podarske ? obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.; pošiijane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Lj ubij ani sredo maja 1877. O b s e g : Razglas Kranjskim živinorejcem zarad prodaje goved. Vabilo. O popotnih učitelj ih kmetijstva. Velika škoda nespametnega pokončevanja gozdov. Pneumatični sistem za izpraznovanje straniščnih jam v Gorici. Deželni zbori. gora. (Dal.) Glasbeno slovstvo. Naší dopisi. Govor Škofa Kišinjevskega in Hotinskega na ,,Skakovem polji u An- Novičar. Gospodarske stvari ki nima nobene popolne kmetijske šole in kjer ni malih kmetijskih učilnic naslonjenih na ljudske šole po de- Razglas Kranjskim živinorejcem zarad prodaje goved. 14. dne t. m. (to je, prihodnji pondeljek) dopoldne . uri je v K r a n j i 19. dne t. m. dopoldne ob 9. uri pa v Ljubljani prodaja iz državne subvencije nakupljenih goved (junic krav in bikov) po očitni dražbi, in sicer se v Kranj i prodajala rdeča (Koroška) želi. Čuditi se moramo pa tem bolj temu, da prav tista stranka, ki se z „inteligenco" šopiri, je nasprotovala nastavi popotnega učitelja za kmetijstvo. Dr. Bleiweis ob je pač pravo zadel krat besedami: zato, da svoje pravi z drugimi i bode živina „na , rekši, da „ima človek jezik več-misli skriva", to se eno govoriš, drugo pa misliš." Tako je gotovo tudi o tem vprašanji z nemskutarji Kranjskega deželnega zbora; oni so odbijali popotnega učitelja ne za to, da ne bi poznali koristi tacega podučevanja zdaj gmajni" pod mestom v Ljubljani pa siva (Stajarska) živina na dvo-rišču gostilnice ,,zum baierischen Hof" na Dunajski c'esti blizo železnice. v tem, zdaj v drugem kraji dež i \ y ampak odbij ai o ga le zato, ker bi slovenski jezik tudi po tej novi poti k veljavi přišel, in ker se bojé, da ne bi popotni učitelj svoje misije rabil tudi za politične zadeve, na pr ob Času volitev i. t. Ta žlahna plemenska živina se bode postavila na stranke se prodaj za polovico tište cene, za katero jo družba kmetijska kupi in se prodá tistemu, kdor najvec za-njo dá proti temu Vsaj je neki poslanec nemčurske tako imate povsod na- zagovoril, rekši: ,,že stavljene farje in druge svoje pomagače pri volitvab ) da J° zdaj koj plača in 2) se po pismu za- dobiti.(i pa hočete še celó plačanega popotnega agitatorja veze drži , da jo najmanj 2 leti v naši deželi za pleme ob-zato se ne prodá nobenemu tujcu, ki bi jo iz dežele peljal. Glavni odbor družbe kmetijske Kranjske prej Popotne učitelje kmetijstva imajo že druge dežele kmetijstvu naši že veliko na-Naj pa poleg tega še poročamo, kar je že pred in celó take, katere so v v Ljubljani maja 1877. Vabilo. 10 leti slavni dr. Pabst, takrat c. kr. svétnik v ministerstvu kmetijstva in znana avtoriteta v kmetijstvu, go-voril v svoji knjigi : ,,Ueber landwirthschaftliche Fort-bildungS3chulen und Wanderlehrer sowie uber die Mittel zur Bildung und Belehrung des Bauernstandes uber- Na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu pri haupt". tej knjigi piše med drugim tako-le : Popotni učitelj i kmetijstva v obče se mo-Vipavi se prične 17. dne junija t. 1. nov brezplačni rejó smatrati za pionirje, kateri med kmeti nedeljski kurs za odraščene ukaželjne gospodarje pot gUdijo napredku kmetijstva. Če tudi se od njihovega podučevanja zavolj kratko v vsakem kraji odmerjenega časa in zarad različnosti glav, katere poda bi vmorejce Podučevalo se bode vsako nedeljo od do 10. dopoldne v trtoreji in kletarstvu; večkrat med letom î se bodo tudi toliko v trtoreji, kolikor v kletar- vršil stvu praktične vaje v najvažnejših > delih ) katerih se bode moral vsak učenec vdeležiti. Kdor želi v ta kurs vstopiti, oglasi naj se do 15. dne tekočega meseca pri vodji navedene šole. popotnih Iz zadnjega lista ,,Novic kmetijstva. slušajo popotnega učitelja, ne more pričakovati kmetje postali učenjaki in sistematično izurjeni polje-delci, se jim vendar po takem poduku odpirajo glave, da