo voljo človekoljubnost opraviti s politiko in koristoljubjem? Kako lahko otroku, ki mu iz oči gledajo vojne strahote, zaloputneš vrata pred nosom, sedeš za mizo in se lotiš >svoje< svinjske pečenke, jo zaliješ s >svojim< vinom in zaspiš pred televizorjem brez strahu, da te topovska granata pošlje iz Samostojne, Priznane in Neodvisne Republike Slovenije v večna lovišča ...« se je Marija iskreno razburila. »Grem stavit, da niti gospod Pečnik niti kdo drug, ne bi osebno prepodil nobenega begunca. Za to vendar plačujemo državo, policaje. Naj oni poskrbijo za to! In, če jaz tega preganjanja beguncev ne vidim, ga pač ni. In tako ostane moja vest čista. Takšen je pač pravni red v naši državi. Vidiš, če bi tako temu gospodu dal v roke begunčka in mu rekel naj ga nese čez mejo, bi se začel potiti in trepetati, ker je za kaj takega prevelika reva. Morda celo zato, ker je v vsakem človeku le nekaj človeškega, ki ga niti znorelo krdelo ne more uničiti.« »Pavel, ali se ti ne zdi, da ravno ti zaplankani Slovenci najbolj potrebujejo južnjake?« »Jasno. Ljudje smo v življenju po vrednosti razporejeni na neki lestvici in nihče ni rad na repu. Poglej, ko so v Velenje začeli prihajati priseljenci z juga, so prevzemali najnižja dela. In po neki logiki, smo se takrat Slovenci na lestvici dvignili, •adnji Slovenec je še vedno bil nad južnjaki. Torej, če danes južnjaki odidejo, bo nekdo od Slovencev moral pometati ceste, čistiti stranišča ... To pa bi naše samoljubje močno prizadelo, na koncu bi se začeli prepirati med sabo, kdo je več vreden . . .« »Mislim Pavel, da se čisto preveč razburjaš zaradi takšnih cepcev, ki svoje komplekse zdravijo s pljuvanjem po drugih. Mogoče ima oni pes«, pri tem je Marija vrgla sumničav pogled name, »čisto prav. Dol s politiko, pa več časa za seks. Pridi, ljubi.« Tokrat sem zatisnil oči in odtaval na vrt. Iz svoje sklede sem potegnil veliko govejo kost, jo zanesel pod grm in jo zakopal globoko v zemlljo. Morda bo kdaj pot tu mimo zanesla ubogega, brezdomnega psa iz razrušene Bosne in z veseljem mu jo bom izkopal. Saj psi vendarle nismo ljudje! vaš Killer MPZ CSŠ in mladinski simfonični orkester Velenje Gostovanje v Italiji Prijetno presenečeni so bili sredi aprila letos pevci in pevke mladinskega mešanega pevskega zbora Centra srednjih šol iz Velenja ter simfoničnega orkestra glasbene šole Frana Koruža Ko-željskega Velenje ob prebiranju povabila za gostovanje v Pordenonu v Italiji. Tja jih je povabil lastnik velikih restavracij, priznan italijanski proizvajalec šampanjca in tudi sicer vpliven mož Deside-rio Viezzer. Znan tudi kot veliki ljubitelj glasbe in mladih. In razlog za povabilo? Prisluhnil je njihovemu skupnemu nastopu na koncertu v stekleni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini februarja letos. Na njem so se ti predstavili s programom letošnjega novoletnega koncerta, ki so ga predstavili v dvorani velenjske glasbene šole. Z ubranim in kakovostnim petjem ter igranjem Bo- lerovih in Strausovih valčkov so ga navdušili in . . . Povabilo torej ni prišlo kar tako, je pa zagotovo potrdilo že večkrat zapisano in tudi kako drugače nagrajeno visoko kakovostno raven omenjenih skupin. Vabilo za nastop na koncertu ima tudi mnogo širši pomen ne samo za predstavitev občine Velenje, ampak pravzaprav kar mlade države Slovenije. Prepričani smo, da bodo mladi velenjski glasbeniki navdušili vse udeležence koncerta v Italiji, in da njihov nastop ne bo ostal neod-meven. Koncert bo v nedeljo, 12. julija, začeli pa ga bodo ob 19. uri. Izkupiček pa bo njegov organizator namenil za reševanje bodisi begunske ali kakšne druge problematike v Sloveniji. (tp) Življenje v zdravi skupnosti zahteva od nas včasih navidez docela nemogoče stvari. Ne verjamete? Ste že pomislili, koliko drugačnosti je v vsakem od nas in v ljudeh, ki jih vsak dan srečujemo. Z njimi delamo, se zabavamo ali skupaj načrtujemo dopust. In kako se kljub vsej pisani drugačnosti vživimo v sopotnike našega življenja? Nas mar to vživljanje v druge krepi ali nas morda celo ovira in nam po nepotrebnem greni življenje? Eno je pri vsem tem nedvomno gotovo: če se namreč ne vživimo v drugega, enostavno ne moremo z njim živeti. Postaviti se moramo na njegovo stališče, kot pravimo. Dokler tega ne storimo, smo mu namreč nasprotni v dobesednem pomenu. Opazili ste, da je to navidez včasih neizvedljivo; saj vendar dva ne moreta stati na enem mestu. Vendar, to je res samo videz. So ljudje, morda ste med njimi tudi vi, ki imajo posebno dobro razvit čut, da se znajo vživeti tako rekoč v dušo svojega bližnjega. Čutijo in doživljajo tako kakor tisti, s katerimi živijo, čeprav se z njimi vedno ne strinjajo. Spomnil vas bi rad na matere, kako znajo živeti z otroki in se vanje tudi vživeti! Imajo neizmerno potrpežljivost za njihovo preobčutljivost in trmo, spremenljivost čustev in radovednost. Pravimo, da zna mati vse otrokove napake in slabosti opravičiti. Podobno se bi morali tudi otroci vživeti v-svoje starše. Koliko gorja in bolečin bi jim prihranili če bi to vsaj poskušali, pa tudi sami bi zaradi tega bili nedvomno srečnejši. Hudo je, kadar je lastnost vživljanja odsotna ali celo zakrnela med različnimi predstojniki; n.p. med ravnatelji, nadzorniki, delovodji, direktorji ... Je pa tudi res, da zapovedovati ni vedno lahko. Včasih je že to, kar zahtevajo, nemogoče izpolniti; potem pa zaradi nemogoče stvari očitajo nepopolnost, lenobo in podobno. Pogosto pa je vsaj način kako zapovedujejo težak, poniževalen ali celo žaljiv, da ga ljudje ne morejo trajno prenašati brez nejevolje, upora in trme. Obratno pa se tudi podrejeni ljudje premalo vživijo v položaj in težave svojih predstojnikov. Kako se torej vživeti v svoje bližnje? Najprej moramo vedeti, da čiste enakosti na svetu ni. Vsak izmed nas živi čisto svoje življenje. Niti enojajčni dvojčki si niso povsem enaki in čutijo povsem različno. In četudi bi enako čutili, še vedno bi bila med njimi temeljna razlika. Vsak bi imel svoje želje in cilje, vsak bi bil prvenstveno naravnan k samem sebi. V to se je potrebno vživeti kot v temelj vsakega življenja in sožitja med ljudmi. Poskušajmo napraviti iz tega logični povzetek: Kakor jaz želim, da bi se mi izpolnile želje, tako želi tudi moj bližnji, da bi se mu izpolnile njegove želje. Ko sklepamo dalje, ugotovimo tole: Če sem le malo obziren, ne morem zahtevati od drugega, da se žrtvuje za uresničitev mojih želja, ker si podobno tudi on ne želi, da bi jaz zahteval ali pričakoval od njega žrtve. Žrtve pa so kot vemo, zadeva vsakega posameznika. Tudi kadar bi hoteli, ne moremo živeti povsem sami in zase. Primorani smo se vživljati v svoje bližnje, če to hočemo ali ne. S tem tudi lažje sprejemamo sami sebe vsej nepopolnosti navkljub. Vživljanje v druge nas bogati, ne pa siromaši. Sicer pa ob drugih spoznavamo tudi sami sebe, mar ne? Potrebujete rožice? V cvetličnih koritih, ki so postavljena po različnih krajih naše občine, velikokrat ni rožic. Človek bi pomislil, da zato, ker se jih vrtnarjem ne da posaditi! Pa največkrat ni tako. Bolj verjetno je, da prav takšne. ki so še prejšnji dan skušale rasti tam, kjer naj bi, kdo prestavi ali presadi. Na domač balkon recimo. Zakaj bi razveseljevale vse, če pa lahko samo peščico domačih ? Kdo ve, na katerem balkonu bodo zacvetele tiste, ki so bile ta teden presajene iz cvetličnih korit na glavnem mostu čez Pako v Šoštanju ? Dokončna streznitev na Zavodu (za zaposlovanje) Na velenjskem zavodu za zaposlovanje so poskrbeli za tiste, ki so ostali brez dela, pa še niso povsem streznjeni. To velja resnici na ljubo le za NK, PK in KV. Te v pisarni zaposlovalke v pritličju dokončno streznijo. Ko odhajajo od nje in vstajajo s stola, skoraj zagotovo treščijo z glavo v obok nad njimi. Hlajenje glav po nazarsko Maj je mesec mladosti in ljubezni in na majskem mini zborčku krajanov v Nazarjah so se prav mladostno in nič kaj ljubezensko sprli in niti slučajno podprli in izvolili katerega od dveh kandidatov za novega predsednika sveta krajevne skupnosti. In odprli priprave na splošne volitve in lov za sredstva zanje. Kakšnih 80.000 tolarčkov bodo veljale, pa teh tolarčkov ni in ni. da bi z njimi ohladili razgrete glave in kri. Naj se torej oba kandidata,najbolje še možni tretji, četrti. . . izkažeta(jo) in dokažetatjo) z zagotovitvijo sredstev. Predvolilni boj ni kar tako in sploh imajo krajani v tem smislu sposobne sokrajane še posebej radi. So pa redkost, vse bolj. Razvoj in finance in up V prostorih mozirskih skupščinskih organov lahko dovolj ftrbčen obiskovalec na najrazličnejših delovnih gradivih in spisih opazi naslov »sekretariat za gospodarski razvoj, finance in UP«. Res okrajšava za res dolgo ime tega sekretariata, je pa kar pravšnja in smiselna. Še najmanjši problem bo imel sekretariat z »urejanjem prostora« za popolno ime na raznih papirjih. Pa se niti ni treba posebej truditi. Skrajšano ime je kar pravšnje. Gospodarski razvoj, finance in urejanje prostora (zlasti slednje) so res vse bolj na up, pa naj bo napisano z velikimi ali malimi črkami. Dosmrtne dolžnosti Čeprav v marsikaterih krajevnih skupnostih tožijo, da ni ljudi, ki bi bili voljni sprejeti na svoja ramena še kakšno zadolžitev, dolžnost, pa v drugih ugotavljajo nasprotno. Med slednjimi so nekateri krajani primestne krajevne skupnosti na šoštanjskem zahodu, ki so prepričani, da je njihov predsednik sveta krajevne skupnosti svoje dolgoletno (ne)delo vzel za doživljenjsko dolžnost in pravico. HURA! POČITNICE SO TU! Takšen radosten vzklik se bo gotovo najbolj prilegel osnovnošolcem iz Ma-tkovega kota. Od šole v Lučah z avtobusom do Logarske doline in nato s kombijem še dobrih deset kilometrov do Perkovih, Matkovih .., do doma. In od doma do šole prav toliko, pozimi in poleti. Res, naj se imajo lepo. (jp) 10 stran naš čas __ŠPORT _ 18. junija 1992 Eurospekter:Rudar 3:1 (3:1) Atletske novice Za slovo z Branikom V prvi državni nogometni ligi so v nedeljo odigrali predzadnje kolo. Velenjski nogometaši* so gostovali pri Eurospektru v Ljubljani in (neazpoloženi) izgubili z 1:3. kapetan Cvikl jih je sicer že v 3. minuti povedel v vodstvo, vendar so Ljubljančani še do polčasa trikrat poslali žogo v Magričevo mrežo in takšen je bil tudi končni izid. Od svojih navijačev se bodo »rudarji« v tem prvenstvu poslovili v nedeljo na igrišču ob Jezeru v srečanju z drugim na lestvici Maribor Branikom. Era Šmartno:Pobrežje 3:1 (2:0) Je prednost zadostovala v 1. kvalifikacijskem srečanju za vstop v 2. državno ligo so nogometaši ERE šmartnega gostili igralce Pobrežja iz Maribora s 3:1 Navidez je rezultat ugoden, vendar bi bil lahko glede na dogodke še višji. Pri izidu 3:0 so si domači namreč priigrali še nekaj lepih priložnosti in če bi kakšno tudi izkoristili, bi bil njihov spanec pred povratnim srečanjem gotovo mirnejši. Resnici na ljubo so imeli tudi gostje dve, tri lepi priložnosti, rezultat pa so znižali tri minute pred koncem z enajstmetrovko. Povratno tekmo so šmarčani odigrali včeraj, v sredo, upajmo da so bili uspešni, v tem primeru pa bodo morali za napredovanje premagati še enega nasprotnika. Dva zadetka je dosegel Malus, enega pa Dr. Ermenc. Igrali so: Kališek, M. Rudnik (Marolt), Irman, Malus, Maglica, R. Rudnik, Bolko (Jaklin), Štefančič, Dr. Ermenc, Dr. Ermenc, Žurej. A. P. Ljubno ob Savinji Lepo nogometno doživetje Zares lepemu in zanimivemu nogometnemu dogodku je bilo v soboto popoldne priča preko 500 ljubiteljev te igre na Ljubnem ob Savinji. V tem kraju namreč po nekajletnem popolnem zatišju oživljajo delo nogometnega kluba, ki je pred tem krepko preko pol stoletja razveseljeval navijače od blizu in daleč. Svoj prispevek k temu so dali tudi nekdanji znani nogometaši, se pravi selekcija veteranov Slovenije, ki jo je vodil še vedno izredni Brane Oblak, pomerila pa se je z domačimi in zgornjesavinjskimi veterani. Asi so pač asi, nogometne veščine niso pozabili in so gostitelje-premagali s 6:3. Za domače je bil dvakrat uspešen Kolenc, enkrat Remic, za goste pa Oblak dvakrat ter Horjak, Prašnikar, Goleč in Koblencar ob njih pa so se nogometnim navdušencem predstavili še Vabič, Skulj, Klamfer, Zupančič, Klančnik, Prosen, Hadler, Drnovšek, Babšek in Corn, ki je selekcijo tudi vodil. Sodniku Kranjcu sta »mahala« Dizdarevič in Strigel. Res je bilo to prijetno nogometno popoldne, gostje so bili zadovoljni in so obljubili, da bodo še prišli (ni nujno, da samo zaradi nogometa). Op) Mali nogomet KMN Škale povečuje prednost V ligi malega nogometa »škale 92« so odigrali 7. kolo. V A skupini se boj za vrh nadaljuje, v B skupini pa so si škalčani že priborili 3 točke naskoka. Rezultati 7. kola — skupina A: Madl: Wild Boys 1:3, Ka se pa zamudiš: Topolšica 1:6, Zlatorog škale: Old Rabit's 0:2, Kava bar Čuk: Konovo šalamon II 2:0, Mušketirji: KMN Alf 2:0; vrstni red: 1. Wild Boys 12, 2. Kava bar čuk 11, 3. Old Rebit's 10, 4. Madl 9, 5. Mušketirji 8, 6. KMN Alf 8, 7. Konovo šalamon II 6, 8. Zlatorog škale 4, 9. Topolšica 2, 10. Ka se pa zamudiš 0; skupina B: Lipov list: Jokeri 2:1, Veterani škale: Konovo šalamon I 1:2, KMN škale: Uni-kroj Rednjak 3:0, Texas: Sportklub 2:1, šverc Komerc: AP Skaza Peter 1:4; vrstni red: 1. LMN škale 13. 2. Sportklub 10, 3. Konovo šalamon I 10, 4. Lipov list 9, 5. AP Skaza Peter 8, 6. Texas 7, 7. šverc Komerc 5, 8. Unikroj Rednjak 5, 9. Jokeri 3, 10. Veterani škale 1. Sportklub »le« drugi Klubu malega nogometa Sportklub ni uspel lanski podvig, vseeno pa so igralci dosegli velik uspeh. V tekmovanju za pokal občinskih prvakov Slovenije so lani zmagali, letos pa so osvojili drugo mesto. Na finalnem turnirju v Laškem so najprej po sedemmetrovkah premagali domačine, v finalnem srečanju pa se jim je za lanski poraz v finalu maščeval Inženiring iz Litije. Litijski nogometaši so bili tokrat boljši s 4:2, pokal za najboljšega strelca vse sezone je prejel Boris Tomažič, za Sportklub pa so nastopili žižek, Verboten, Biščič, Kaligaro, Huselja, Radivojevic, Tomažič, Kotnik in Javornik. Zdravko Golob V Skalah še turnir KMN Škale bo ob dnevu državnosti od četrtka do nedelje prihodnji teden organiziral turnir »Škale 92«. Prijavnina je 2.000 SLT, ekipe se lahko prijavijo najkasneje do sobote, 20. junija, na naslov KMN Škale, Božidar Repnik, Škale 47/a, 63320 Velenje, prijavijo in poravnajo prijavnino pa lahko tudi na žrebanju v ponedeljek. 