sprevidijo napake in pomanjkljivosti svojega kmetovanja, se začne drug z drugim potem pomenkovati in premišljevati, kako bi na svoje kmetijstvo obrnil spoznani dobri nauk. Treba je pa, da je tak učitelj popol-nem izveden mož in da zna to , kar hoče poslušalcem smo razložiti, prav po domače povedati ; se ve da mora po- zvedeli, kako hud znati tudi razmere kmetijstva onega kraja, kamor pride kako velik boj je v deželnem zboru Kranjskem bil o predlogu, naj za pridigarja poljedelstva. Dobro znano je, se nastavi p o p o t Čuditi se telj kmetijst vspeh so imele tako zvane „poljske pridige gosp Hor- vuuiu oc jo, kako da je komú še mogoče dvomiti s kega na Českem, duhovnega kurata gosp. Trie n ti na o potrebi tacega nauka v deželi, kakoršna je naša, na Tirolskem. In kdo drug kakor kmetijske družbe so 140 poklicane v veljavo spraviti popotne učitelj e, ki 80 brez stem mesti Trideat in Insprukj dalje se ga poslužujejo ugovora važen pripomocek za napredek kmetijstva. Po- v cesarskem gradu Godollo in v kaznovavnici v Leo- potni učitelj je dalje tudi važen faktor za snovanje in poldstadtu na Ogerskem, v nekih fabrikab, na neki graj- ~ " šČini knez Sehwarzenbergovi na Pemskem in drugod. pospeševanje tako imenovanih n a d al j e v a 1 n i h kmetij ski h šol, za spodbudo z d r u ž e v a n j a kmetovalcev o koristnih novih napravah , omišljevanji novih kmetij- oktobra principu je že tudi c. k. vojno ministerstvo (12. 1875.) skih rDHSin, O oau^uv/ Ili LlUWljOU VC4UJU £A \J 1X1 1 J 1 O U 1UU« U» i^SULLÀCkjk y U 4 UUWUl Y jj ^ k j > Da !" pokni[ je za njim Stepana Lazarjevica manifesta zastop. Mestni očetje kakor narod so spremljali čitanje z navdušenimi „ura "! Potem je stavil odbornik in takoj je Stepán sam stopil v sobano in pred Najdenov tri predloge: 1) Naj se izbere adresna komi- sultana samega se, Bajazet! ali daj „ni trenotka ne smeš zamuditi ; gam sija, ki bi imela sostaviti zahvaljno adreso caru. Na svoje zaklade ali pa se pripravi na stroške stolice Moskve naj se v Moskvi napravi in iz- pogubo svojega života; moje drage sestre život pride država na ves čas na prodaj !" kriknil je in hotel skozi stranske duri oditi v notranje izbe. „Caki!" — oglasil se je Topličanin in premaknil „jaz pojdem s teboj, Stepán!" jake. vojske tisuč postelj za ranjene vo- Vrh tega naj se žrtvuje na potrebe ranjenih spioh en milijon rubljev iz Moskovske mestne blagaj- Vsi trije predlogi so bili enoglasno sprejeti in v nice. li Kako govoriš sè svojim knezom, vojvoda Top licanin ?" Milana. začudil se je Stepán in jezno obrnil v zahvalo narod ni mogel nehati ploskati mestnim očetom. Tako ie Moskva sopet dokazala, da ona je glava in Upati je, da se Petrograd ne bo dal osra- srce Rusije. Jaz poznam le Srbskega cara, da je moj gospod motiti, kakor tudi iz gubernskih mest poročajo o požrt-vovanji velikih zneskov. Sploh za ranjene se delajo ve-„opomnil je trpko Topličanin — „a moj car in gospod likanske priprave, veliko veče , kakor bi bilo treba v je poginil na Košovém polji, kjer je branil vero in do- vojski s Turčijo. Anglijo mi vsi dobro poznamo, pa do dej Lazarjević, ti nisi moj gospod ali cuj da movino ; dej, Lazarjević, ti nisi moj gospod, ali, čuj! zdaj nas tudi Avstrija ni prepričala, da jej smemo navzlic temu bodem s teboj vred varoval tvojo sestro zaupati. Kakošno neomejeno zaupanje ima Ruski narod zdaj nas tudi Avstrija ni prepričala jej smemo in tvoje potomstvo; saj ne morem drugače činiti ; ne smem do svoje vlade in do lastne sile , je najlepše pokazala šepnil je, a obupna bolest je svoj oblak borža. Ko se napoveduje vojska, državni fondi navadno razgrnila po njegovem obrazi. (Dal. prih.) padaj o y v Rusiji Naši dopisi. Rusije 26. aprila, rj njega dne velik praznik. ? se je zgodilo ravno nasprotno. 23. apr. so prodajali storubljene loze vnotranjega posojila po 167 rubljev; 24. aprila pa, ko je telegraf prinesel na boržo sporočilo , da se v o j s k a z a č e n j a, poskočili so lozi Rusiji je od včerajš- na 174 rubljev; danes, na tretji dan vojske, se plačujejo nenje, po ulicah se ziblje neštevilna množica naroda cerkvah praznično zvo- na Moskovski borži že po 178 rubljev. IíinsinjoY 12/24. apr v rj Svét ni skoro vedel cerkvam. Kamor pogledaš, vidiš radost v očeh, sladki za Kišinjov, to mnogoljudno stolico Besarabije ) ki 8meh na ustnicah , znanci in prijatelji se objemljejo in v se leta 1812. iz rok Turških prišla v roke Ruske, pozdravljajo: „Slava Bogu, pobedili nakanec!" Zmago dokler ni bil imenovan kot glavni tabor Ruske vojske imenujejo to, kar se je zgodilo predvčerajšnjem : Ru- z načelnikom Nikolajem Nikolajevičem h koncu proš-sija je napovedala Turčiji vojsko , in to je res velika lega leta. Slavjanska povestnica bode z zlatimi črkami zmaga. Vso svojo predrzno abotnost je morala Turčija hranila v svojih listinah Kišinjov in pa 24. aprila razkriti pred svetom in vso svojo brezvestno perfidijo 1877. Anglija, predno se jima je udalo omajati miroljubje Ru- m spomin oni skega ^ > )) dan f si globoko v srcé ko je tlačeni slovanski narod objavil 80 milijonov Slovanov vtisne Cara O s v o b o di t e 1 j a". Ti dve državi ste všemu svetu, da ne dopušca igrati se s sorodnimi brati, mislili Eté. niti Azijatskim prebivalcem niti naobraženi Evropi. Ruski na zlo samim sebi rabili le-to miroljubje, in ? roke njeni ir- UC* £Jk\J OWUi 1 4JLI OVUi 1 M Will àVJ It\J UUil V1J U VJ V/ J AU» UJ1MAAAA UKVj J f* v * wvwv v. » da njuno zlodjevo zasmehovanje bo večno ostalo brez car je plakal, ko se je čital manifest o vojni kazni. Kakor malo dostojno je bilo njuno poidrugo- gove so se tresle, ko je brisai z oči si solzé: letno obnašanje, tako malo se zlaga z njuno prevzet- nim preobraževanjem svojega carstva uvel je svoj národ nostjo, z deklaracijo Anglije in z odgovorom Turčije na v kolo Evropskih narodov: strl je okove 20 milijonom 150 „krépostnih" ljudi (prikrepljenih k zemlji), poklonil je z novo ústavo o uČnih zadevah trdno podlago naučnému izobrazovanju v svoji državi, podařil je samoupravo mestom, katera so potem začela brzo cvesti; nad njim razpeli so mrežo železnih cest po vsem obljudenem svetu Ruskega carstva, odprii nove pote obrtniji in tr-govstvu, pod njegovim žezlom postala je naša Ruska država mogočna. Po poti, na kateri je pokazal in vodil svoj narod car doslej , želei je peljati ga tudi dalje. Zdajci je uhó Ruskega naroda zadel glas bratov, da se prava človeška teptajo z nogami, in da sovražnik Slovane hoče prestvariti v nemo živino. Cast Ruskega imena je zahtevala potegniti se za zatirance. Silna borba se je vzbudila v srcu vladarja, ki je hotel posvetiti vse svoje dní prosveti svojega naroda in razvitju materijalnih in umstvenih njegovih moči, ko je videl, da je treba za nekaj časa pretrgati mirno razvitje, prijeti za orožje in ohraniti čast in dobro imé svojega národa, da je treba biti ščit in podpora stiskanib bratov. Spomin na kri, drago žrtev, katera bo tekla za njih rešene, da se odkupijo od robstva Balkanci, je tako silno zadela srce vladarja, da sose mu vtrenile po licu solze, ko je oklical vojno. Mi Rusi nikoli ne zabimo teh solz, katere padajo na tehtnico usode slovanskih narodov z ne-znansko mocjo, in katere ostanejo z imenom Aleksandra Nikolaj eviča kot žive priče njegove nrave v zgodovini velikih Ruskih vladarjev. Ne morem vam z besedo opisati navdušenja , katero je vzbudil glas vladarja v srcih tù pričujočega naroda. — V pondeljek dopoldne se je peljal car naravnost ne granico v Un-geni, kjer je pregledal vojsko, razpostavljeno ob Saski granici. Že pozno zvečer okoli 11V2 se je vrnil v Ki-šinjóv, kjer so začeli razsvitljati mesto in ulice okoli 9 V2; že pred tem je bilo mesto z zastavami praznično olepšano po mestjanih in mestnem zastopu. Koliko jih je bilo, morete soditi iz tega, da je bilo razprodano sa- mega