22. junija, ob 20. uri v prostorih GD Škale. Tenis O obstanku odločajo drugi V 1. slovenski teniški ligi so v soboto odigrali zadnje kolo. Velenjski igralci so po zagrizenem boju v Beli dvorani premagali neposrednega tekmeca za izpad iz lige Celje s 5:4, kar pa še ne pomeni obstanka v ligi. V krogu treh ekip, Celja, Domžal in Velenja, imajo najslabši izkupiček in naj bi izpadli. Naj zato, ker bo o tem odločala preložena tekma med Domžalami in Medvodami, igrali jo bodo danes, v četrtek. Če zmagajo Domžalčani, bodo namreč iz lige izpadli Cel jani. Alojz Benetek V Radencih tudi prvaki v maratonu Dvanajstega mednarodnega maratona Treh src v Radencih se je skupno udeležilo preko 3.000 ljubiteljev teka in hoje iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Med njimi ni manjkala seveda zelo številna skupina članov lekaške sekcije Gorenja, starih znancev radenskega maratona. Ne le znancev in udeležencev, letos tudi zmagovalcev. Dosegli so vrsto odličnih rezultatov, pa poglejmo najboljše. V maratonu (42 km) za državno prvenstvo je bil pri članih do 30 let Milan župane drugi, enajsti Goličnik, trinajsti Mramor; pri članih do 35 let je bil žnidar 14.: največji uspeh je s prvim mestom in naslovom prvaka dosegel Stanko Bar-ber. 13. je bil Rudi Ravljen; pri članicah do 40 let je bila Anka Pugelj sedma: seveda so člani sekcije dosegli še vrsto odličnih uvrstitev v ostalih kategorijah, omenimo le še 12-letno Jano Pugelj, ki je letos že drugič zapored zmagala med ženskami v trim teku na 10 kilometrov. H j Štirje naslovi in reprezentantje Atletska tekmovanja se vrstijo iz tedna v teden. Najboljši posamezniki so nastopili v Gradcu, Mariboru, Bratislavi in Ljubljani. Med srednjeprogaši zmaguje Bahtiri pred Hrapičem, Steblov-nikova je bila druga na šestero-boju maldinskih reprezentanc v Bratislavi kjer je Slovenijo zastopal tudi štor v teku na 100 m, v Gradcu pa je bil finalist na 100 m Šalamon. Metalki Koča in Tabakovičeva napredujeta iz tekme v tekmo. Koča se je v disku že približala meji 40 m, kar je mlajšo mladinko soliden rezultat tudi v mednarodnem merilu. Za Savaria pokal v Varaždinu so se v državno reprezentanco uvrstili Steblovnikova, Koča, Štor in Šalamon. Letošnji finale atletskega pokala Slovenije je velenjskim pionirjem navrgel kar štiri naslove državnih prvakov. Med mlajšimi pionirkami sta zmagali Barbara Lah na 300 m in Jasna Pugelj na 600, med starejšimi pionirji je zmagal Aleš Janžovnik na 300 m, najboljša pa je bila tudi velenjska štafeta 4 x 100 m v postavi Janžovnik, Veselic, Bezjak in Bračič. Ob tem je bila Petkovičeva 3. na 600 m, prav tako Merčnikova na 600, Videm-šek in Angeli pa sta bila četrta na 600 m, oziroma v suvanju krogle. Spodbuden izkupiček torej, v velenjskem klubu pa ob tem upajo, da bodo mladi upi le dočakali atletsko stezo na mestnem stadionu. B. P. Smučarski skoki Petek že z novim slogom V Tržiču je bilo veliko tekmovanje smučarskih skakalcev na plastični skakalnici, na katerem so nastopili vsi najboljši slovenski skakalci. zmagal je Gostiša, Franci Petek pa je v svojem prvem nastopu z novim slogom osvojil četrto mesto. Ob velenjskih skakalcev je je v članski konkurenci Kolenc osvojil 18. mesto, Boštjan Rednjak je bil 22. Pri starejših mladincih je bil Kolenc peti, B. Rednjak sedmi, Iršič in Kaligaro sta si razdelila 17. mesto, pri mlajših mladincih pa je bil Iršič četrti. Vzelo zanimivi tekmi za nordijsko kombinacijo je premočno zmagal Jelen, mladi Čeh pa je bil šesti. Vsi najboljši slovenski skakalci so tudi potrdili nastop na veliki velenjski skakalni prireditvi 4. in 5. julija. » J J D. Š. Plavanje Uspešni v domačem bazenu V Velenju so v soboto organizirali 2. kolo predtekmovanja prvenstva Slovenije za pionirje in mlajše pionirje. Nastopilo je skoraj 100 plavalcev iz Maribora, Raven na Koroškem in Velenja, domači plavalci so bili najboljši v pionirski konkurenci in tako z nova dokazali, da sodijo med boljše v Sloveniji. Rezultati: pionirji — 400 m kravi: 1. Valcl, 3. Primožič, 4. Doblšek, 5. Majhen; 200 m hrbtno: 3. Valcl, 7. Petras; 200 m mešano: 3. Valcl; štafeta 4 x 100 kravi: Velenje (Primožič, Petras, Majhen, Valcl); ml. pionirji — 50 m kravi: 10. Čutuk; 100 m prsno: 6. Knez; pionirke — 400 m kravi: 4. Valcl, 6. Udovičič; 200 m hrbtno: I. Valcl, 5. Kropušek; 200 m mešano: I. Valcl, 5. Ko-drun; štafeta 4 x 100 m kravi: 2. Velenje (Udovičič, Valcl, Kropušek, Kodrun); ml. pionirke — 50 m kravi: 4. Sladič, 7. Jandrok, 10. Zupane; 100 m prsno: 7. Jandrok, 9. Zupane, 10. Sladič. Marko Primožič Balinanje Prijetno ob dnevu gradbincev Balinarski klub GIP Vegrad je ob dnevu gradbincev tudi letos organiziral balinarski turnir, na katerem so poleg klubov iz območne balinarske zveze nastopili tudi balinarji iz Lesc, Maribora, Vižmarij in Žirov. Izjemno prijetno in zanimivo srečanje so dopolnili gostje, med njimi predsednik poslanskega kluba SDP Miran Potrč, velenjski župan Pankrac Semečnik in drugi. Zmagala je ekipa RLV, ki je prejela prehodni pokal za letošnje leto, grafiko in darilo, drugi je bil BK Tabor iz Vižmarij, tretji pa balinarji Trebeliškega. ,van Valenčak Šah Za konec polletja Kristan Šaleško šahovsko društvo je v nedeljo za zaključek polletne sezone organiziralo šesti hitropotezni turnir za prehodni pokal. Nastopilo je 22 šahistov, s kar dvema točkama naskoka pa je zmagal Kristan, ki je v 13 partijah oddal le dva remija. Vrstni red: Kristan 12, Goršek 10, Stropnik 9, Rajkovič 8, Matko 7,5 itd. Andrej Novak Rokomet Mlajše pionirke prvakinje V nedeljo so se v Izoli veselile mlajše pionirke ŽRK Velenje LIR, saj so prepričljivo osvojile naslov državnih prvakinj, vesel je bil tudi pokrovitelj, ki jima omogoča nastopanje. Po zanesljivih igrah v predtek-movanju so se mlade Velenjčanke razigrale na sklepnem delu. Najprej so v polfinalu odpravile vrstnice iz Ajdovščine, v finalu pa so bile boljše od žalčank in zmagale z 18:12. Najboljša igralka na turnirju je bila Snežana Rodič, najboljša vratarka Melita Koren, nastopile pa so še Jo-zanovič, Zlodej, Srnovršnik, Raukovič, Obrul, Notesberg, Škrbič in Oprešnik. TENIS! Tenis klub AS Velenje organizira: — začetni in nadaljevalni tečaj tenisa za ODRASLE v času od 22. 6. do 26. 6. 1992 vsak dan od 19. do 21. ure. Cena 2.600 SLT — vpisuje nove člane stare od 6 do 15 let v POLETNO ŠOLO TENISA. Cena 1.500 SLT. Navedene aktivnosti bodo potekale pod strokovnim vodstvom učiteljev in trenerjev tenisa po najsodobnejših učnih metodah. Vpis in ostale informacije dobite v petek 19. 6. 1992 od 17. do 19. ure in v soboto, 20. 6. 1992 od 9. do 14. ure na peščenih teniških igriščih pod velenjskim bazenom oz. v trgovini ŠPORT AS na Kardeljevem tr-2" 3- Vabljeni! Plesni šport Uplaznik—Sunarič odlična že v prvo Na prvem državnem prvenstvu v kombinaciji ST in LA plesov v Novem Mesty sta se med starejšimi mladinci odlično odrezala Peter Uplaznik in Lea Sunarič, ki sta v svojem prvem nastopu v tej kategoriji osvojila naslov vice prvakov Gregor Berlak in Nataša Zevart sta bila v isti konkurenci peta med pionirji pa so se pari Pečolar-Mlinar, Kolar-Kukovič in Mlinar-Verboten uvrstili v polfinale, kar je za začetek zelo dobro. Povedati velja, da je kombiancija izredno zahtevna, saj morajo plesalci zaplesati tudi do 30 plesov. D. U. 12. gozdni tek v Mislinji Najlepši lovoriki gozdnih tekov v Mislinji - umetniški sliki svetovno znanega Tisnikarja in domače slikarke Stanislave Arsovske, sta prišli v prave roke dobila pa sta jih Celjan Stane Rozman In Ljubljančanka Veronika Bohinc, sicer pa je na tekih nastopilo preko 100 tekačev iz različnih slovenskih krajev. Zmagovalcem v posameznih kategorijah seje kot posebni junak pridružil 12-letni domačin Simon Tasič, ki je zgrešil progo na 5 kilometrih in nato pretekel celo progo malega maratona —21 kilometrov- v manj kot dveh urah. Organizatorji so bili posebej zadovoljni s pomočjo članov tekaške sekcije Gorenja, ki so prostovoljno opravili prijavno službo in izračun rezultatov, poleg tega'pa so bili najštevilnejša ekipa na tekih, ki bodo skupaj z ostalimi šteli za drugo slovensko tekmovanje za pokal Gorenja. Pri dečkih do 13 let je na 5 kilomerov zmaga! Primož Vedenik iz Velenja, pri moških nad 16 let Branko Kranjc, pri mladincih Jernej Švajger, pri moških nad 30 let je bil Milan župane tretji, pri veteranih od 41 do 50 let pa je zmagal Obrad Lazič, vsi so člani tekaške sekcije Gorenja. h. j. Pragozd ob Lobnici Ob deroči in glasni vodi Lobnice je toliko nenavadnih prizorov, da ne vemo, kje bi se naše oči ustavile. Obstrmimo ob enkratni naravni znamenitosti — ob slapu Šumi-ku in Velikem Šumiku. Ta pada preko 19 m visokega tonalitnega praga, kjer se vodne kapljice razbijajo na ozkih policah v vodoravni smeri, da se bela, kipeča in glasna voda oblikuje v široko mrežasto zaveso, ki se neha v obsežnem ovalnem tolmunu. Ogromna drevesa so znak, da človek s svojo grabežljivostjo sem ni posegel — toda narava sama gospodari. Dokaz zato so tudi drevesa, ki trohne in umirajo stoje. Nazadnje padejo, da se moramo tu in tam prek njih kobaliti. Prišli smo v PRAGOZD — naravno znamenitost Pohorja in Slovenije. Peter Ficko Po gorah SV Slovenije Če tem naravnim lepotam, ki jih ni moč opisati, t.refoa jih je doživeti, dodamo še misel, da je hoja molitev za zdravje, s« nam bo ste gotovo pridružili. Na pot odhajamo v nedeljo. 21. junija, ob 6. uri s parkirišča pri Rdeči hali. Smer poti: Velenje — Osankarica — Črno jezero — Trije kralji — Bajgot — pragozd — Ruše. Povratek: V večernih urah po Dravski dolini. HOJE je približno 6 ur z vmesnimi postanki za počitek, razgled in okrepčilo. Na poti je oskrbovan le dom pri Treh kraljih, zato poskrbite za oskrbo iz nahrbtnika. Večina poti je po mehkih, toda mokrih, gozdnih poteh. Te obdaja tišina, ki jo le redko zmoti klic plahe ptice ali srnjakov lajež. Pot ob Lobnici je nekoliko zahtevnejša, zato svetujemo primerno planinsko obutev. Od koderkoli na Štajerskem se človek ozre na Pohorje, zmeraj ga bo videl kot mogočen zelen klobuk, poveznjen na to prijazno deželo. Klobuk, ki izdeluje velikanske količine kisika. Zato je zrak na Pohorju prečiščen in neprimerno slajši od tistega v naši dolini. Napolnjeni s tem žlahtnim zrakom bomo okrepljeni začeli nov delovni teden. NA SVIDENJE Vodstvo izleta PD Velenje gorenje PROGRAM KERAMIKA d.o.o. V industrijski prodajalni Gorenje Keramika Šmartno ob Paki nudimo po ugodnih cenah širok arsotiman keramičnih ploščic. Ponudba je dopolnjena z novo osvojenim "exclusive designom" - tretje žganje ploščic. Nudimo možnost brezobrestnega plačila v 3 obrokih. Od 22,6. do 4,7.1992 razprodaja nekorantnih keramičnih ploščic s popustom do 80%. Delovni čas od 7.30 do 15.00, sreda od 7.30 do 18.00, sobota od 7.30 do 12.00 Telefon 063/885-030 KOZMETIČNI NASVETI OVEN od 21. marca do 21. aprila To, da znate narediti marsikaj takega, kar le malokdo, vam bodo odkrito priznali tudi vaši nasprotniki. Vendar od tega ne boste imeli kaj veliko, saj se bo zataknilo pri financah. Tu vam nikakor ne bodo znali plačati tega, kar znate. Denar bo poleg vsaj ene kratke ljubezenske avanture vaša glavna preokupacija v naslednjih dneh. Obstaja nevarnost, da boste veliko brisali svoj nos, zato takoj poskrbite za več vitaminov. BIK od 22. aprila do 20. maja Vaša trmasta narava vam bo tokrat prišla prav, saj vam bo nekdo, ki ste mu dolgo zaupali, poskušal vsiliti idejo, ki bi vas, če ne drugega, stala kar nekaj denarja. Sicer pa se boste obnašali precej neodraslo, kar včasih sploh ne škodi. Želeli si boste, da bi bili veliko mlajši, vzrok zato poznate samo vi! Vsekakor bo povezan s srčnimi težavami, ki vas bodo še vedno pestile. Malce se bo premaknilo v tisto smer, ki se vam zdi ugodna. DVOJČKA od 21. maja do 21. junija Ko boste sprejeli povabilo v večjo družbo, vas bo najprej zaskrbelo, kako bi se uredili, da ne boste neopaženi. Kar nekaj časa vam bo to vzelo, rezulatat pa bo očarljiv. Sploh, ker boste srečali nekoga, ki ga želite že dolgo spoznati, pa vas je dosedaj ovirala neodločnost. Stvari vam bodo letele iz rok, kar pomeni le to, da boste razbili nekaj kozarcev in še kaj lomljivega. To pa pomeni čisto srečo, ki vas bo res spremlajala še lep čas. RAK od 22. junija do 22. julija Odločili ste se za daljšo in dolgotrajnejšo pot do začrtanega in zelo važnega cilja v vašem življenju. Tega vaši domači sicer ne bodo odobravali, pa vam bo precej vseeno. Vsaj kar se denarja tiče, bo tega ravno toliko, da ne boste mogli tarnati in da ne boste odvisni prav od nikogar, ki vam bo poskušal soliti pamet. Izlet bo prijeten, čeprav bo delaven, še vedno pa boste svobodni kot ptiček na veji, saj se ne boste pustili nikomur sprovucirati. LEV od 23. julija do 23. avgusta Zaenkrat ste še mirni, v vas pa se že kuha, ker veste, da vas bo pričakovana krivica močno psihično dotolkla. Prepričevali se boste, da niste sami krivi, kar bo sicer res, pomagalo pa bo bolj malo. Počutili se boste kot vsi, ki čez noč izgubijo svoj svet in pričenjajo znova. Opore tokrat ne boste iskali, saj imate precej slabe izkušnje. Končno pa boste nekomu, ki vas je zelo podcenjeval dokazali, da ste ga spregledali. Zadoščenje bo vsaj moralno! DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra v Izkazalo se bo, da ste tvegano potezo naredili s pravo roko. Čeprav še niste prišli do konca, boste uživali v uspehu in ga tudi obesili na veliki zvon. Nič ne bo narobe, le nekaj vaših neresničnih prijateljev si bo od zavisti zgrizlo nohte. Uživali boste tudi v dvoje, pri tem pa boste celo tako inovativni, da bo vaš partner posumil v vašo zvestobo. Najidealnejši partner je rojen v znamenju rib. TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Bolje bo, da dobro premislite, preden se boste nekomu, ki ga^ ne poznate dovolj dobro, krepko zlagali. Res, da bi bila laž le sredstvo, s katerim bi po lažji poti prišli na cilj, vendar vse kaže, da tokrat ne bi bilo tako. Dajalo vas bo zdravje, časa za njegovo izboljšanje pa si spet ne boste vzeli. Je že res, da je denar sveta vladar, vendar je lahko preveliko pehanje za zaslužkom tudi pogubno, kar se v vašem primeru kaj lahko zgodi. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Odkrivali boste le lepe strani življenja, predvsem pa boste ob koncu tedna duhovno veliko bogatejši. Vse to po zaslugi nove simpatije, s katero boste našli toliko skupnih točk, da kar ne boste mogli verjeti. Znašli se boste celo v situaciji, ko boste že skoraj verjeli, da vam bere misli. Sreča v dvoje bo potegnila za sabo še mnoge druge stvari, saj se boste vsega lotevali z energijo in voljo, zato lahko pričakujete še nekaj časa zelo lepe dneve. STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Možgane ste že pred nekaj časa dali na pašo, sedaj bo nastopil skrajni čas, da jih od tam spet pokličete. Ne morete več vsega prepuščati srečnim naključjem, ker bodo vedno bolj redka. Prekipelo bo kar na nekaj področjih, predvsem pa pri delu in ljubezenski zvezi. Škripanje pri slednji bo postalo vidno očitno, skrita simpatija pa tudi ne bo več imela potrpljenja. Sedenje na dveh stolih naenkrat boste morali pretrgati, sicer ga bo partner, ki ve veliko več, kot si mislite. KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja Že dolgo vam ni uspelo združiti kaj prijetnega s koristnim, ker morate že nekaj časa opravljati le koristne stvari, ki ne prinašajo osebnega zadovoljstva. Sedaj se bo stvar spremenila in dosegli boste, da se bo dogajalo oboje hkrati. Občutek, da ste po dolgem času prišli do točke, ko ste zadovoljni s svojim življenjem, bo preprosto lep. Lepi bodo tudi večeri, ki jih boste s svojo dobro voljo popestrili marsikomu. Pazite se le prehlada. VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Odtujili ste se od nekoga, ki vam veliko pomeni, zato že nekaj časa slabo spite. Vzrok za nesmiselen prepir je bil banalen, sedaj pa ne znate več vzpostaviti prvotnega odnosa. Tudi sicer niste najbolj zadovoljni z razpletom dogodkov, zato boste pogosto slabe volje. Nevarnost za tiste vodnarje, ki imajo otroke je, da bodo to neupravičeno prenašali na njih. Odločitev kam na dopust odložite še za nekaj časa. RIBI od 19. februarja do 20. marca Po dokaj obupnem tednu, ko ste že skoraj izgubili upanje, da se bo v kratkem kaj izboljšalo v vašem življenju, se bo klopčič pričel odvijati. Na začetku sicer malo počasi, potem pa bo vsak dan za vas pravi praznik. Bojte se le zavidnih in včasih prav hudobnih ljudi, ki so povezani z vašim življenjem po sili razmer, vendar venomer iščejo priložnost, da vas potunkajo. V ljubezni še ne kaže najbolje, bo pa znosno. dipl. kozm. Metka Mujadžič -Kaligaro Tel.: 856-837 Cvet kamilice Nežen dišeči cvet kamilice, raste po vrtovih, poljih... Že v davnini se je kamilica uporabljala kot naravno zdravilo proti prehladu, živčni napetosti, za urejanje prebave. Vendar se njene koristne snovi uporabljajo tudi v kozmetični industriji. Danes pa vam nudim nekaj nekaj starih, vendar priznanih receptov naših babic: ZA LESKET LAS 20 gramov kamiličnih cvetov prelijte s 100 ml vrele vode in pustite stati 10-15 minut. Lase si najprej operite, nato pa si jih s pridobljeno tekočino sperite. Lasje bodo postali svetlejši in lesketajoči. Takšno spiranje s kamilicami bo koristno tudi tistim osebam, ki imajo težave z občutljivim lasiščem in z izpadanjem las. ZA LEPE ROKE 50 gramov kamiličnih cvetov kuhajte v 1 litru mleka. Pustite, da se ohladi in nato precedite. Dobljeno tekočino uporabite za kopel rok. Traja naj približno 10 minut. Po končani kopeli jih ne spirajte z vodo, temveč jih samo obrišite. TONIK ZA KOŽO Na parni kopeli počasi segrevajte pest kamiličnih cvetov in liter mineralne vode. Nato precedite in dobili boste blag tonik za suho in občutljivo kožo. OLJE ZA VZDRAŽENO KOŽO Vzdraženo kožo obraza boste pomirili s tem pripravkom: Dve uri segrevajte na pari 20 g kamilic in 100 g mandljevega olja. Pustite, da se ohladi, precedite in potem nanesite na obraz s kosmičem vate. ZA ČIŠČENJE OBRAZA si pripravite parno kopel iz kamiličnih cvetov, tako se bodo razširile pore na obrazu in omogočeno bo temeljito čiščenje. Pest kamiličnih cvetov prelijte z litrom vrele vode. Pustite stati 5 minut; nato se nagnite nad posodo, glavo pa si pokrijte z brisačo. Inhaliranje s kamilicami vam bo dobro delo tudi če ste prehlajeni. In na koncu še nekaj proti RDEČIM OČEM; Na veke si položite kosmič vate, ki ste ga predhodno namočili v močan kamilični čaj. Vsakdo med nami si želi lep, bister in predvsem zapeljiv pogled, pomagajo pa vam lahko tudi kamilice. MODA V Cim več luknjic V modnih kolekcijah za poletje že nekaj časa vidno opažamo tudi pletenine, kar je pravzaprav omogočila tudi bombažna preja, ki jo tudi pri nas lahko kupimo v različnih barvah in debelostih, potem pa so potrebne le še pridne roke in nekaj domišljije, seveda pa je treba slediti tudi modnim trendom. Letos bodo verjetno prodali največ bele in modre bombažne preje, pa še nekaj zelo živih barv bo med njimi. Prednjači pa snežno bela barva. In še ena značilnost, zelo važna, je letos pravi mod- ni hit. Vzorci morajo biti čim bolj lukničasti, celo fantazijski, le redko kje se pletenina začne ali zaključi z ravnimi linijami. Tu so polkrožne, čipkaste, trikotne, ali pa kar mešanica vseh naštetih. Kot kombinacijo priporočajo "pajace", o katerih sem pisala prejšnjič, bombažne majčke ali pa kar drzno spodnje perilo. Včasih je izgled takšne pletenine lažje doseči s kvačko ali pa s kombinacijo pletenja in kvačkanja. Revije, namenjene prav pleteninam, so že polne takšnih modelov, še najbolj PROMETNI KOTIČEK Da bo vse po predpisih! V zadnjem prispevku smo govorili o tovoru, ki ga želimo prepeljati z avtomobilom. Za popolnejšo informacijo je prav, da malce spregovorimo tudi o zakonih, ki to urejajo. Z vozniškim dovoljenjem B kategorije smemo voziti vozila, katerih skupna teža ne presega 3.5oo kg, kar pomeni, da sme biti skupna teža vlečnega vozila, prikolice in tovora največ 3.5oo kg. Vendar to še rii vse. Z vozilom, ki tehta 1.5oo kg, ne smemo vleči 2.ooo kg težke prikolice, saj teža prikolice ne sme presegati teže vozila. Malcev zapleteno, vendar logično. Če smo vse povedano prav razumeli^ lahko razmišljamo naprej. Če ima prikolica največjo dovoljeno težo (prikolica in tovor) večjo od 75o kg, mora imeti svoj zavorni sistem, navadno so to samodejne naletne zavore. Lastniki počitniških prikolic verjetno dobro vedo, kako te zavore delujejo. Med zaviranjem vlečnega vozila se zaradi večjega pritiska prikolic stiska vzmet, ki je povezana z zavorami na prikolici. Tako nam tudi prikolica samodejno pomaga zavirati. Težave nastopijo pri vzvratni vožnji. Če nismo pravočasno izklopili naletne zavore, bomo s pritiskom na prikolico sprožili naletno zavoro in prikolica se nam bo uprla. Bolj, ko bomo pritiskali na plin, bolj bodo zavore na prikolici "prijemale". Običajne tovorne prikolice navadno takih zavor nimajo, zato pa njihova skupna teža ne sme presegati 75o kg, vendar...V našem primeru to pomeni, da ne moremo z vsakim vozilom vleči 75o kg težke prikolice, ki nima svojega zavornega sistema. Prikolico brez zavor lahko vleče le vozilo, ki je dvakrat težje od skupne teže prikolice. Da vse skupaj le ni tak bav-bav, nam lahko pokaže preprost primer: če imamo vozilo, ki tehta 1.2oo kg, bomo lahko z njim vlekli prikolico, katere skupna teža znaša 1.2oo:2, torej 6oo kg. Skupaj to znese 1.8oo kg in z dovoljenjem B kategorije lahko takšno težo mirno prevažamo, saj že vemo, da bi bil lahko seštevek največ 3.5oo kgKo "obesimo" prikolico na vlečno kljuko, moramo paziti, da bo pritisk na kljuko med 4o in 75 kilogrami. Vse prikolice so narejene tako, da bodo v pravem položaju takrat, ko bo vlečna kljuka 356 mm od tal. Največ težav z usklajevanjem želja in možnosti bodo imeli seveda lastniki malih tovornih prikolic. Pri počitniških prikolicah je skoraj na vse mislil že proizvajalec. Lastnike počitniških prikolic želimo opozoriti le to, da potnikov ne smemo prevažati v prikolici in še nekaj je zelo važno in kar bodo začetniki kaj hitro spregledali: prikolica je precej višja od avtomobila. Ob prihodu v kamp naj nas ne zavede pogled na prijetno senco. Poglejmo najprej, če so veje dovolj visoke. Ko zaškripa in zaropota, je prepozno, sečnja pa v urejenih turističnih naseljih gotovo ni dovoljena. Pri prevozu tovorov in pri vožnji s počitniško prikolico na težko zaslužen dopust vam želiva srečno vožnjo. Pa še tole. Gotovo so še stvari, ki vas zanimajo in sami ne najdete odgovora, ali morda želite, da bi z zanimivimi in koristnimi spoznanji v naši rubriki morali seznaniti bralce. Prispevajte svoje pobude in vprašajte, če vas kaj žuli. Potrudili se bomo, našli odgovor ali poskrbeli za nasvet - za skupno korist in varnejši promet. BM in JS Univerza za tretje življenjsko obdobje Dejavnost Univerze za tretje življenjsko obdobje se je v občini Velenje v zadnjih letih močno razmahnila. V nekaj podlistkih bomo povzeli njihovo delo. Najprej povzemamo zapis mag. Nene Mijoč o tem, kako programirajo izobraževanje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Programiranje izobraževanja Programiranje izobraževanja za III. življenjsko obdobje je stalen proces v katerega sprotno vnašamo svoje dosedanje izkušnje. Ob tem se neprestano prepletajo spomini na prve odločitve, na prve zamisli' o bodoči dejavnosti, na vse, kar smo si želeli uresničiti in na vse tisto, kar je že uresničeno. Hkrati pa so ves čas pred nami številne nove dejavnosti, ki, bi jih še želeli zajeti, da bi izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju še nadalje bogatilo prostor in ljudi, ki velik del svojega življenja istovetijo z dejavnostjo Univerze za tretje življenjsko obdobje. Povedati moram, da s tovrstnim izobraževanjem na našem območju niti ne bi začeli, če ne bi bilo začetne iniciative in stalnega povezovanja z ljubljansko Univerzo za tretje življenjsko obdobje ter njihovih dragocenih nasvetov in seveda tudi spodbud. Na samem začetku smo imeli zgolj čudovito, humano idejo, nekaj teoretičnih spoznanj in izkušenj iz tujine ter peščico navdušencev. Nismo* pa imeli niti prostorov, niti denarja , niti mentorjev. Odločitev, da je ideja prava in da jo bomo uresničili, je padla na poti iz Ljubljane v Velenje, ko smo se vračali s seminarja za mentorje za III. življenjsko obdobje. Zelo groba skica načrtovanih aktivnosti se je oblikovala v neformalnem pogovoru. Vzeli smo si dovolj časa, da " pripravimo teren" in preverimo možnosti za uresničitev ideje, saj smo načrtovali začetek izobraževanja v krožkih čez približno pol leta. (Dalje prihodnjič) izvirne pa boste, če boste uporabile kar svojo domišljijo... Ekologija ne pozna meja Da je to resnica, nam je v dokaz Svetovni ekološki kongres v Braziliji. Slovenci pa smo še vedno malomeščanski in se jezimo, če kdo iz druge strani meje pogleda v našo državo z namenom, da bi bil tudi za nas dobra rešitev. Na primer Avstrijci si dosti bolj belijo glavo, kako preprečiti visoko onesnaženost, ki jo elektrarna Šoštanj spušča skoraj do Celovca. Posebno onesnažena je Labodska dolina, kjer pridelujejo največ zelenjave za trg. Zato nam nudijo finančno pomoč, ki pa jo mi, majhen slovenski narod, zviška odklanjamo, namesto, da bi bili veseli. Na posvetu o ekologiji, ki ga je organiziralo Šaleško ekološko društvo Velenje, nisem samo jaz dobila vtisa, da tega ne potrebujemo, saj smo znali elektrarno »sami« zgraditi, bomo pa še čistilne naprave »sami« napravili. To je izjavil dr. Novak, pritrdel mu je tudi novi minister za energetiko mag. Avberšek. Vem, da te elektrarne nismo sami gradili, da so bili nemški strokovnjaki toliko let tukaj, da se je celo neka moja znanka poročila z Nemcem, ki je delal v elektrarni pri grandji. Zato se zelo bojim, da se bo denar potrošil morda za nekaj nepreizkušenega, kar bi zrastlo na našem zeljniku, učinek pa bi bil slab. Posebno ob telefonskem pogovoru z g. Potočnikom iz elektrarne Šoštanj, ko sem se pozanimala, zakaj se bodo čistilne naprave delale najprej na bloku IV., ko je vendar na bloku V. s ponesrečenim visokim dimnikom največja onesnaženost po vsej dolini in še preko meja, mi je ta odgovoril, da se bomo morebitne posamezne napake videle, ki pa se bodo na bloku V. lahko izboljšale. Lepa tolažba, ni kaj. Pred nekaj dnevi je celovška televizija zopet prikazovala številke, koliko bo prispevala vlada, koliko Koroška, štajerska itd. nam v pomoč. Nič naj ne moti naše predpostavljene, če na takšen posvet, kot smo ga organizirali mi, pridejo tudi avstrijski zastopniki Iniciative Alpe-Jadran in nam pomagajo tudi pri pomoči v tujini, ni jih treba zato tako javno omaloževati, kot se je to zgodilo v Velenju. Tudi, ko smo se pogovarjali o zaprtju JE Krško in nam je dr. Novak povedal, da Kidričevo porabi dve tretjini več elektrike, kot bi jo lahko, ki je pa seveda ne plača. Mislila sem si, tudi jaz bi je doma ne sledila, če je ne bi bila zastonj. Tako pa lahko rečem, da v gospodinjstvih z manjšimi osebnimi dohodki (in teh je večina) prište-dimo precej elektrike. Če bi tako štedile še tovarne in vse tudi plačevale, bi se hitro nabralo tistih 15 % elektrike, ki jo porabimo v Sloveniji in JE Krško. In je resnično ne bi potrebovali več. Kajti, nobeden od strokovnjakov nam ne bo nalil čistega vina, kako je s to elektriko. Le pozabili smo že, kakšen strah smo imeli ob Černobilski katastrofi. In še pri drugih, ki ravno tako niso tako varne, kot zatrjujejo jedrski strokovnjaki. V Ravnah na Koroškem bo 20. junija ob 10. uri SREČANJE TREH DEŽEL - Slovenije, Koroške in Štajerske. Tam bodo podrobno razpravljali o težavah, saj ekologija ni nikoli brez njih. Smo na tesnem prostoru in medsebojna pomoč in izkušnje so zelo dobrodošle. Sicer pa moramo tudi mi misliti dlje od naše meje. Moramo se zavedati nevarnosti uničenja tropskih gozdov, ki so naša pljuča. Sprašujem naše lesne proizvajalce, na primer Slo-venijales, ali še sekajo in uničujejo gozdove domačinom, ki so za njih preživetje, za nas pa ravno tako potrebni, saj se v njih zbira vlaga za ves svet? Enako velja za naše kmete, ki sekajo kar na »frato« in si pripravljajo les za Hrvaško, če bo enkrat konec vojne. Pomislite na svoj rod, ki vas bo nasledil, kaj mu boste zapustili. Izberimo si slogan: ZA SKUPNO ŽIVLJENJE! Marinka Obu Gorenje 9 a »Razlika je« Odgovor predsedstva SDP Velenje na prispevek g. S. Marša, ki je bil objavljen v 23. številki tednika Naš čas: Iskreno nam je žal, da pisec prispevka »Razlika je«, ni upošteval pri zapisovanju svojih misli. Razlika je med gostilniškim natolcevanjem in javnim nastopom. Ne želimo polemizirati z zapisanim, ki se navezuje na naš prispevek v katerem nismo nikogar opljuvali, temveč zgolj pozvali k resnemu razmišljanju. Nimamo namena zagovarjati posameznikov, ki s kulturnim načinom življenja nimajo nič skupnega. Tudi ti žal prebivajo v našem okolju. Zahtevamo le, da se zadeve ne posplošujejo. Ne moremo pa mimo izjave, ki jo za osvežitev spomina citiramo: »Kaj ste počeli po padcu z oblasti, se ve. Ve se, da nisi mogel biti vodilni v podjetju, če nisi bil član ZK. Iz tega sledi, da ste po spremembah v vladi v podjetjih ostali na ključnih položajih isti ljudje. In da bi prikazovali neuspeh nove nekomunistične vlade, ste uspešnost v podjetjih sabotirali na vse načine. Ob tem, ko so se podjetja utapljala v dolgovih, so si vodilni kopičili sredstva ter jih prelivali v svoj žep za vsak slučaj, če bi le bil sprejet zakon o denacionalizaciji in bi, s temi sredstvi lahko odkupili kakšno >majhno< firmo.« Konec citata. G. Marš! Zakon o denacionalizaciji je bil sprejet, vendar ste vi verjetno mislili zakon o lastninjenju podjetij. Glede na to, da je članek naslovljen SDP-jev-cem, ste verjetno mislili ljudi na vodilnih položajih, ki so naši člani. V občini Velenje je nekaj vodilnih v podjetjih, ki niso ukrivili hrbtenice in »pobegnili« v druge stranke ali postali politično neopredeljeni. V imenu teh, ki so ohranili pokončno držo in v imenu vseh ostalih članic in članov SDP, prosimo za vašo argumentacijo prej zapisanega dela citata, ki govori o sabotiranju. Verjetno se zavedate, da so to zelo hude obtožbe. V primeru, da ste o saboterstvu pisali brez dokazov, vas pozivamo, da se SDP Velenje javno opravičite. V nas- protnem primeru so vam verjetno znana pravna sredstva. Tajnik Bojan Kontič Nacionalizmu ob rob Poskušal bom biti zelo kratek. Postavil bi enostavno vprašanje vsem tistim, ki mislijo, da smo tisti Slovenci, ki želimo Slovenijo takšno, kot se je še spominjamo in se ne moremo sprijazniti z mislijo, da bi Slovenija postala jezikovni, etnični in nasploh »Babilon«, »neljudje«. Kam naj gremo? Kje naj bi bil po vašem mišljenju naš dom? Ali smo za v rezervat, tako kot so to počeli z Indijanci v Ameriki in domorodci v Avstraliji? Ne, tako se ne bomo dali. Tu je naš dom, tu je naša dežela. Kdor pa bi rad živel v družbi, ki je etnično, kulturno, jezikovno in nasploh raznolika, ima veliko izbiro in to ne daleč od slovenskih meja. Vsakega takega, ki misli, da naj bi imeli neslovenci v Sloveniji ugodnosti zaradi tega, ker niso domačini, čakajo odprtih rok nižje od Sotle vse do Niša. Enostavno povedano: Vi, ki ste takšnega mišljenja, oziroma prepričanja, imate svoj prostor kjerkoli, mi ga imamo samo v Sloveniji. Marš s Popravek V prejšnji številki Našega časa se je v sestavek »Razlika je«, avtor, Marš. S. prikradla tiskarska napaka. V sedmi vrstici bi moralo namesto »prikrajate« pisati »pri-krajata«. Uredništvo Nacionalizem se prebuja - tudi upravičeno Minili so časi, da bi se nekaj na silo preprečilo. Iz preprostega razloga, ker je tudi nemogoče, da bi enako razmišljali. Zato razmišljam oz. ugotavljam, da smo Slovenci podvrženi, da postanemo čez noč hlapci. Pet minut pred dvanajsto smo se zavedli. Ni veliko manjkalo, pa bi izgubili svoj jezik, delo, zemljo in državo. Zato gre zahvala Slovencem, ki so bili nacionalno osveščeni. Pa to priznamo, ali ne in tudi ni odveč povedati o pomenu strank, da ima vsaka stranka v programu dobre in slabe strani. Pa če se tudi imenuje nacionalistična ali fašistična ali komunistična ali demokratična po vzorcu Evrope. Nevarno pa lahko postane čez noč, ko stranka postane monopolna in potem so vsi isti, kot npr.: Stalin pobijal nedolžne ljudi —komunizem; Hitler pobijal nedolžne ljudi — fašizem; Miloševič pobija nedolžne ljudi — Srbski socialistični komunizem; Evropska demokracija gleda, opazuje, obsoja a mrtvih je vsak dan več v Bosni in drugod po svetu. Zato delamo preveč hrupa, ko se gospod Jelinčič pojavi kot ustanovitelj nove stranke pod imenom nacionalizem. Toda bilo bi zelo nevarno, če bi vsi tako razmišljali, kot on. Zato je bolje, da vsak posameznik ali stranka počisti pred svojim pragom. Delajte tako, da boste dobili čim več pristašev. S kritiko druge stranke dosežete prav nasprotno. Vsaka panika ali strah sta odveč, vsaj pri nas Slovencih. Bolj se bojim, da se bodo pričeli kregati v parlamentu o regijah (Štajerci—Kranjci Primorci in drugi). To pisanja kaže, kako razmišlja o politiki navaden smrtnik, ki ni ne politik, ne strankarsko obremenjen. Ivan Ojsteršek, Šoštanj Poslanska pobuda Republiški odlok o mejnih količinah oz. koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak iz 1988. leta, in sklep skupščine občine Velenje iz 1990. leta določata, da mora Termoelektrarna Šoštanj do I. 1. 1993 izpeljati 90% zmanjšanje emisij SO; glede na stanje iz leta 1980. Kljub delnemu zmanjšanju emisij, ki so bile dosežene s pilotsko napravo za odžveplevanje dimnih plinov in izboljšanjem kakovosti uporabljenega premoga v elektrarni, predpisano zmanjšanje do določenega roka ne bo doseženo. Zaključek del, vključno s poskusnim obratovanjem, se tako predvideva šele za februar 1995. Vodstvo Termoelekrarne Šoštanj zatrjuje, da predpisanega roka ni možno doseči zaradi dosedanjih težav v zagotavljanju financiranja izgradnje čistilne naprave. Tuji ponudniki opreme namreč niso bili pripravljeni nuditi potrebnih kreditov brez njihovega pozavarovanja. Kot nam je znano, je Termoelektrarna Šoštanj sprožila obravnavo tega problema v vladnih organih in pridobila načelna soglasja za po-zavarovanje tujih blagovnih kreditov, za kar je pogoj jamstvo Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije je na svoji 145. seji sprejela sklep, da ministrstvo za finance izda poroštvo Ljubljanski banki za izpolnjevanje obveznosti TE Šoštanj do tujih kreditorjev v višini 70 mio DEM. Temu sklepu ministrstvo za finance in Ljubljanska banka oporekata veljavnost tako, da investitor še nima jamstva za najetje tujih kreditov, dela na izgradnji odžeplevalne naprave pa stojijo. Zato predlagamo Skupščini Republike Slovenije, da naloži vladi čimprejšnjo, po možnosti še v tem mesecu, predložitev zakona o garanciji republike Slovenije za najem kreditov za odžve-planje dimnih plinov bloka IV termoelekrarne Šoštanj v obravnavo in sprejem. Hkrati sprašujemo Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, kaj meni storiti y zvezi z neizvajanjem odloka o mejnih količinah oz. koncentracijah škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak. SDP Slovenije —strankarska premišljanja- Občni zbor SDZ — narodno demokratske stranke O dveh pomembnih zakonih V torek pozno popoldne je Slovenska demokratična zveza-narodna demokratska stranka Velenje v skupščinski dvorani občine Velenje imela občni zbor, katerega gost je bil predsednik stranke, dr. Rajko Pirnat. Po uvodnih besedah predsednika občinskega zbora stranke, Toneta Žoveta, je dr. Rajko Pir-nat takoj prešel na temo; to je privatizacija in volilna zakonodaja. Danes je o tem že malo težko poročati, sploh, ker smo tednik, takoj naslednja dva dni pa so v republiški skupščini razpravljali ravno o tem. Zato lahko le povzamem razlage dr. Rajka Pirnata in stališča njegove stranke do teh dveh zelo pomembnih vprašanj. Gost ie že v začetku povedal, da želi slišati ocene in tudi predloge, to pa se je zgodilo v živahni diskusiji po koncu njegovih razlag. Polemika o načinu volitev v državni zbor, ki je zakonodajno telo, se med strankami vodi že pol leta. Pri tem je dr. Pirnat zelo nazorno in razumljivo razložil razliko med večinskim in proporcionalnim sistemom volitev, s svojim pravnim znanjem je predstavil tudi pomanjkljivosti prvega in drugega. Menil je, da je večin- ski sistem bolj razviden, problem je v tem, da se teoretično v njem izgubi 50 % glasov, ker polovica volilcev izgubi svojega predstavnika. Pri proporcionalnem sistemu noben glas ni izgubljen, vendar volilci ne vedo, komu točno so dali svoj glas. Med strankami je bilo doseženo soglasje, da je potrebno zato volilni sistem kombinirat. Temelj naj bi bil proporcionalen sistem, na to pa dodani večinski korektivi. Takšen sistem predlaga volilna komisija. Po mnenju narodno demokratske stranke je v takšni rešitvi veliko pomanjkljivosti, med drugim so onemogočeni neodvisni kandidati. Poleg tega takšen sistem onemogoča uresničevanje lokalnih interesov. Predlagajo sistem, po katerem bi se 44 poslancev izvolilo tako, da se Slovenija razdeli na 44 volilnih enot, v vsaki pa se izvoli po 1 kandidat, pri čemer naj bi veljalo načelo absolutne večine, lahko pa tudi relativne. Drugih 44 poslancev naj bi se izvolilo po proporcionalnem sistemu. S tem bo doseženo to, da bo prvih 44 poslancev vezano na svojo volilno enoto, druga polovica pa bodo predstavniki strank, izvoljenih na strankarskih listah. Dva poslanca sta še predstavnika narodnih manjšin in tako pridemo do v ustavi določenega števila poslancev, torej 90. Volilec da en glas posamezniku in en glas stranki. Tak volilni sistem bi tudi pripeljal do formiranja 3 — 4 močnih strank in ne ogromnega števila, ker jih, kot je dejal dr. Pirnat, »najbrž 2 milijonski narod res ne potrebuje toliko«. Menil je, da je razpis referenduma za ureditev tega vprašanja edina pot, da Slovenija sploh pride do volilne zakonodaje, pri tem pa jih podpirajo vse opozicijske stranke. V nadaljevanju je dr. Pirnat spregovoril še o lastninski zakonodaji. Povedal je, da je dejstvo, da se je prejšnji vladni predlog zataknil, ker ga zbor združenega dela ni uvrstil na dnevni red, zato zakonodajnega postopka ni bilo mogoče speljati do konca. V nadaljevanju je predstavil nov predlog, po katerem naj bi se 10% družbenega premoženja razdelilo med delavce z 90% popustom, 10% bi lahko kupili ostali državljani prav tako z 90% popustom, 20 % bi se preneslo na razvojni sklad, 10% na odškodninskega in 10% na pokojninskega. Vse ostalo bi se razprodalo po tako imenovani »insaj- derski« metodi. Po mnenju dr. Pirnata je 10—20 odstotkov družbene lastnine preveč, da bi jo lahko Slovenci pokupili. Zato v njegovi stranki menijo, da jo je potrebno razdeliti. Jedro spora je v tem, kdo bo dobil več. Menijo, da je treba razdelit premoženje med delavce in državljane, pokojninski, razvojni in odškodninski sklad v približno enakih delih. V večji meri se zavzemajo za »outsaidersko« privatizacijo, saj pri »insajderski« obstaja velika nevarnost legalizacije divjih privatizacij. Stranka in osebno dr. Pirnat menijo, da do tega zakona mora priti čim prej ravno zaradi divjih privatizacij. Hkrati bodo iskali načine, da tisti, ki so v tem času divje privatizirali, tako pridobljeno premoženje vrnejo. Rečeno je bilo, da so v primeru sprejetja prve variante pripravljeni blokirat delo republiške skupščine. V nadaljevanju je bilo v diskusiji odprtih še nekaj aktualnih političnih vprašanj v zvezi s to problematiko, beguncih, zakonu o predvolilni kampanji, odprtju arhivov, varovanju oseb na javnih shodih, ob koncu pa je dr. Pirnat na željo enega izmed udeležencev podal še osebno oceno dela nove vlade. Menil je, da je ta pričela delo z mnogimi napakami, ena hujših je bilo veliko povečanje plač delavcem v državnih službah. (boš) Sporočilo bralcem V uredništvu Našega časa smo veseli vaših prispevkov, ki jih pošiljate za rubriki »Pisma bralcev« in »Mnenja, odmevi«. Teh je v zadnjem času vse več. Ker bi radi vsa zanimiva in pomembna objavili, vas prosimo, da so kratka in jedrnata in ne daljša od 40 tipkanih vrstic. Če bodo daljša, jih bomo v uredništvu krajšali. V uredništvo prihaja v zadnjem času tudi veliko nepodpisanih prispevkov ali takšnih, ki jih avtorji podpisujete z izmišljenimi imeni in naslovi. Anonimnih prispevkov ne bomo objavljali, zato pri vašem prispevku navedite točen naslov, če imate telefon, tudi telefonsko številko. Veliko prispevkov je v rokopisu. Pogostokrat težko razberemo vsebino, zato prosimo, da prispevke prinesete natipkane ali čitljivo napisane. Še to. Vaših prispevkov ne bomo podpisovali, če ne boste želeli. Uredništvo Vane Gošnik vložil predlog zakona Vane Gošnik, poslanec v republiški skupščini, nas je seznanil, da je v ponedeljek vložil v proceduro v Skupščjni Republike Slovenije predlog zakona o jamstvu republike Slovenije Ljubljanski banki d.d. za njene obveznosti pri najemu kreditov za ekološke in energetske projekte. Takole je zapisal dr. Francetu Bučarju: »V skladu z 88. členom Ustave Republike Slovenije v zakonodajni postopek vlagam predlog Zakona o jamstvu republike Slovenije Ljubljanski banki d.d. za njene obveznosti pri najemu kreditov za ekološke in energetske projekte. Pri sprejemanju proračuna Republike Slovenije za leto 1992 smo poslanci Zelenih Slovenije vložili amandma, ki bi omogočil državi Sloveniji izdati jamstvo za najem kreditov, vendar amandma, žal ni bil sprejet zaradi pojasnila, da je za takšno jamstvo potrebno sprejeti poseben zakon. Zakon je 30. aprila 1992 Ministrstvo za energetiko pod vodstvom bivšega ministra dr. Toneta Tomšiča pripravilo in ga tudi poslalo v vladno proceduro. Toda vlada, žal, tega zakona doslej še ni sprejela in ga v obravnavo ponudila Skupščini Republike Slovenije. Ker je zakon potrebno čim prej sprejeti, ga v skladu z 88. členom Ustave Republike Slovenije v proceduro in sprejem delovnim telesom in zborom Skupščine Republike Slovenije vlagam sam. zaradi preprečitve velike gospodarske škode predlagam, da se skladno s 314. členom Poslovnika Skupščine Republike Slovenije zakon v proceduro vloži po hitrem postopku.