blagá za zastave za 3000 in več zlatov. Transparenti so bili vsi po enem snovu, Ruski orel in besede: „Bože car ja hrani". Sam car se je pripeljal v mesto s postaje železničine brez vsakega šuma na Ruski trojki (ni enega strela nisem slišaj do tega časa); pred trojko in za njo je jabalo po 50 Crnomorskih ko-zakov, skoraj popolnem tako opravljenih, kakor Crkesi. Navdušenje naroda je bilo splošno. Včeraj smo vsi pri-čakovali kaj posebnega. Ob deveti uri je šel po Ruski navadi car v sobor (stolno cerkev) prosit Boga za srečno zmago. Po kratki molitvi in govoru škofovem, katerega vam prilagam,*) je vročil veliki knez Nikolaj arhijereju (škofu) list, obsezajoč odgovor južnih slovanskih narodov na manifest. Po molitvi se je peljal car na vrh nevisokega hriba, ki se prostira proti severo-vzbodu od mesta za dolino, po kateri teče reka ByK — na „Riška-novko", kjer je stala edna divizija vojske, okoli 26.000 mož pešcev, konjikov in topničarjev. Po pregledu je bila molitev, po molitvi je čital pod milim nebom v sredi vojakov in v pričo tisoč in tisoč osob naroda škof manifest, govoril je zopet nekoliko besed, pri katerih se je car zjokal kakor tudi sam škof in brat vladarjev ter generali in vsi pričujoči. Kakor je vladala prej tišina, da se ni čulo znamenje življenja, tako je zdaj glušel okolico grom razlegajočih se „urá!", ko so se končali govori. Vojništvo je potem defiliralo pred carom in „urá"-klici niso umolknili, dokler so vojaki marširali v mesto in na odločena mesta. Telegraf je začel svoje delo, in vojska začela se je pomikati na svoj posel. Dež lije, potje so taki, da člověk misli, da ni moči iti *) Čitatelji naši ta ogovor nahajajo na drugi strani da našnjega lista. Vred. po njih, a vendar vse korači naprej , prepevaje pesem za pesmijo ; vse hrepení osvoboditi brate Slovane, brate kristijane. Strežnik mojega oficirja , lep člověk , ki je zapustil ženo v daljni Kostromi, je rekel: pri besedah vladarjevih smo kar gledali, kje je Turek; kar planiti smo hoteli na neprijatelja; ne daj Bog biti mu blizo!" ,,Ali si pisal ženi?" „Kaj jej bom pisaril; danes je že tako izvedela, da se je začela vojska, jutri se zjoče, če pomisli, da so me že ubili; ako jej bodem pisal, zná, da še živim, in ako me potem ubijó, bode zopet jokala; Čemu jej tedaj dvakrat jokati in spravljati na noge vse selo! Zdaj so moje misli Turki, a ne žena'4 — in zopet so se mu vtrnile solze. Dovolj za danes. Bog jih nam pripelji nazaj vse , V3e sinove širje naše svete Rusije — ako pa padejo na stotine in tisoče — daj Bog, da ne bi se hrabri pitomci tihega Dona *) in matere Volge , step pourálskih in híadoega Arhangela zastonj borili, ampak da bi iz njih krví procvela svoboda teptanim národom imena slavjanskega ! V Gorici 5. maja. — Gvelfe in Gibeline imamo v Gorici! In kaj je naše dobre meščane razdvojilo? Neka grda, smrdljiva reč, o kateri pa naš marljivi kmet pravi, da je zlató. Pisal sem že párkrát o novem „pneu-m a tien em sistemu", po katerem se imajo v našem mestu izpraznovati straniščne jame; pisal sem v zadnjem listu, da 1. dan maja bode novi sistem obligatoren za vse hiše; ali ravno sem bil pismo oddal, ko zagledam po oglih oznanilo županovo, da je obligatno vpe-ljanje pneumatičnega sistema za nedoločen čas odloženo, češ, da mestno-starešinstveni odseki niso še do dobrega pretresli re kurza, ki so ga přetekli mesec vložili mnogi hišni gospodarji proti posilni vpeljavi iz-praznovanja stranišč po novem načinu. Imelo se je to pričeti že 16. aprila, bilo je potlej odloženo do 1. maja in zdaj spet do? — O pneumatičnem sistemu samem govoré današnje „Novice" na drugem mestu ; tù naj le to povem, da — če se ne motim — tiči za tem grmom še drug zajec. Menim, da so nasprotniki nove naredbe in dotičnega društva tudi nasprotniki mestnega stare-šinstva (gg. I v. Co va ci g in dr. Ed. Seitz, prevzem-nika pneumatičnega izpraznovanja stranišč, sta uda