« To zahtevo je Vane Gošnik skupaj s pred\ NKMSI IV / 17.10 Sova, pon. 18.00 Regionalni programi, Koper. 19.30 Tv dnevnik ORF. 20.05 EP v nogometu: Nizozemska— Nemčija ali Škotska:SND 9.00 Super babica. 9.30 Smogovci. 10.00 Poročila. 10.05 Tv v šoli. 11.05 Jutrofon. 11.35 Novopečeni princ od Bel-Aira, pon. 12.00 Poročila. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Sedem nas je, pon.. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Malavizija, vmes Poročila. 17.00 Znanost in mi. 18.25 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 3-2-1, kviz. 21.10 Informativni program. 22.10 Fluit ročk caffe. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Andreas Hofer, nemški č/b nemi film. 10.35 Spomini na snemanje filma o tirolskem borcu za svobodo Andreasu Hoferju. 10.45 Portret Andreasa Hoferja. 11.50 Pisatelj Torberg in šport. 11.50 Zadnja ježa jockeya Mattea. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Čudovita leta. 13.35 Kralj in ptič. 15.00 Lažni flamingi. 15.10 Mavrična kroglica, otroški film. 16.30 Peter in volk, glasb, pravljica. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Paul McCartney od Ria do Liverpoola. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Leteč zdravniki. 19.30 Čas v sliki. 19.50 Vino in človek. 20.15 Morilčev samoportret, amer. krim. film. 21.50 Slon se zelo moti, franc. komedija. 23.30 Raoul Wallenberg. amer. film v dveh delih. 1.00 čas v sliki. 6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Besedna igra. 9.30 Booker. 10.15 Poslednje poglavje, ponovitev filma. 12.00 Kolo sreče. 12.40 Schrei-nemakers v živo, pon. 13.30 Novice. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Hotel. 16.00 Vrnitev na Eden. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR reportaža. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Srce je adut. 20.45 Pozor, kamera. 21.15 Ulrich Meyer: Ugovor! 22.15 Spiegel TV. 22.45 Železni orel (Iron Eagle), pilotski, 1985 (Louis Gosset. David Suchet). 0.45 EP v nogometu. 1.05 Gospodinjin raport. 4. del, 1973, erotičnih. 2.35 Akutno, pon. 3.00 Tenis, povzetek. Zdravje. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Halo, otročiček. amer. komedija. 23.05 Večerni šport. 23.25 Raoul VVallen-berg, 2. del amer. filma. 1.00 Petrocel-li, kriminalka. 1.45 Čas v sliki. Čas v sliki. 0.25 VVarlock, amer. vvestern. 2.10 Čas v sliki. 2.15 Ex libris. 2.20 Tisoč mojstrovin. SATEIJTSrA TV RTL PLUS 6.00 Risanke. 8.00 Mlinar in vihar, otroški. 8.25 Veverička, otroški film. 9.35 Zgodba o čarovnici, ki to ni bila, pravljica. 11.20 Russkies, zabavni. 1987 (Whip Hubley). 13.00 Tanganjika. pustolovski, 1954 (Van Heflin). 14.25 Potovanje v srečo, komedija, 1958 (Peter Weck). 16.05 Velika ofenziva, vojni, 1977 (Henry Fonda). 17.45 Posnetek koncerta na prostem. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 21.15 Klic v sili. 22.15 Lovci na glave, akcijski, 1989 (John Schneider). 0.00 Isadora, romantični, 1968 (Vanessa Redgrave). 10.35 Skrivnostni otok, angl. nadalj. 11.25 J. Bevc: Ko je pomlad: Deklica in zajček, ponovitev otroške serije. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 16.20 Gospodarska oddaja: Evropa 2000, ponovitev. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Vreme, Šport. Žarišče. 20.30 W. M. Thac-kery: Semenj ničevosti, angleška nadaljevanka, 6/8. 21.35 Oči kritike. 22.25 Dnevnik 3, Vreme, Šport. 23.00 Sova: Roseanne, 3. epizoda ameriške nanizanke, 10/10; Get Carter, angleški film. 17.10 Sova, pon. 18.25 Regionalni program, Maribor. 19.30 Dnevnik Koper-Capodistria. 20.00 Jazz in blues. 20.30 Slovenski magazin. 21.00 Umetniški eksperimentalni program: Studio City. 22.00 Videonoč. SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Vrnitev na Eden. 9.55 Pod kalifornijskim soncem. 10.45 Srce je adut. 11.10 Ulrich Meyer: Ugovor. 12.00 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Hotel. 16.00 Cagney in Lacey. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Pet poletnih dni, romantični, 1982 (Sean Connery, Betsy Brantley). 22.15 Pod vodo ne umreš, kriminalka, 1975 (Paul Newman, Joan-ne Woodward). 0.10 EP v nogometu. 0.30 Poročila 0.35 Le pridi ptičica, erotični. 2.10 Pod vodo ne umreš, ponovitev. 3.55 Pod kalifornijskim soncem. PRO 7 5.50 Jane in Kathleen. Trick 7. 8.35 Godzila, grozljivka, 1956 (Raymond Burr). 10.15 Sestre 11.15 Rumena podmornica, risani film, 1968. 12.50 Jake in McCabe. 13.40 Borneo, dokumentarec. 15.40 Rožnati panter, komedija, 1963 (Peter Sellers, David Ni-ven). 16.50 Naključni popotnik, zabavni, 1987 (VVilliam Hurt, Kathleen Tur-ner). 19.05 S.VV.A.T 20.00 Dnevnik. 20.15 Ni moškega za poroko, komedija, 1959 (Mariane Hold). 22.10 Usodna privlačnost, drama, 1987 (Michael Douglas, Glenn Close). 0.30 Special Sguad. SUPER CHANNEL 6.30 Denar in politika, Mix. 9.00 Chan-nel E. 12.00 Super Shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Potovalni magazin. 15.00 VVanted. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun. 19.30 Tabloidne novice. 20.00 Prime Šport. 21.00 Dosje Zemlja. 22.00 Novice. 22.45 Ameriški trg. 23.00 Vohun. 0.00 Jazz special. 9.00 Serija za otroke, pon. 9.30 Zdrav duh v zdravem telesu: Plavanje. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.05 Jutrofon. 11.35 Roseanne, humor, serija. 12.00 Poročila. 13.50 Sedem nas je, serijski film. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Malavizija, vmes Poročila. 17.00 Alpe, Donava, Jadran. 17.30 Gremo naprej, vmes Poročila. 18.30 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Ali me je kdo iskal. 21.35 Ekran brez okvira 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 0.15 Ouerelle, nemški film. 2.15 Planet prekletih, amer. film. 9.00 Čas vsliki. 9.05 Čudovita leta. 9.30 Ruščina. 10.00 Tv v šoli. 10.30 Tokrat mora biti kaviar, nemški č/b film. 12.10 Čas v sliki da capo. 12.15 Moč in nemoč evropskih delavcev, dokumentacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pustolovščine v rastlinskem svetu. 13.35 Številna družina, serija. 14.00 Batman. 14.50 Mladi glasbeniki v študiju.. 15.00 Otroški spored. 15.05 Nekoč je bila Amerika, risanka. 15.30 Am dam des: Zabava s črko Q. 15.55 Strelovod. 16.05 Športna abeceda. 16.30 Mini kviz. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Leteči zdravniki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Derrick, kriminalka. 21.15 RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Šef. 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Smrtonosne igre, pustolovski, 1987 (David Oli-ver). 22.00 Emmanuelle V, erotični. 23.20 Tutti Frutti. 0.20 Smrtonosne igre, ponovitev. 2.00 Emmanuelle. IV SI I VI Ni I V I 18.15 Angleščina, Follovv me, pon. 8.35 Radovedni Taček: Obleka. 8.55 Lonček kuhaj: Jota. 9.05 Klub klobuk. 11.00 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 12.05 Tok, tok, pon. 16.00 Tednik, pon. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Sa-morastniki, slovenski film. 19.00 Risanka. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 2, Utrip. 20.30 Shovv Rudija Carrella. 22.05 S. King: Zlata leta, amer. nadaljevanka. 22.55 Dnevnik 3. 23.00 Sova: Murphy Brovvn; Gabriel's Fire, ameriška nanizanka; High Bal-lin, ameriški film; Nočne ure, 14. epizoda ameriškega varietejskega programa. IV VM V J ^I I V > 16.15 Sova, pon 17.30 Svetovalna oddaja. Angleščina v poslovnih stikih. 18.00 Poglej in zadeni. 18.30 Boš videl kaj dela Dolenj'c. 19.00 Kremenčkovi. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Klasika. 20.30 La Boom, 2. del franc. filma. 22.15 Umetniški eksperimentalni program: Moški, ženske. 23.15 Evropska noč jazza, prenos. SATTELTTSrA TVI SAT 1 6.00 Dobro jutro. 6.50 Od srca do srca. 7.15 Za otroke. 10.55 Pravi čudeži. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Sanjska potovanja: Avstrija ali, če bo igral Becker, prenos tenisa. 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.00 Stan in Olio, komedija, 1928. 15.15 Moja hčerka ljubi Dunaj, komedija, 1940 (Hans Moser, O. W. Fisher). 16.45 Azili za živali. 17.15 Pozor, kamera. 17.45 Besedna igra. 18.15 Srce je adut. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Streli iz violinske škatle, agentski, 1965 (George Nader). 21.50 Moški, oh moški, zabavni spored. 22.50 EP v nogometu. 23.00 Noči Josefine Mutzenbacher, erotični, 1981 (Andra VVerdien). 0.40 Zapeljivka, erotični, 1975. RTL PLUS rt MMimmmm PRO 7 6.30 Riptide, Trick 7, nonstop risanke. 9.20 Bumperjev revir. 10.20 Borneo, dokumentarec. 11.25 Ni moškega za poroko, ponovitev komedije. 13.05 S.VV.A.T. 14.00 Vohun s hladnim smrčkom, ponovitev komedije. 15.35 Perry Mason. 16.30 Enaka pravica. 17.20 Trick 7. 19.10 Stingray (Nick Mancu-so). 20.00 Dnevnik. 20.15 Sam VVhi-skey, vestem, 1968 (Burt Reynolds, Clint VValker). 22.15 Mike Hammer. 23.15 Vojak najemnik, pustolovski, 1975 (Telly Savalas, Peter Fonda). 1.15 Special Sguad. 2.00 M.A.S.H. SUPER CHANNEL 19.30 Tabloidne novice. 20.00 Prime Šport. 21.00 Divja Amerika. 21.30 Me-dia Europe. 22.00 Novice. 22.30 Ameriški trg. 23.00 Topperjeva vrnitev, zabavna grozljivka, 1941 (Joan Blondell). 8.00 Poročila. 8.05 Tv koledar. 8.15 Slika na sliko. pon. 9.00 Tv šola. 10.00 Poročila. 10.05 Kaj se dogaja z menoj, program za mlade. 12.00 Poročila. 12.05 Vi in vaš video, pon. 12.50 Pozdravi iz tujine. 13.25 J. Gotovac: Ero z onega sveta, opera. 14.00 Bach in Bottine, kanadski film. 15.55 Poročila. 16.00 Razseljena Hrvaška. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Nevarne vezi, amer. film. 22.10 Iskanje izgubljenega časa. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila 0.15 Serijski maraton: Hemingway. 6.00 Otroški spored. 8.00 Za otroke. 9.25 Klack. 10.10 New Kids on the Block. 10.35 Peter Pan, Captain America, princ Namor. 12.30 Michel Vail-lant. 13.00 Želve. 13.30 Ameriški gladi-jatorji. 14.30 Adam 12. 15.00 Knight Rider. 15.55 A-team. 16.50 21, Jump Street. 17.35 Super igra. 17.45 Cena je vroča. 18.15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila. 19.15 Polna hiša. 20.15 Ljubica v omari, veseloigra. 22.00 Vse ali nič. 23.00 Lovski revir, komedija, 1975 (Judith Fritsch). 0.20 Hišna pomočnica, erotični. 1.45 Magazin za moške. 2.05 Lovski revir, pon. A D 9.00 Čas v sliki. 9.05 čudovita leta. 9.30 Angleščina za napredne. 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Morilčev samoportret. amer. kriminalka. 12.30 Hallo Austria. 13.00 Čas v sliki. 13.35 Vrag v svili, nemški č/b film. 15.35 Burleska (č/b). 16.00 Otroško pevsko tekmovanje. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Moja knjiga o džungli. 17.30 Oddaja o okolju. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Šport. 18.30 Leteči zdravniki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Kdor reče A, igra in zabava (Peter Rapp). 22.10 Zlata dekleta. 22.35 Novo v kinu. 22.45 Hiša pod drevesi, franc. srhljivka. 0.20 PRO 7 5.40 Lassie, Angel na Zemlji. 8.4U težave, ponovitev filma. 10.20 Dvojčka iz Ziljske doline, ponovitev komedije. 12.30 M.A.S.H. 13.00 Stingray. 13.50 Kate Bliss, vesternska komedija, 1978 (Suzanne Pleshette). 15.30 Angel na Zemlji. 16.30 Ludvik II., zgodovinski, 1954 (O. W. Fisher). 18.40 Povsem normalno. 19.10 Blagoslovljeni par. 20.00 Dnevnik. 20.15 Afera VVashing-ton, kriminalka, 1978 (Tom Selleck, Carol Lynley). 22.00 Do poslednjega diha, vestem, 1973 (Rod Taylor, Richard Harris). 0.00 SUPER CHANNEL 6.30 Poslovni teden, Mix. 14.00 Prime šport. 16.00 Gillette šport. 16.30 Potovalni vodič. 17.00 Najstniški magazin. 18.30 Potovalni magazin. 19.00 Video moda. 19.30 Evropske reportaže. 20.00 Pot v Bali. zabavni, 1952 (Bob Hope). 22.00 Novice. 22.30 Evropski film. 23.00 Koncert. :»Kinonnnnrin#wwiiiiii«qqquuuui^^ NEDELJA 21. I uri II 9.25 Živ žav. 10.10 EBU drama za otroke: Remijeva jutra, pon. 10.35 Mladinski pevski festival Celje '92. 11.05 Kronika, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Kremenčkovi. 12.40 Boš videl kaj dela Dolenj'c, pon. 14.25 Odraščanje, ponovitev ameriškega filma. 16.00 J. Raspail: Kralj Patagonije, franc. nadaljevanka. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Sky Pirates, avstralski film. 18.40 Tv mernik. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2, Zrcalo tedna. 20.30 Zdravo. 21.35 Velike trgovske poti, angl. dokumentarna serija. 22.35 Dnevnik 3, Vreme, Šport. 23.05 Sova. 12.10 Sova, pon. 16.00 Športno popoldne: kasaske tekme, atletika, odbojka golf, tenis. 19.30 Dnevnik ORF. 20.05 Stockholm: EP v nogometu, prenos. 22.35 Aleksa Šantič, nadaljevanka TV BiH in TVS. 23.35 Mali koncert: T. Plut-klavir, igra C. Debussy: Clair de Lune. 23.40 Športni pregled. ke. 15.30 Octopus, kviz. 16.10 Skrivnost delfinov. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Potovalni magazin: Egipt. 18.00 Čas v sliki. 18.30 Leteči zdravniki. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Spori. 20.15 Moselbruck, serija. 21.05 Cvetje v močvirju. 22.20 Vizije. 22.25 Ljubite klasiko? Mladi pevci na dunajski operi. 