mestnega starešinstva!). Bodi temu, kakor koli, gotovo je to, da mora biti rekurz 8 tehtnimi razlogi podprt, ker je g. župan izvršitev svojih 1. marca priobčenih zapovedi in pravil (v omenjeni zadevi) že dvakrat ustavil. Nade-jamo se pa, da ne bode tekla kri med nami. — Učiteljskih preskušenj se udeležuje te dni 9 gospodov (učiteljica se ni oglasila nobena). Eden ponavlja pre-skušnjo za mešcanske šole, eden ae je dal preskušati le iz enega predmeta za meščanske šole, druzih 7 (3 Slovenci , 3 Lahi in 1 Nemec) opravlja preskušnjo za ljudske šole. Med poslednjimi učitelji je eden (iz Istre) 62 let star. Marsikaj čudnega nam je přinesla nova šolska doba, res ! Iz Nabrežioe. — „Slavec" bode pri nas pel v četr- tek 10. maja t. 1. pri slovesni sv. maši ob 10. uri zju-traj in pri koncertu ob 5. uri popoldne, kateremu je sledeči program: 1. „Slavčev" spev; uglasbil Avgust Leban ; 2. ,,Pri zibelki" ; uglasbil Kam. Mašek; 3. „Bodi zdrava", uglasbil dr. Ipavec ; 4. „Strunám", uglasbil D/ Jenko; 5. „Jadransko morje", uglasbil Ant. Hajdrih; 6. „Putnik", ugl asbil V. Lisinski ; i, „Ko zvezd itd.; uglasbil Fr. Schubert; 8. „V sladkih sanjah"; ugiasbil Ant. Hajdrih; 9. „Nočni stražarji; uglasbil Iv. pl. Zajc. — Med koncertom bode tombola. *) Vsakemu Donskému kozaku visi na prsih na traku pe-šcica zemlje, vzete od doma z bregov Dona in všité v tkanje da bi mu lažje bilo spati na rodni zemlji smrtni sen, ako ležé na tujem v mogili. 151 Iz Bistrice na Notranjskem 6. maja. B. — „Stari Slovenec" Matija Ličan je 3. dne t. m. po kratki bolezni, previđen s sv. sakramenti, v 93. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Vsak, kdor ga je kedaj videl, je spoštovai poštenega starČeka, dobrega kristi-jana in do zadnjega izdiba iskrenega domoljuba. Upamo, da bo kdo v „Novicah" njegovo blaj^o življenje bolj obširno opisal. Sivi starček je se par dni pred smrtjo „Novice" z veseljem prebiral. Naj v miru počiva! Iz Bleda na Gorcnskeni. — 1. dne maja se je tukaj c. k. brzojavna (telegrafna) poletna postaja odprla. Iz Kranja 4. maja. — Přetekli četrtek je pod Smar- jetno goró pogorela kajža z vsem, kar je okoli nje bilo. Zažgal jo je nek potepuh iz Križev poleg Tržiča iz hudobije, mašóevaje se za to, daje prejšnje dni ondi beračil, pa nič dobil. Omenimo pa ta požár posebno zato, ker v prvem hipu je sum letel na šolsko mladino, ki iz Kranja rada pod Smarjetno goro zahaja in ondi v navadni srboritosti marsikaj uganja, kar je misel izbudilo, da je po njej ogenj nastal. Naj bi ta dogodba bila našim dijakom opomin, da se ogibljejo vsega, kar jim po nedolžnem uiegne hudo natolcevanje na glavo nakopati. Iz Loke v polit, okraji Kamniškem. — Pri novi vo- litvi županstva 15. dne sušca so bili Josip S to par, posestnik iz Loke, za župana, Franjo Tes ten, posestnik iz Loke, in Valentin Tavčar, posestnik iz Loke, za svetovalca izvoljeni. Iz JarŠ 6. sušca. — Pri današnji novi volitvi županstva so bili izvoljeni: Matija SI a bič, posestnik iz Spodnjih Jarš, za župana, Jernej Cedivnik iz Srednjih Jarš, in Janez Janežič iz Spodnjih Jarš pa za svetovalca. řrB T - v y lz Spodnje Siskc. — 5. sušca smo imeli novo vo- litev župana, pri kateri je bil gosp. Janez Plavec, tr-govec in posestnik iz Spodnje Siške za župana izvoljen. Iz Ljubljane. (Odbor družbe kmetijske) je v seji, v kateri sta pričujoča bila tudi gosp. zastopnika c. k. de-želne vlade in dežeinega odbora, obravnaval nasvete, ki se po ukazu od 21. marca t. 1. imajo predložiti si. ministerstvu kmetijstva o sledečih državnih podporah za letošnje leto, namreč: 1) kako se ima porabiti onih 1000 gold., ki jih je ministerstvo odločilo za premije govej i živ i v razstavi Novomeški oktobra meseca, — 2) kako porabiti 1200 gold, za kali (vodnjake), — 3) kako 400 gold, za pospéh mlekarstva in sirarstva namenjenih, — 4) kako za povzdigo reje ovác in čebeloreje odiočenih 400 gold., — 5) kako 400 gold, za sadjerejo namenjenih. Konečno je bilo skle-njeno, prositi za izplačo 600 gold., ki jih si. ministerstvo za popotni nauk v kmetijstvu za letošnje leto obljubilo. — Přetekli teden se je gosp. Seunig podal na Stajarsko, gosp. Schollmayr pa na Koroško, da na-kupita po naročilu družbe kmetijske plemenske goveje živine, katera se bode, kakor razglas v današnjem listu kaže, po dražbi prodajala v K ran i i in v Ljubljani. Kdor želi zboljšati goveje pleme, naj pride na oklicano dražbo. — V seji 5. maja je deželni odbor službo asistenta in sekundarija na porodnišnem oddelku bolnišnice podělil doktorandu Matiju Zidari ču. — (Veliki sejm), ki se je v pondeljek začel, je bil po majbni kupčiji prav majhen sejmiček; ljudje nimajo denarja, s čem da bi kaj kupili. Živinski sejm je bil poln , konj je biio 512, pa tudi goveje živine veliko, kupčije pa malo in to tem manj , ker je cena bila visoka ; neki posestnik izpod Skandra je imel par pitanih volov, za katere je brez vse „glihenge" zahteval 500 gl. — (KatoliŠka družba rokodelskih pomocnikov) je ob-hajala 22. aprila, kot v praznik varstva sv. Jožefa, 22. leto svojega obstanka. Ob 7. uri bila je v nunski cerkvi sv. maša, katero je služil mons. L. Jeran, in pri kateri so prav spodbudno peli vrli pomočoiki. Ob enajstih bil je občni zbor v družbini sobi, in udeležilo se ga je mnogo gg. pokroviteljev in družabnikov. Za blagor društva nevtrudljivo delavni družbini vodja gosp. J. Gnjezda je poročal o sedanjem stanu tega jako ko-ristnega zavoda in v daljšem govoru razpravljal, da je družba tudi v preteklem ietu zvesta bila svojemu načelu, ki se glasi: „Vera in čednost, — delavnost in marljivost, — sloga in ljubezen, — veselje in šala". Udov šteje družba 50; potrošila je za družbine potrebe 254 gold, in ostalo je še gotovine 64 gold. Matica njena znaša 450 gold, v državnih obligacijab in 910 gold, pri „podporni blagajnici" naloženih. Iz blagajnice za bolne ude, katera premore zdaj 267 gold., bilo je podpiranih 8 pomocnikov z 41 gold. 80 kr. Za prenočišče popot-nim družabnikom drugih mest potrošilo seje 12 gld. — Učili so letos gg. : J. F1 i s, špiritval, popularno fiziko, A. Do li nar, prefekt v Alojznici, zemljepisje in občno zgodovino; J. Cermak, inženir, risanje; bivši ravnatelj realke Bichler petje, vodja sam pa veronauk in lepopisje. Tudi 60—70 rokodelskih učen ce v poduče-valo se je v primernih jim predmetih po gg. Flisu, P. Angeliku in vodji. Čedalje bolj se moremo prepričati, da je katol. družba rokod. pomočnikov rokodel-cem posebno dandanes, ko ves svet ugiba, kako bi se razvozljalo socijalno vprašanje, ne samo koristna, temuÓ rekli bi, živo potrebna. Po njej dobivajo materijalne pomoci v sili, se izobražujejo v marsikakem obziru za svoj stan, pa tudi najdejo v njei pošteoo zabavo. Zato pa tudi zopet izrečemo svojo željo, naj bi radi pristo-pali rokodelci k tej družbi, v kateri najdejo veliko dobrega; prijatelji rokodelcev pa naj bi jo duševno in materijalno zmiraj bolj podpírali v prid „poštenemu ro-kodelstvu, katero naj Bog blagoslovi !" — (Iz porocila denarne obrtnijske pomohie družbe za leto 1876) je razvidno, da je družba konec lanskega leta štela 348 udov, ki so vložili 63.500 gold. 65 kr. Promet tega leta kaže 367.427 gold., stan reservnega zaklada pa 12.947 gold. 74 kr. ter da se je ta zaklad lánsko leto pomnožil za 558 gold. 82 kr. Ta izkaz veselo izpriČuje, da ta družba, ki je že mnogo let z manj-širni posojili obrtnikom pomoćnica in stojí pod vodstvom národnih mož gospodov : Horaka, Pakiča, Draš-lerja itd., je brez vse škode prestala glasovite^denarne polome „krahe", ki so poslednja tri leta omajali mar-sikak denarni zavod. — (Odbor, ki upravlja mestno kosarno v Trnovém) in kateremu vodja je gosp. Jan. Horak in njega na-mestnik gosp. Mib. Pakič, je razglasil račún lanskega leta, iz katerega je razvidno, da je premoženje tega zavoda znašalo koncem leta 1837 gold. 61 kr., imenik pa je kazal 214 hišnih gospodarjev , ki so soposestniki tega jako koristnega meščanskega zavoda. — (Odsek za izdavanje knjig „Matice slovenske") imel je 2. t. m. sejo, in med drugimi tudi ukrenil te-le bolj važne reči: 1) „Matica Slovenska" bode za po-s kušnjo dala na svitlo list pod imenom „Časopis Matice Slove nskeu. V ta namen razpisala bode vabilo na naročbo in poziv slovenskim pisateljem , da bi ji poslali za ta list primernih člankov. 