23.20 Gledališče. 1.00 Čas v sliki. 1.05 Tisoč mojstrovin. PONEDELJEK J n n I I di od strani. 21.25 Belo zlato, Lov na slone 22 10 Miami Vice. 22.55 Svet brez sočutja, franc. film. 0.20 Indijski ples. 0.25 Čas v sliki. 0.30 Tisoč mojstrovin. Tcccr 23. luni! 11 J V 1 1 A s ■ isssi I V ,1 SATELITSKA TV SATTITTSR4 TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 6.50 Od srca do srca. 7.15 Za otroke. 10.55 Pravi čudeži. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gopodarski forum. 13.05 Sanjska potovanja: Avstrija ali če bo igral Cecker, prenos tenisa. 13.35 Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.00 Stan in Olio, komedija, 1928. 15.15 Moja hčerka ljubi Dunaj, komedija, 1940 (Hans Moser, O. W. Fisher). 16.45 Azil za živali. 17.15 Pozor, kamera. 17.45 Besedna igra. 18.15 Srce je adut. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Streli iz violinske škatle, agentski, 1965 (George Nader). 21.50 Moški, oh moški, zabavni spored. 22.50 EP v nogometu. 23.00 Noči Josephine Mutzenbacher, erotični, 1981 (Andra Verdien). 0.40 Zapeljivka, erotični. 1975. 9.30 L. Suhodolčan: Naočnik in očal-nik. 10.00 W. M. Thackery: Semenj ničevosti. 10.55 Tv mernik, pon. 11.15 Forum. 11.30 Utrip, pon. 11.45 Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 17,00 Dnevnik 1. 17.10 Radovedni Taček: Biser. 17.25 H. Fallada: Ana Barbara. 18.00 Obzorja duha, pon. 18.35 Ali bodo preživeli? Saga o volku, angleška poljudnoznanstvena serija. 19.30 Dnevnik 2, Žarišče. 20.30 Politik novega kova. 21.00 Svet na zaslonu. 21.45 Zasliševanje, švedska drama. 22.40 Dnevnik, 23.15 Sova: Gabriel's Fire, amer. nanizanka, Zvezdne steze, amer. nanizanka. 15.35 Oči kritike, pon. 16.25 Sova, pon. 17.55 Športni dogodek, pon 18.25 Regionalni programi — Ljubljana. 19.30 Dnevnik Koper-Capodistria. 20.05 EP v nogometu: polfinale. 22.10 Gospodarska oddaja. 22.40 Umetniški eksperimentalni program: Kino SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Zaljubljen v čarovnico. 9.30 Azili za živali. 9.55 Pozor, kamera. 10.20 Modra maska, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tipdneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Hotel. 16.00 MacGyver, serija. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR magazin. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Dr. Kulani, serija (Richard Chamberlain). 21.15 Hotel Gripsholm, romantični 1963 (VValter Giller). 23.00 EP v nogometu. 23.20 Magazin. 0.05 Poročila. 0.10 Kanal 4 kabaret. 1.05 MacGyver. RTL PLUS RTL PLUS RTL PLUS m mm j 8.00 Poročila. 8.05 Tv koledar 8 15 Slika na sliko. pon. 9.00 Smogovci. 10.00 Poročila. 11.05 Oceanografija, kanadski poljudnoznanstveni film. 11.30 Narodna glasba. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Hišni ljubimci. 14.00 Poročila. 15.30 Nedeljsko popoldne, vmes poročila. 17.10 Zvezda je rojena, amer. film. 19.30 Dnevnik 1. 20.10 Hrvaška v svetu. 21.00 Sedma noč. 22.30 Dnevnik 2. 22.50 Šport. 23.05 M, Jerbič: Orgle. 0.00 Poročila. mw a 6.00 Otroški spored. 8.00 Za otroke 9.25 Klack. 10.10 New Kids on the Block. 10.35 Peter Pan, Captain America, princ Namor. 12.30 Michel Vail-lant. 13.00 Želve. 13.30 Ameriški gladi-jatorji. 14.30 Adam 12. 15.00 Knight Rider. 15.55 A-team. 16.50 21, Jump Street. 17.35 Super igra. 17.45 Cena je vroča. 18.15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila. 19 15 Polna hiša. 20.15 Ljubica v omari, veseloigra. 22.00 Vse ali nič. 23.00 Lovski revir, komedija, 1975 (Judith Fritsch). 0.20 Hišna pomočnica, erotični. 1.45 Magazin za moške. 2.05 Lovski revir, pon 9.00 Bakla, otroška serija. 9.30 Jaz. lutkar. 9.45 Mala kinoteka. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.05 Jutrofon. 11.35 Cosby shovv. 12.00 Poročila. 13.00 Hrvaška v svetu, pon. 13.50 Odletel bom, serijski film. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Malavizija, serija za otroke, vmes Poročila. 17.30 Gremo naprej, vmes Poročila. 18.30 Santa Barbara. 19.15 Risanke. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Premiere, ki jih ni bilo, P. Šegedin: Živeti, tv drama. 21.05 Oddaljeni glasovi, angl. film. 22.35 Dnevnik 2. 23.05 Slika na sliko. 0.05 Poročila. 0.15 Naših dvajset let. shovv program. 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tiktak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Santa Barbara. 14.50 Šef. 15.45 Čips, serija. 16.40 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explo-siv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Umor je njen hobby. 21.15 Bavarca v pragozdu, komedija, 1957 (Beppo Brem) 22.55 Kulturni magazin. 23.20 Magazin za moške. 23.50 Poročila. 0 00 Airvvolf. 1.00 Grozno prijazna družina. 1.30 Šef. 2.30 Dr. Wel-by. i v\\u * r\i i Vlii 9.50 Zgodbe iz školjke. 10.40 Nekoč je bilo... življenje: Planet celic. 11.05 Skrivnostno življenje strojev: Telefon. 11.30 Svetovalna oddaja, pon. 11.45 Angleščina v poslovnih stikih. 12.00 Poročila. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Lonček kuhaj: Ribja pašteta. 17.20 Plamenica. 18.40 Alpe-Donava-Jadran. 19.30 Dnevnik 2, Žarišče. 20.30 Osmi dan. 21.20 Slovenija: Umetnostni vodnik. 21.35 J. Sadvvith: Baby M, amer. nadaljevanka. 22.25 Dnevnik 3. 22.50 Poslovna borza. 23.10 Sova: Brez žensk menda ne gre, angl. nanizanka; Gabriel's Fire, amer. nanizanka; Glasbeni utrinek: G. Bizet: Arležanka. 15.25 Svet na zaslonu. 16.05 Sova, pon. 17.45 Svet poroča. 18.25 Regionalni programi — Koper. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Orion 20.30 Glasba, shovv in cirkus. 21.30 Omizje. 23.30 Svet poroča, pon. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Univerzum: Raji do preklica, 3. del: Korenine za prihodnost. 21.00 Narodi sam. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Mrtva ženska v jezeru, amer. kriminalka. 22.45 V hudičevih rokah, avsfalska srhljivka v dveh delih. 0.20 Petrocelli, kriminalka. 1.05 Čas v sliki. 1 ^0 Tisoč mojstrovin. UTtliTMvi TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Sanjsko potovanje. 9.30 Dr. Kulani. 10.20 Grad Gripsholm, ponovitev filma. 12.40 Tip dneva 12 45 TV-borza, vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Jeannie, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR reportaže. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Narodna glasba 21.15 Beg iz Alcatra-za, akcijski, 1979 (Clint Eastvvood). 23.10 EP v nogometu. 23.25 Pet pred dvanajsto (Petra Kelly). 0.05 Na begu. 1.00 Mac Gyver. g_1 PRO 7 Opomba: Športno popoldne. 19.30 Dnevnik. 20.00 Izbor miss Hrvaške. 20.10 EP v novometu, polfinale. 22.05 Odletel bom vstran, serijski film.(Če bo prenos koncerta Eltona Johna, bo film odpadel.) 9.00 Čas v sliki. 9.05 Risar Miroslav Hartak. 9.30 Kulturni zajtrk. 10.15 Raji do preklica, pon. 11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki. 13.10 Tri dame ob žaru, serija. 13.35 Počitnice na Tenerifi, nemški film. 15.06 Klovn, č/b nemški kratek film. 15.25 Sveto pismo za otro- PRO 7 »111 5.40 Lassie, Angel na Zemlji. 8.40 Težave. ponovitev filma. 10.20 Dvojčka iz Ziljske doline, ponovitev komedije 12.30 M.A S.H. 13.00 Stingray. 13.50 Kate Bliss, vesternska komedija, 1978 (Suzanne Pleshette). 15.30 Angel na Zemlji. 16.30 Ludvik II., zgodovinski, 1954 (O. W. Fisher). 18.40 Povsem normalno. 19.10 Blagoslovljeni par. 20.00 Dnevnik, 20.15 Afera VVashing-ton, kriminalka, 1978 (Tom Selleck, Carol Lyynley). 22.00 Do poslednjega diha, vestem, 1973 (Rod Taylor, Richard Harris). 0.00 Vojna svetov. 1.05 Lizzie Borden, pon. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru, pon. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Helmi, otroški prometni klub. 10.00 Tv v šoli. 10.30 Halo, otročiček. 12.00 Nočni studio. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Spori. 13.40 Smisel življenja: Živalski duhovi. 14.10 Batman. 15.05 Nils Holgersson, risanka. 15.30 Am dam des: Zabava s črko C. 15.55 Kako in kaj. 16.05 Moja družina in druge živali, serija. 16.30 Telestik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Leteči zdravniki. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Kako je dobro, da imamo Marijo. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogle- 6 35 Sladki strup, Flick, Trick 7. 10.30 Enaka pravica. 11.30 Kate Bliss, ponovitev vestema. 13.05 Shortlits, dokumentacija. 13.20 Hardcastle in McCor-mick. 14.15 Kača z Nila, ponovitev filma 15.40 Agentka s srcem. 16.30 Planet velikanov. 17.20 Trick 7. 19.10 Dan Oakland. 20.00 Dnevnik 20.15 Dvakrat dva v postelji, erotični, 1964 (Thomas Fritsch). 22.10 Polnočni klici, serija 23.05 Pokol v Gvajani zgodba o Jimu Jonesu, drama, 1979 (Povvers Boot-he). SUPER CHANNEL 6.30 Poslovni kanal. 9.00 Channel E. 12.00 Super Shop 13.00 Japonsko gospodarstvo. 15.00 VVanted. 16.00 V živo. 18 00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun. 19 30 Tabloidne novice. 20.00 Prime Šport. 21.00 Preživetje. 21.30 Francoski magazin 22.00 Novice. 22 45 Ameriški trg. 23.00 Rančer, vestem, 1954 (Vera Ralston). 9.00 Silas, serija za otroke. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 1105 Jutrofon. 11.35 Popolni tujci, humor, serija 12.00 Poročila. 13 00 Slika na sliko, pon. 13.50 Gravy train, serijski film, pon 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Malavizija: serija za otroke, vmes poročila. 17.00 Govorimo o zdravju. 17.30 Gremo naprej, vmes Poročila.18.30 Santa Barbara. 19.15 Risanke. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Otroci velikega očeta, Koreja, perujska katastrofa, dokumentarni film. 21.10 V prvem planu. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila RTL PLUS 11.30 Družinski dvoboj. 12.UU ločno opoldne 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Santa Barbara (803). 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Šef. 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, politični magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Columbo: Počivaj v miru, Columbo, kriminalka, 1989 (Peter Falk, Helen Shaver). 22.00 Explosiv, politični magazin. 23.00 TV-vročica. 23.55 Poročila. 0.05 Airwolf. 1.00 Grozno prijazna družina. 1.30 Šef. A tJ 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru, serija 9.30 Angleščina za napredne 10.00 Tv v šoli: Izbira poklica. 10.15 Tv v šoli: Zaščita živali. 10 30 Predsednik, francoski č/b film 12 00 Zabojček z glasbo 12.15 Dunaj, razstavišče. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi 13.35 Številna družina, serija. 14.00 Batman 14.50 Mladi glasbeniki v študiju. 15.05 Tudi zabava mora biti. 15.30 Am, dam des: Zabava s črko R. 15.55 Detektivi za okolje. 16.05 Moja družina in druge živali, serija. 16.30 Glasbena delavnica. 16.55 Telestik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18 30 Leteči zdravniki. 19.20 Nocojšnji spored. 19.22 Znanje PRO 7 6.25 Sladki strup, Trick 7, Planet velikanov 11.15 Parrish, komedija, 1960 (Troy Donahue, Claudette Colbert). 13.15 Dan Oakland. 14.10 Dvakrat dva v postelji, ponovitev filma. 15.45 Kobra, prevzemite. 16 40 Riptide. 17.25 Trick 7. 19.10 Mac Gruder in Laud, 20.00 Dnevnik. 20.15 Skrivnost zavitih stopnic, kriminalka, 1975 (Jacqueline Bisset, Christopjer Plummer). 22.05 Pogon, kriminalka, 1972 (Jean-Louis Trintignant). 0.25 Starsky in Hutch. SUPER CHANNEL 6.30 Poslovni kanal, Mix. 9.00 Channel E. 12.00 Super Shop 13.00 Preživetje. 15 00 VVanted. 16.00 V živo. 18.00 Wy-att Earp 18.30 Vohun. 19.30 Tabloidne novice 20.00 Prime Šport. 21.00 Znanost. 21.30 Media Europe. 22.00 Novice. 22.45 Ameriški trg. 23.00 Nasilje, kriminalka, 1963 (Boris Karloff, Jack __________Nicholson). ........................MMMHHHHHMhinnnnnnnfOTHHMMMMbhnnMIlHBMHHN WWWWWflMMWW SREDA 24. J ■■■lil 9.50 Video strani. 10.00 Program za otroke. 10.40 To je igra. 11.00 J. Sad-vvith: Deklica M, ponovitev ameriške nadaljevanke. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 16.25 Primer Strgar, ponovitev dokumentarne oddaje. 17.00 Dnevnik 1. 17.10 Klub klobuk. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Vreme, Šport, Žarišče. 20.30 Film tedna: Pot upanja, švicarski film. 22.25 Dnevnik 3. 22.50 Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija. 23.25 Sova: Nenadni uspehi, ameriška nanizanka; Gabrielov ogenj, 5. epizoda ameriške nanizanke. imrnmmms 16.05 Osmi dan, pon. 16.40 Sova, pon. 18.25 Regionalni programi — Maribor 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Športna sreda, finale nogometnega pokala Slovenije. 11111111^ 9.00 Batman. 9.30 Risanke. 9.35 He-man in gospoadrski vesolja. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola. 11.05 Jutrofon. 11.35 Gospod Bean, humor, serija. 12.00 Točno opoldne, Poročila. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.50 Gravy train, serijski film, pon. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Šolski program. 15.35 Malavizija, vmes Poročila. 17.00 Dokumentarna oddaja o A. G. Matošu. 17.30 Gremo naprej, vmes Poročila. 18.30 Santa Barbara. 19.15 Risanke. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Dan-ton, poljsko-francoski film. 22.20 Obnova Hrvaške. 22.50 Dnevnik 2. 23.10 Slika na sliko. 0.10 Poročila. 0.25 Ani-mavizija. k U i 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru. 9.30 Francoščina. 10.00 Tv v šoli. 10.30 Mrtva ženska v jezeru, amer. kriminalka. 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 15.35 Številna družina. 14.00 Batman. 14.50 Ugledne dame prosijo k mizi. 15.05 Ni-klaas, fantič iz Flandrije, serijska risanka. 15.30 Na pomoč, pošast! lutke. 15.55 Dobro glej. 16.00 Živalski kotiček. 16.05 Moja družina in druge živali. 16.30 Mini leksikon. 16.55 Telestik. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me žene. 18.30 Leteči zdravniki. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Vedno ti kolesarji, nemška komedija. 21 50 Pogledi od strani. 22 00 Model in vohljač. 