2) Prestava : „Potovanjeokolu sveta v 80 dne h" se je spre- jela s tem, da se sem ter tje kaj popravi. 3) „Zgodo-vina avstrijsko ogerske monarhije za srednje šole in učiteljska izobraževališča" se popravljena v drugič natiskuje, in bode kmalu gotova. 4) Atlanta 5. snopić (zadnji) to je: Svajca, Spanija in Nizozem- 152 sko se že pri Koke-u na Dunaji v kamen reže, in bode like popasti zavoljo njega ves zbor. Neumornemu „kul- v pravém času gotov. 5) Življenje dr. Etb. Goste turkampfu", po Bismarku začetemu, nasproti treba je (ki g a spisuje prof. Vilj. Urbas) bode konec juiija t. doděláno, in pride s podobo dr. Coste na svitlo. J bj katoličanov tudi v Avstriji, kakor Ne- se glasi na Francoskem in Laškem, in to samo že kaže . M-i M.^^ ~ --- . -- ~ - O----- - —--------7--- ~ " W — kateri rokopisi so se dali odseku za izdavanje knjig v veliko pomembo Dunajskega katoliškega shoda; ž njim pregled in v poročanje v prihodnji seji Vrednistvo je živahno gibanje katoliško tudi v Avstrij j> Mat. le topi sa" je naznanilo prejetih več rokopisov. statirano f nstatirano pa ob enem tuai, kako strašansko Pól z g e o g r af i ô n i m i îmeni dobila je Matica do se nasprotniki katoliske vere bojé tega gibanja ze sedaj namene. 312 9 ki jih bode rabila za razne znanstvene Rusko - turškega boj Vojska se je hipoma (Pobirki iz Časnikov.) pokazala s čisto druge strani. Turki so namrec silili v enem svojih zadnjih boj z zaupanja do ikov, Angl listov je tukajšnji „Tagblatt" se razsrdil nad tem y kar skih bratov v Aziji in Afriki. Al zdaj in ko jih ver-! boben že leta 1875. v mnozib slikah ilu- sami braniti so „Novice" unidan šaljivega pisale o deželnih urad-nikib, ki so na kolena padli pred vitezom Vesteneckom, ki ga je „Brencelj" Naj „Tagblatt" nikakor ne lažmi in psovkami opral skandal „in der Burg" vsaj vendar vsak vé, da „Turški list" apel t prijatelj ni od kodér vse drugače. Angl ; gi y marveč obrnilo se je striral. se , ker podporniki Turka misii z Azij prišlo poročilo > y morajo jim y jimi da je s svo- je Afganistanski emir (Shir Ali-Khan) napovedal versko ojsko; vzhodni mobamedanci hočejo otresti Angleški mora zagovarjati jarem , ki jim ni nič manj težak , kakor kristijanom picla, če je softe svoje. „Novicam" je „Tagblattova" ekspektora- Turski. Angleška pomoč Turkom bo tedaj cna dejansk dokaz y da so njemu in njegovim varo- bo kaj zato se v Londonu jako hudujejo nad Rusij vancem hudo za kožo segle. katero dolžé, da jim je Azij Egipčansk na vrat spravila kralj je tudi neki že svojo pomoć dpo Novićar iz domaćih tu jih dežel. vedal, ker bo imel aam le preveč opraviti z Abesinjskim kraljem, ki mu Je tudi Dunaj a. je vojsko napovedal in čegar krdela 80 Prav tako, kakor v zboru Ogerskem Egipčane pri Darfuru že potolkla Nasproti pa o ka v zboru Dunajském ministerstvo odgovorilo na interpelaciji: kako se misli vlada Avstrijsko-ogerska obnašati o Rusko-turški vojski? Obá ministra sta odgovorila tako, kakor jima je grof Andrassy napisal odgovor, po katerem pa svet nič več ne vé, kakor je prej. Oba ministra sta povdarjala n eu train os t in vedel varstvo interesov monarhije; al do danes še ne vemo, kaj grof Andrassy, ki je v vsem in pred vsem Ma- Angl kem uporu zoper Ruse v Kavkazu, s katerim žugali Ru3om, ni nič slišati. Na ta način se vzdignilo zoper Turčina, vsi prijatelji ga zapuščajo vse Magjari in nemškutarji ne, a ti ga ne bodo y z blata 1z- lekli Vse to e menda vzrok , da Turki ne morejo nič izdatnega priceti na bojišči. Da tudi Rusi ob Do-navi ne morejo naglo naprej , temu krivo deže vreme Zato ni gjar, smatra za interese Avstrijsko ogerske. čuda, da ne na Dunaji, ne v Budapeštu ništa bila zbora zadovoljna z odgovorom, kajti politiški horizont ni njim jasnejši. Iz 24 glav obatoječi odbor, ki ima pretresati vládne predloge o novi pogodbi z Ogersko, se je Tem več pa so že dosegli na Azijanski zemlji Ceta za četo so bili Turki pobiti in nazaj potisnjeni Bajazid je v Ruskih rokah, gotovo tudi že važna trd njava Kars ; do Erceruma, glavnega města v Armenij j 7 razdelil na 3 pododbore. odbor za predloge o jím je toraj pot že odprta. Desno krilo Ruske vojske hoče obiti Turke pri Soghanliji, levo prédira skoz Ba- Karsu Ob Donavi so Turki streljali v Rumun- jazidski klanec, središče pa caka v ravnini na esultat banki so bili izbrani Herbst, Giskra, Neuwirth, Klin- sko luko Beket, ropali in potem pobegnili nazaj kosch , Dumba , Demell, Kuranda , Schaup, Wodzicki Tinti. Coronini, Sturm, EichhofF. Lienbacher v odbor za trgovsko zvezo: Oppenheimer, Scharschid, Gom-berz, Klier, Teuschl, Grosz y Walterskirchen Dinstl, Pražak, zyczynski ; y Kopp Mag g y y Skene y Hohenwart y y ske zakone: Suesz. Kovalski > Beer, Plener. Schrank. Brestl Grocholski Fluck, Kellersperg, Ju-v odbor za davkov- Baum, Weinrich, Listnica vređnistva. 5 posestnikom iz Žirov: Vaš dopis kot odgovor na dopis v 17. listu je tako obširen , da bi zavzel skoro petino celega našega lista , kar bi veliki ve- Bees Čini druzih bralcev gotovo po volji ne bilo , in to tem manj ker bi Vaš dopis zopet prisilil nov odgovor od nasprotne , ker v svojem dopisu sami pravite, da želite strani. Zato y , Spens. Državni zbor bode že te dni volil tudi poslance Wolfrum, Menger mirne sprave, stopite kakor sosed k sosedu skupaj , povejte drug drugemu, kar mislite, da zahteva pravica, in pogodite se Kakor „Nova Presse" pise^ v delegacijo Avstrijsko. bode vojni minister v delegacijah zahteval veliko povi-šanje svojega budgeta, in sicer bode za leto 1878. zahteval 21 milijonov in 560.691 gold, več kakor za te-koče leto. potem na mirni poti. Kaj pač pomeni tolikošno povikšanje voja- ških potrebščin za prihodnje leto? Občni katoliski shod je bil končan v če-Obravnal je moge važne stvari, med katerimi v ka- trtek. prvi vrsti je stalo brezversko novošolstvo terem so se slišale oštre kritike, posebno odličen pa je Gosp. II. v P : Na Vaše vprašanje to-le: 1) Da se globe vsled šolskih z am ud odločevati smejo tudi pod zneskom 1 goldinarja, zato govore besede 25 deželne postave o uravnavi naprav ljanja, zdrževanja in ob-iskovanja ljudskih sol dne 29. aprila 1873. drž. zak. št. 21 ki se glasé tako-le: „Kažen se nalaga do 10 gold, ali do 2 dni zapora .. vsled kazenskih sodeb šolskih oblasti, se stekajo v 9 a O —— o---- "" - , 2) Globe (kazenski denarji), katere se vpla- čujejo upokoj ninski (penzijski) zaklad za učitelje kot izvan - bil govor grofa Leona Thun a. Da se čujejo zdaj po sklenjenem zboru mile in nemile kritike, je čisto redni dohodki tega zaklada, in sicer po §. 82 vrsta 3 deželne postave za uravnavo pravnih razmer učiteljev na javnih ljudskih šolah dne 29. aprila 1. 1873. dež. zak. št. 22. naravno, kajti da ima katoličanstvo dandanes zagrizenih protivnikov obilo, to vé ves svet, vsaj je „katoliško vprašanje" eno onih velikih vprašanj, ki stojé dandanes na dnevnem redu Evropském ; od druge strani je pa tudi res, da marsikak govornik bil bi stvari bolje služil Žitna cena Hektoliter v v Ljublj 5. maja 1877 denarji: pšenice domaće 12 û. 30 banaska 12 fl. 94 tursice 6 fl. 20. soršice 7 fl. 77 rži 7 fl. 50. y ako ne bi bil govoril in ne bi bil dal nasprotnikom pri- jecmena 5 fl. 20 prosa 4 fl. 70 ajde 6 fl. 50 ovsa 3 fl 4 Krom pir 6 fl. 43 kr. 100 kilogramov Odsrovorni vrednik: Alo.izi Maier Tisk in založba : Jožef Blaznikovih dedicev v Ljubi