22.50 V hudičevih rokah, avstralski !tm. 0.25 Petrocelli, kriminalka. 1.10 C is v sliki. SATELITSKA TV 6.00 Dotr. jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie. 9.05 K,io. 9.20 Narodna glasba. 10.10 Beg ii Alcatraza, ponovitev filma. 12.00 Koi. 3reče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borz . 13.35 Pod kalifornijskim soncem, leannie, Hotel. 16.00 Booker, serija. 17.05 Pojdi na vse. 17.45 RR. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Zadnje poglavje, melodrama, 1961 (Karin Baal, Helmut Lohner). 22.10 Akutno, afere, analize. 22.40 Schreinemakers v živo. 23.50 EP v nogometu. 0.10 Poročila. 0.15 Sopotniki smrti, vestem, 1961 (Maureen 0'Hara, brian Keith). 1.50 Tenis. RTL PLUS 6.00 Jutranja poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje (51]. 13.15 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Šef. 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19 15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi. dobri časi. 20.15 Grad ob Vrbskem jezeru. 21.15 Policijski asi v akciji. 22.15 Stern TV. 23.00 Pa prav Alaska! 23.55 Poročila. 0.05 Airvvolf. 1.00 Grozno prijazna družina. 1.30 Šef. 2.30 Dr, Welby. 6.55 Jane in Kathleen, Flicka, Trick 7. Riptide. 11.40 Vohun s hladnim smrčkom, komedija, 1966 (Laurence Har-vey, Daliah Lavi), 13.15 MacGruder in McLoud. 14.10 Upornik z Jave, pustolovski, 1953 (Fred MacMurray. Vera RaLston). 15.35 Bumperjev revir 16.30 Sestre (Suzzanne Pleshette). 17.20 Trick 7. 19.05 Hardball. 20.00 Dnevnik. 20.15 Agatha Cristie: Umor z razdeljenimi vlogami, kriminalka, 1985 (Peter Ustinov). 22.05 Jake in McCa-be. 23.00 Domino, erotični, 1989 (Bri-gitte Nielsen). 0.55 Polnočni klici. 1.55 Skrivnost zavitih stopnic, ponovitev. SUPER CHANNEL 6.30 Poslovne novice. 9.00 Channel E 12.00 Super Shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 15.00 Wanted. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp 19 30 Tabloid-ne novice. 20.00 Prime Šport. 21.00 Potovalni magazin. 21.30 Financial Times. 22.00 Novice. 22.45 Ameriške finance. 23.00 Blue Grass, romantični, 1954 (Lloyd Bridges, Vera Miles) OBVEŠČEVALEC Kulturni center Ivan Napotnik M P0W DEŽELA JAGOD ob ob ob Kdo si ne bi želel brezplačno naužiti najbolj debelih, najbolj rdečih in najbolj slastnih jagod? Če si to želite, pojdite v soboto, 20. junija z nami v DEŽELO JAGOD. Prijavite se lahko še na telefon 853-574, Kulturni center Ivan Napotnik Velenje. Program potovanja: ob 7.30 zajtrk v restavraciji NAME v Velenju (časti NAMA Velenje) 8.00 odhod avtobusa izpred NAME Velenje 9.00 postanek v Pliber-ku za nakupovanje 11.00 ogled muzeja starodavnih kmečkih hiš na prostem (otroci 20 ASCH, odrasli 40 ASCH) ob 13.00 Big Mac v restavraciji Mc Do-nald's v Celovcu (33 ASCH) ob 15.00 s pravo ladjo čez Vrbsko jezero (otroci 50 ASCH, odrasli 100 ASCH) ob 17.00 nabiranje jagod za v usta in za domov (po 25 ASCH/kg) ob 19.00 povratek domov Ravno lačen ne bo nobeden, saj so z nami NAMA, veleblagovnica Velenje in njeni nagrajenci. Hodite I v nedeljo | J v Gaberke I j Prevzem i i avtocisternei I Gasilsko društvo Ga-1 | berke vas v nedeljo, | ■ 21. junija, ob 16. uri ■ ! vabi na PREVZEM J ■ IN BLAGOSLOV I | NOVE AVTOCI- I | STERNE. | Po prevzemu bo VE- I ! LIKA VRTNA 1 GRADNJE TrtoSfcflt Gornja vas 32, 63312 PREBOLD Sprejme v redno delovno razmerje več KV zidarjev Pogoji: sposobnost opravljanja samostojnega dela, 5 let del. izkušenj Informacije po telefonu 063 723-060 ali 723-231 vsak danod 8. do 16. ure. J VESELICJ ■ V programu bo sode- ■ j lovala RUDARSKA ■ ■ GODBA, za jedačo in | | pijačo bodo poskrbeli | | gaberški gasilci, za ■ I ples pa ansambel ' JOŽETA ŠUMA-1 I HA. | I Pokrovitelj prireditve I ■ je Krajevna skupnost ■ - Gaberke, sopokrovi- I I telj pa Naš čas. Gostisce Acman Skorno 62 a, Šoštanj Tel.: 881-393 Se priporočamo VZGOJNOIZOBRAŽE-VALNI ZAVOD, OSNOVNA ŠOLA VELJKO VLAHOVIČ v postopku preimenovanja v OSNOVNO ŠOLO LIVADA ponovno objavlja prosto delovno mesto: — učitelja slovenskega in angleškega jezika, za določen čas, s polnim delovnim časom od 1.9. 1992 do 31. 8. 1993. Pogoji: Visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri ter opravljen strokovni izpit. P.ok za prijavo je 8 dni od dneva objave, kandidati pa bodo o odločitvi o izbiri obveščeni takoj po izteku časa, ki je določen za prijavo. Iniciativni odbor za ustanovitev konjeniškega kluba Velenje, vabi vse zainteresirane rejce in ljubitelje konj na informativni sestanek. Ta bo 20. junija 1992 ob 9. uri v restavraciji Jezero. Osnovna šola Gustav Šilih Velenje Vodnikova cesta 3, Velenje Kandidate, ki so se prijavili na oglas prostega delovnega mesta učitelja glasbene vzgoje, oglas je bil objavljen dne 28. 5. 1992, obveščamo, da lahko v skladu z organizacijo dela učitelja glasbene vzgoje zaposlimo za nedoločen čas, s polovičnim in ne polnim delovnim časom, kot smo pomotoma objavili. Vljudno se opravičujemo in prosimo za razumevanje! Delavska univerza Velenje VAM PONUJA MOŽNOST, DA V DELL POLETNIH POČITNIC PRIDOBITE OSNOVNO ZNANJE NEMŠKEGA JEZIKA V 60-URNEM ZAČETNEM INTENZIVNEM TEČAJU. POUK BI BIL ORGANIZIRAN NA NAČIN, KI BI KAR NAJBOLJ USTREZAL VEČINI UDELEŽENCEV (2-3 x TEDENSKO PO 3 DO 4 PEDAGOŠKE URE). PRI 10 UDELEŽENCIH BI BILA TEČAJNINA CA. 8.000 SLT PLUS CENA UČBENIKA. TEČAJNINO BO MOŽNO PORAVNATI V 2 OBROKIH. Prijave za navedeni tečaj bomo sprejemali do 26. 6. 1992 na Delavski univerzi Velenje, Velenje, Titov trg 2. Prijavite pa se lahko tudi po telefonu na št. 853-576 »Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 50,00 tolarjev, mesečna naročnina 200,00 tolarjev, trimesečna naročnina 585,00 tolarjev, polletna naročnina 1.170,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 980.00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na FoHovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKW 8M IN »7,2 MHz ČETRTEK, 18. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Vaš glas, naša glasba. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje. PETEK, 19. JUNIJA: 15.00 Pozdrav: 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje. 19.00 V imenu Sove. 20.00 Program Alfa Radia Velenje. 24.00 Lahko noč. SOBOTA, 20. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Izbor pesmi tedna. 8.30 Poročila. 8.45 Na svidenje. NEDELJA, 21. JUNIJA: 11.00 Pozdrav. 1 U5 Poročila. 11.25 Kdaj, kje kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Od vrat do vrat (Odgovorili bomo na vprašanja, ki ste jih postavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejemali po telefonu 855 963 nova). 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50. 16.50 epp sporočila). 18.00 Minute z domačimi ansambli. 19.00 Duhovna iskanja 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 22. JUNIJA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkov šport. 18.30 Najboljše, najnovejše. 20.00—24.00 Program Alfa Radia Vele-nje. TOREK, 23. JUNIJA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Odstopim, odstopiš 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje. SREDA, 24. JUNIJA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Mi in vi. 17.30 Živ žav. 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje. 1 ] M M o 1 1 1 1 1 1 1 DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 21. 6. ob 10. uri dopoldan OTROŠKA MATINEJA MOJE DEKLE — ameriška mladinska melodrama. V gl. vi. igrala Anna Chlumskv in Macaulay Culkin ob prijetni glasbi boste spoznali vse probleme, ki lahko doletijo najstnico na svoji poti odraščanja; skrita ljubezen, odkrito prijateljstvo, strah pred smrtjo, itd . . . Nedelja, 21. 6. ob 18. uri Ponedeljek, 22. 6. ob 20. uri Sreda, 23. 6. ob 18. in 20. uri Film, ki ga bodo še rajši kot otroci, gledale mamice. Nedelja, 21. 6. ob 20. uri SKODRANA SUZI - ameriška komedija. Režija: John Huges Vlogi: James Belushi, Kellv Lvnch in Alison Porter. Simpatična 8-letna deklica si s pomočjo uličnega prijatelja osvaja simpatije trdosrčne, bogate odvetnice! KINO ŠOŠTANJ Ponedeljek, 22. 6. ob 18. uri SKODRANA SUZI - ameriška komedija Sobota, 20. 6. ob 17. uri MOJE DEKLE (My girl) — amer. »komedija« — melodrama. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 19. 6. ob 20. uri SKODRANA SUZI — ameriška komedija. Nedelja, 21. 6. ob 15. uri MOJE DEKLE — ameriška komedija — melodrama. Žurček na Kardeljevem trgu Občinska zveza društev prijateljev mladine in društvo prijateljev mladine krajevne skupnosti Edvarda Kardelja organizirata v soboto, 20. junija med 10. in 15. uro tradicionalno otroško prireditev — Žurček na Kardeljevem trgu. Poskrbeli bodo, da se bodo otroci imeli lepo, se zabavali in razživeli. Pripravljajo številne družabne, športne in tekmovalne ij»re. Na Žurček pa vabijo vse otroke, od blizu in od daleč. (mz) Kresni živ-žav Pluton in Radio Velenje vabita vse otroke na Plutonov kresni živ žav, ki bo v nedeljo, 21. junija, med 9. in 20. uro na otroškem igrišču v Velenju. Dopoldne bodo otroci ustvarjali v umetniških delavnicah, popoldne pa preživljali ob družabnih igrah in zvokih ansambla Oliver Tvist. Gostja bo tudi mala Heidi. Prireditev so omogočili: Fructal, Renault servis Knez, Nama Velenje, Instor, Gradbeništvo Ci-gler, Gaj tisk, Rdeča dvorana in Toper. o o tel 883 481,888 480 faz 881990 UAfiEi&i ocjCas, ocjHas v naX £as ODDAM PROSTOR ZA SKLADIŠČENJE ALI OBRT. ©853-292 po 15. uri. SOBICO, OPREMIJENO z mož nostjo kuhanja in telefona oddam mirni, zaposleni osebi. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »SOBA«. TOMOS KOLIBRI, letnik 1972 in etažno peč Emo central 20 S, prodam. © 852-056. IŠČEM GARSONJERO ALI SOBO V NAJEM. © 857-653, popoldan. ŽELJNE DODATNEGA ZASLUŽKA vabim k sodelovanju. © 885-803. PRODAM koruzo v zrnju. ® 885-146. PRODAM RENAULT 18, letnik 1979, neregistriran v voznem stanju, komplet ali po delih, Stanislav La-mot, Mali vrh 108, Šmartno ob Paki. PIAMNO, letnik 1972 prodamo. Informacije po © 853-402. KUHINJO MARLES in jadralno de-• sko Veplas, prodam. © 882-762. GOSPE PATRICIJI HUDARIN se opravičujeva za neresnične izjave. Marjeta Turk in Zmago Frankovič. PARCELO 1200 m', nadomestna gradnja, asfaltna cesta, elektrika, na lepi lokaciji, 6 minut iz Velenja v Vinski gori, prodam najboljšemu ponudniku. © 061 -342-890 do 10. ure ali po 20. uri. PRODAM KARTICO 3x3, ki je za dela Vespo Piaggo. © 851-383. RABLJENO SPALNICO ugodno prodam za 500 DEM. © 857-908, zvečer. SONČNO PARCELO 1600 m' v Osrekah, Velika Pirešica, vodovod, bivalna uta, prodam. ©712-182. TRAKTORSKO PRIKOLICO PRODAM. © 882-856 ali 893-231. MANJŠO, KOMFORTNO UREJENO DOMAČIJO z dvema ha zemlje, ugodno prodam. © 892-358. FIAT 850, letnik 1984, na novo registriran, prodam za 1100 DEM. © 857-070. IŠČEM TRAJBER ZA VRTANJE LUKENJ. Izgubil sem ga v Šoštanju, nudim nagrado. Maksim Hribernik, Ravne, Pristava, Šoštanj. GARSONJERO PRODAM za 20.000 DEM. Pisne ponudbe pošljite pod šifro I. maj. KUPIM ALI VZAMEM V NAJEM garsonjero. Pisne ponudbe pošljite pod šifro »Šoštanj«. NOVO LITOŽELEZNO KOPALNO KAD prodam. © 858-226. MOTOKUI.TIVATOR ACME, frezo, 90 m električnega nadzemnega kabla, 80 litrsko stiskalnico za sadje, 200 1 sod, prodam. © 853-438 zvečer. D1ANO, letnik 1978, prodam za rezervne dele in šivalni stroj Bagat z omarico. © 858-649, zvečer. TELIČKO, primerno za nadaljnjo rejo, 150 kg, prodam. © 882-702. RABLJENO STREŠNO OPEKO po ceni prodam. © 854-115. BARVNI TELEVIZOR SONNY z da ljinskim upravljanjem, prodam. 35.000 SLT. © 831-609 zvečer. PLASTIČEN 2,5 m dolg čoln z motorjem Tomos 3,5, prodam. S 856-925. AKVIZITERJI POZOR! Nudimo zelo visok honorar za prodajo kvalitetnih proizvodov za izvoz (gospodinjski pripomočki iz plastike). Informacije na tel. 063 856-913 (med 10. in 12. uro) vsak delovnik razen sobote. ZAHVALA Tiho je odšel od nas Miloš Volk 28. 9. 1902-8. 6. 1992 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali, mu poklonili prelepo cvetje, ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo gasilcem iz Šoštanja in Šaleške doline ter občinski in republiški Gasilski zvezi, ribičem, planincem in vsem govornikom. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA V 93. letu je tiho kot je živel, za vedno odšel od nas, naš dragi oče, stari oče, tast in stric Ivan Meža 1899-1992 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izraženo sožalje, za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala osebju Doma za varstvo odraslih, govorniku in duhovniku za opravljen obred. VSI NJEGOVI Odšel si, vendar misel bo ostala, misel nate, s soncem obsijan spomin — v očeh pa solza vztrepetala, solza, kije večna, polna bolečin. ZAHVALA Tiho nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče in pradedek Martin Lenko iz Belih vod 11. 11. 1911-12. 6. 1992 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, darovano cvetje, vence in sveče, izražena soža- lja in darovane maše. Posebno zahvalo izrekamo dr. Lazarju in dr. Kikecu ter ostalemu osebju bolnišnice Topolšica. Prav tako se zahvaljujemo duhovniku gospodu Reherju za opravljen pogrebni obred in tolažilne besede, govorniku gospodu Mazeju ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem, ki ste ga obiskovali in ga bodrili v času njegove težke bolezni, še posebej prav prisrčna hvala! Žalujoči: žena Neža, sinovi Franc, Martin in Andrej, hčerki Marica in Nežka, z družinami, štirinajst vnukov in štirje pravnuki. Dežurstva KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo 19. in 20. junija. Žverk. Letuš 42 A. ZA 10 IN 30 LETNICO ZBOROVSKEGA PETJA, vabita ženski in moški pevski zbor DU Velenje v petek 19. 6. ob 19. uri na jubilejni koncert. Vstopnice po 100 SLT v prodaji pri blagajni uro pred koncertom. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE, proda ja pet mesecev stare nesnice pasme Hisex in cepljene v nedeljo, 21.6. ob 8. uri v Šfaku pri Kolavtarju. Informacije po ©0602-61-202. ROLETE IN ŽALUZIJE v več bar vah izdelujemo in montiramo. © 24-296 Andrej. Občina Velenje Zdravstveni dom: Zdravniki: Četrtek, 18. junija — dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Mijin, nočni dr. Janežič in dr. Natek. Petek, 19. junija - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Janežič, nočni dr. Kozorog in dr. Rus. Soboto, 20. junija in nedeljo, 21. junija — dr. Frištovec in dr. Lazar. Ponedeljek, 22. junija — dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. Slavič nočni dr. Renko in dr. Natek. Zobozdravstvo: V nedeljo, 21. junija — dr. Aleksander Uršič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 19. junija do 26. junija — Milan Matko, dipl. veterinar, Topolšica 15, tel.: 892-236. Občina Mozirje: Do 19. junija — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-410. Od 20. junija do 26. junija — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel. 841-769. Uspesen oglos, oglos v NoS čas. (pom^š Q SMRTI WOLFCOMMERCE sklad vzajemne pomoči občanov in podjetij iz Slovenije vam nudi brezobrestni kredit. Informacije in sklepanje pogodb: vsak dan od 16. —20. ure. Zastopnik za Velenje in okolico: Udvinčič Marjeta, ul. Janka Ulriha 12, Pesje — Velenje, tel. (063) 858-159. Občina Velenje Vincenc Sušeč, Šoštanj, Aškerčeva c. št. 5/b in Neža Kaučič, Šoštanj, Cesta talcev št. 15, Franc Kos, Studence št. 22 in Danica Jelen, Ponikva pri Žalcu št. 60, Matej Knez, Velenje, Cesta Kreigherja št. 6/a in Alenka Meža, Podkraj pri Velenju št. 4/c, Silvo Pečovnik, Ravne št. 49 in Nataša Meh, Ravne št. 42/'e. Nijaz Ajanovič, Velenje, Šercer-jeva c. št. 6 in Edita Jašaragič, Velenje, Ul. Vrnjačke banje šl. 4. Janez Prislan, roj. 1961 iz Dol Suhe št. 4 in Olga Breznik, roj. 1971 iz Mozirja, Na Tratah št. II. Občina Velenje Miloš Volk, roj. 1902, Šoštanj, Cankarjeva c. št. 21, Ivan Tajn-šek, roj. 1931, Andraž nad Polzelo št. 121, Marija Gradišnik, roj. 1898, Crnova št. 28, Ignacij Vr-bek, roj. 1920, Dragomilo št. 5, Jožef Ocepek, roj. 1913, Pongrac št. 46, Martin Lenko, roj. 1911, Bele vode št. 25. OBČINA MOZIRJE: Jožefa Matijevič, roj. 1933, Mozirje, Aškerčeva ul. št. 16, Janez Jeraj, roj. 1915, Nizke št. 31. llmUL lilHtit Rent a. oar Tel.: 855 - 552 ali 854 - 626 Izposoja vseh vrst vozil PRODAJALNA IflStM Dragomira Rošer 62382 MISUNJA 170/a Tel: 0602/ 55-237 Montažna gradnja »SMREKA« Gornji Grad, p.o., Gornji Grad 56 Na podlagi sklepa delavskega sveta, zaradi organiziranja v družbo z omejeno odgovornostjo v mešani lastnini objavlja javno zbiranje dodatnega kapitala Organiziranje v družbo z omejeno odgovornostjo bo izvedeno z dokapitalizacijo na podlagi odkupa deležev. Podjetje poziva na odkup deležev s tem, da posamezna oseba (pravna ali fizična) lahko odkupi najmanjši delež 80.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila. Deleži se lahko vplačajo v denarju, stvareh ali s konverzijo obveznosti podjetja do vplačnika. V družbi z omejeno odgovornostjo bodo imeli ustanovitelji manjšinske deleže. Prednost pri dokapitalizaciji podjetja imajo upniki. Deleži se vpisujejo na sedežu podjetja vsak delovni dan v 8 dneh po objavi. Trgovina Janko & Metka Mislinja — pisarniški material — vse za šolo Ugodne cene Fotokopiranje! LIR Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure. Nasmeh in tvoja dobra volja vsakega osrečiti je znala. Nič več besed, ne stiska rok — ostal je le spomin na trpek jok. Le naša srca vedo, kako boli, ko več med nami tebe ni. f\ ZAHVALA Tiho nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Amalija Es 7. 6. 1909—2. 6. 1992 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, darovano cvetje, sveče in maše ter izraženo sožalje. Posebno zahvalo izrekamo dr. Zupančiču za dolgoletno zdravljenje na domu ter splošni bolnici Slovenj Gradec, interni oddelek za ves trud in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se sindikatom za podarjene vence, govornikoma gospodu Gorogran-cu in gospodu Marku Jevšniku za ganljive besede, pevcem za zapete žalostinke in za zaigrano Tišino. Hvala gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: otroci in vnuki z družinami ter ostali sorodniki. ZAHVALA Ob izgubi našega moža, očeta, starega očeta in brata Jakoba Strahovnika 20. 7. 1917-26. 5. 1992 z Velikega vrha Se najtopleje zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem. Hvala zvezi borcev, invalidom, upokojencem, Gorenje Servis Transport Mehanična delavnica in Notranja oprema. Iskrena hvala našemu gospodu prodekanu Ivanu Napretu ter častnemu kanoniku gospodu Adolfu Piklu. Posebej se zahvaljujemo dr. Stuparju za dolgoletno zdravljenje na domu. Enako zahvalo izrekamo govorniku Francu Korberju in pevcem, hvala tudi Maričkinim sosedom iz Lokovice ter Pocajtovi družini. Žalujoči: žena Marija, hčerki Marička in Anica z družinama, sestre Pavla, Elica in Ivica z družinami. ------'""" ........ 'nnnnnnnnnnnnnnnnnnHmmnnnnn^ 40-letnica GD Bevče Eno roko, uho in oko za gasilce, drugo za družino Poleg svečane parade so pripravili tudi bogat kulturni program Le malokje je gasilski dom zbirališče krajanov, središče življenja in dela kot je to v Bevčah, v vasici ob robu občine Velenje. Vzrokov za to je najbrž več: v kraju ne deluje nobeno drugo društvo, skorajda ni hiše, ki ne bi imela gasilca, in ker združujejo v gasilskih vrstah vse — turizem, družabnost, kulturo,... In tu je bilo živahno od minulega petka do nedelje. Živahnost pa je med krajane, gasilce vnesla 40-letnica delovanja omenjenega društva. Priprave na praznovanje jubileja so začeli zelo zgodaj, kajti ne dogodi se vsak dan nekaj takega. Navsezadnje si ta to tudi zasluži, pa čeprav ne gre za tako visok jubilej. Prehodi skozi 40 let delovanja (opisali so jo na petkovi svečani seji društva) je pokazal, koliko volje, moči, žuljev so zmogli posamezniki v vseh teh letih, da društvo tako uspešno deluje še danes. Dediščino ustanovnih članov sedanje generacije ne samo nadaljujejo, ampak tudi sproti bogatijo. Kot je dejal ča- stni predsednik organizacijskega odbora za obeležitev 40-letnega jubileja in predsednik velenjskega izvršnega sveta Franjo Bartolac tradicija ostaja in glede na vse načrtovane cilje ni bojazni za drugačnost. Na petkovi slavnostni seji so med drugim poudarili, da se sicer doslej zavijajoči zvoki sirene niso oglasili velikokrat, kadar pa so se (tudi minuli petek so zmotili praznovanje) so bili v boju z ognjenimi zublji velikokrat uspešni. Tako bo tudi v prihodnje, saj S svečane seje nameravajo več pozornosti kot doslej nameniti preventivni požarni varnosti, izobraževanju članov in vzgoji podmladka. Ob koncu omenjene seje so se spomnili ustanovnih članov, in sicer s spominskimi plaketami. Gasilska zveza Slovenije pa je ob 40-letnici podelila društvu posebno priznanje, njegovi predsednici Anici Skrlin republiško odlikovanje druge stopnje, Janez Klosternik pa je prejel gasilsko plamenico druge stopnje. Občinska gasilska zveza Velenje pa je Tereziji Grobelnik namenila občinsko priznanje druge stopnje. Vrhunec je praznovanje štiridesetletnega delovanja bevškega gasilskega društva doseglo prejšnjo nedeljo. V kulturnem programu, ki so ga pripravili ob tej priložnosti, so sodelovali ob domačih kulturnikih še člani rudarske godbe in šaleškega okteta. Svojstven pečat pa je praznovanju dalo že tradicionalno tekmovanje veterank in veteranov v spomin na začetnika gasilstva v Bevčah Ivana Grudnika. Pri veteranih je nastopilo 19 desetin, slavili pa so tekmovalci iz Mežice pred Prevaljami in šenkovim tur-nom (domačini so nastopili izven konkurence, bili pa so najboljši). Pri veterankah je bil vrstni red naslednji: I. Mengeš, 2. Šmartno ob Paki. Tudi v tej kategoriji so Bevčanke nastopile izven konkurence, dosegle pa so najboljši rezultat. 40-letnica delovanja bevškega gasilskega društva ni bila le priložnost za praznovanje jubileja, ampak bolj zahvala vsem za dosedanje delo in pomoč, pozornost, še bolj pa spodbuda za uspešno opravljanje poslanstva v prihodnje. Novi zvonovi v Šaleku Lepo nedeljsko dopoldne je v našo starodavno vasico Šalek privabilo množico obiskovalcev, ki so si želeli od blizu ogledati običaj ob prevzemu cerkvenih zvonov in počastiti ta .dogodek. Takšen odziv je bil gotovo v veliko zadoščenje tudi prizadevnemu gradbenemu odboru, ki je pred tem že opravil vrsto zahtevnih del pri obnovi tamkajšnje cerkvice. Dolga povorka je ob spremljavi godbe krenila od velenjskih bazenov. Na okrašenih vozovih so popejali tudi tri nove zvonove, ki sedaj že odzvanjajo v tamkajšnji cerkvi. V Saleku so nato pripravili kulturni program, spregovorili pa so tudi o obnovi tega zgodovinskega objekta. Po maši je gospod Kuk blagoslovil in mazilil zvonove, katerih botri so tamkajšnji gasilci, RLV in skupščina občine Velenje. Zvonove so ob splošnem veselju, kljub njihovi teži, uspešno dvignili v zvonik.. IZKORISTITE SVOJ GLAS! «ADIO VEILEMJE organizira avdicijo za napovedovalce Prijave sprejemamo do 19. junija Od vas pričakujemo, da imate smisel za radijsko delo in najmanj srednješolsko izobrazbo. Prijave pošljite na naslov: Naš čas dm, Foitova 10, 63320 Velenje modro bela kronika ODPELJAL RENAULT 5 CAMPUS Da posel z avtomobili cveti, je že dolgo znano. Tudi v občini Velenje niso nič neobičajnega. V noči iz 8. do 9. junij se je vanje »vključil«, v kolikor se ni že prej, neznani dolgoprstnež, ki je s parkirnega prostora na Stritarjevi 3 v Velenju odpeljal neznano kam Renault 5 campus diesel metalno zelene barve. Obraz in razpoloženje njegove lastnice G. N., ko je to ugotovila, si najbrž ni težko predstavljati. LAŽJE TELESNO POŠKODOVAN VOZNIK Prejšnji petek, 12. junija, nekaj čez 14. uro, sta se izven naselja Gorenje »tesno srečala« voznik Cimosovega tovornega avtomobila Ivan Vodošek (42 let) iz Velenja in voznik tovornjaka Franc Part (54 let) iz Šmartnega ob Paki. Vodušek je vozil iz smeri Mo- zirja proti Velenju. Izven omenjenega naselja je iz neznanih vzrokov zapeljal na levo stran cestišča v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal Part. Prišlo je do trčenja med voziloma. V nesreči se je Vodušek lažje telesno poškodoval in sam iskal zdravniško pomoč v bolnišnici Slovenj Gradec. PRETEPEL ZENO Je bila za početje I. J. iz Velenja kriva bližajoča se polna luna ali kaj drugega? To bo najbrž vedel omenjeni najbolje sam, ki najbrž prejšnjega petka popoldne (12. junija) ne bo pozabil kar tako. Najbrž tudi njegova žena Angela ne. Slednja ne zaradi tega, ker jo je pretepel v njunem stanovanju, kršitelj javnega reda in miru pa zaradi pridržanja v ustreznih prostorih na velenjski policijski postaji. Vanje so ga »vtaknili« policisti, ker se ni zmenil za njihova opozorila, in ker je bilo preveč očitno, da bo s kršenjem nadaljeval tudi po njihovem odhodu. Prostor so mu »rezervirali« do iztreznitve. V BEVČAH JE ZAGORELO Za Pavlo Kovač iz Ceste v Bevče 3 noč iz sobote na nedeljo, prejšnji vikend, ni bila mirna. Okrog polnoči je namreč zagorelo v njenem gospodarskem poslopju. Kot so kasneje ugotovili policisti, naj bi se vnela dva kubična metra drv, obložena ob peči, v kateri je prej pekla kruh. Po nestrokovni oceni naj bi požar, ki so ga še pravočasno pogasili gasilci, povzročil za okrog 10 tisoč tolarjev škode. KAR DVA VLOMA V OSEBNA AVTOMOBILA Velenjski policisti so v svoja poročila za noč iz 12. na 13. junij zapisali kar dva vloma v osebna avtomobila. Najprej vlom v zastavo 750, parkirano pred stanovanjskim blokom na Kersnikovi I v Velenju. Iz njega pa neznani storilec odnesel avtoradio kasetofon na škodo lastnika avtomobila J. M. iz Velenja. godilo tudi katrci, parkirani pred diskoteko na Trebeliškem. Nepridiprav je v njeno notranjost zlezel skozi zadnja vrata, ob vračanju pa s sabo odnesel avtoradio kasetofon in ojačevalec. Lastniku Ž. K. iz Velenja je nakopal najbrž kar malo težav, saj stvari danes niso poceni. KOLO Z MOTORJEM BREZ VPLINJAČA Parkiranje kolesa z motorjem tik pred vhodom v restavracijo Jezero v Velenju ni vedno učinkovit preventivni ukrep. To je gotovo spoznal N. A. iz Velenja, saj je v noči iz 13. na 14. junij ostalo njegovo kolo z motorjem ATX brez vplinjača. STOPNIŠČE N' PRIMERNO ZA SHRANJEVANJE A. O. iz Šercerjeve v Velenju je nič hudega sluteč hranila svoje kolo z motorjem pod stopnišče bloka, v katerem stanuje. Kljub temu je njeno prevozno sredstvo v dneh od 11. na 14. junij pritegnilo pozornost nekoga z nepo- štenimi nameni. Z njega je namreč demontiral valj z uplinja-čem in batom. HUDA DELOVNA NEZGODA Ta ponedeljek, nekaj po polo-smi uri zjutraj, je prišlo do hude delovne nezgode v Starih Prelo-gah. Pri opravljanju delovnih obveznosti je namreč Branku Dre-vu iz Lokovice pri demontaži mehanizma odklopne naprave na izvoznem stroju stisnilo levo roko. Zadobil je zlom leve nadlahtnice. HUDO TELESNO POŠKODOVAL BIVŠO ŽENO 8. junija, že nekaj minut čez 4. uro zjutraj, je tujec M. S. v stanovanju pretepel bivšo ženo G. M. iz Velenja. Pri tem jo je tako hudo poškodoval, da je morala iskati zdravniško pomoč v slove-njegraški bolnišnici. Ker gre za hudo telesno poškodbo, bo sedaj M. S. »vzelo v primež« sodišče. ZBIL OTROKA Ta ponedeljek, ob 15.40 uri, se je pripetila prometna nezgoda na Efenkovi cesti v Velenju. Voznik osebnega avtomobila Srečko Strahovnik (36 let) iz Lip-ja je vozil po Efenkovi cesti iz smeri Stantetove proti Konovski cesti. Ko je pripeljal do osnovne šole Šalek, mu je z njegove desne strani — izven prehoda za pešce — nenadoma pritekla 6-letna K. D. iz Velenja. Strahovnik se ji je sicer umikal, vendar kljub temu trčenja ni mogel preprečiti. Deklica je padla po cestišču in se -pri tem lažje telesno poškodovala. TATVINA KOLESA Z MOTORJEM Pred tremi dnevi je F. B. iz Velenja ostala brez svojega kolesa z motorjem. Preko dneva ga je pustila pri stanovanjskem bloku na Tomšičevi 7 v Velenju. Kdo ji je naredil tovrstno »uslugo«, bodo sedaj poskušali ugotoviti velenjski policisti. Nekaj podobnega pa se je do-